Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2012 z dne 26. 6. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2012 z dne 26. 6. 2012

Kazalo

2023. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica, stran 4919.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C) ter 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 11. redni seji dne 31. 5. 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Cerknica (v nadaljevanju: OPN).
(2) OPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod št. projekta 3/10 (odgovorni vodja izdelave predloga OPN: Borut Ulčar, univ.dipl.inž.arh.).
(3) Za OPN je bil dne 8. 5. 2012 pod št. 35016-34/2008/84 izdan sklep o usklajenosti.
2. člen
(namen)
(1) Z OPN se določajo izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve občinskega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov in drugih posegov v prostor.
(2) OPN je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov in podlaga za gradnjo enostavnih objektov.
(3) OPN določa usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).
3. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) Besedilo OPN obsega poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Prehodne določbe
V. Končne določbe
(2) Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
(2.1) grafični prikazi strateškega dela
– List 1: Zasnova prostorskega razvoja,
– List 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
– List 3: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter okvirna območja naselij in okvirna območja razpršene poselitve,
– List 4: Usmeritve za razvoj v krajini,
– List 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
(2.2) grafični prikazi izvedbenega dela
– pregledna karta občine z razdelitvijo na liste v merilu 1: 50000,
– pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1: 50000,
– prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000 (listi 1 do 54),
– prikaz območij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5000 (listi 1 do 54).
II. STRATEŠKI DEL
4. člen
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: 
    II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
        II/1.1. Izhodišča
        II/1.2. Cilji
    II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine
        II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
        II/2.2. Omrežje naselij
        II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji
        II/2.4. Druga za občino pomembna območja
    II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
        II/3.1. Prometna infrastruktura
             II/3.1.1. Cestno omrežje
             II/3.1.2. Železniško omrežje
             II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni
potniški promet
             II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti
        II/3.2. Elektronske komunikacije
        II/3.3. Energetika
        II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
             II/3.4.1. Oskrba z vodo
             II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode
             II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
        II/3.5. Pokopališča
    II/4. Usmeritve za prostorski razvoj
        II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
             II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova naselij
             II/4.1.2. Širitve naselij
             II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih
                   II/4.1.3.1. Stanovanjska gradnja
                   II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti
                   II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti
                   II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem
             II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje
             II/4.1.5. Območja razpršene poselitve
             II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij
        II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini
             II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane
na naravne vire
                   II/4.2.1.1. Kmetijstvo
                   II/4.2.1.2. Gozdarstvo
                   II/4.2.1.3. Vode
                   II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija
                   II/4.2.1.5. Mineralne surovine
             II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
             II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja
             II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe
        II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
        II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
    II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij
        II/5.1. Begunje pri Cerknici
        II/5.2. Cerknica in Podskrajnik
        II/5.3. Grahovo
        II/5.4. Rakek
        II/5.5. Unec in Slivice
    II/6. Spremljanje stanja okolja
II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II/1.1. Izhodišča
5. člen
(1) Občina Cerknica pokriva 241 km2 veliko območje na Pivško-Cerkniški planoti, ki je del kraške krajine notranje Slovenije. Po podatkih statističnega urada RS je v njej leta 2011 živelo nekaj več kot 11.300 prebivalcev.
(2) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti je območje občine razdeljeno na tri makroenote:
– Cerkniško polje v nižinskem delu, ki ga sestavljata območji Cerknice s Podskrajnikom in Cerkniškega jezera (druga nižinska naselja ter naravna in kulturna krajina Cerkniškega polja);
– Rakovško uvalo v nižinskem delu, ki jo sestavljata območje Rakeka in Unca ter območje Rakovega Škocjana;
– hriboviti del, ki ga sestavljajo območja Menišije, Vidovskega hribovja in Slivnice (meja med krajinskima enotama Menišija in Vidovsko hribovje je glede na poselitvene značilnosti nekoliko prilagojena, tako da Menišija vključuje pretežno nepozidano območje, vsa naselja hribovitega dela pa so priključena k Vidovskemu hribovju).
(3) Celotno območje občine leži na kraškem terenu s številnimi značilnimi pojavi (presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, ponorne jame, požiralniki, vrtače ipd.). Hriboviti predeli občine so pretežno gozdnati. V okolici naselij je gozdni rob členjen in manj prepoznaven, travniške in kmetijske površine pa se zaradi opuščanja kmetijske rabe ponekod zaraščajo z visoko vegetacijo. Zaraščanje površin je prisotno tudi na območju kulturne krajine nižinskega dela, zlasti Cerkniškega polja. Največ najboljših kmetijskih zemljišč je sicer na vršaju Cerkniščice, medtem ko na ostalem nižinskem delu prevladujejo ekstenzivni travniki, na poplavnih območjih pa vlažni in močvirni travniki. Za območje občine je značilna sorazmerno velika vodnatost. Po kraških poljih tečejo manjši vodotoki z mestoma ohranjenimi meandrastimi strugami, ki so s podzemnimi vodnimi tokovi povezani v enoten hidrogeološki sistem. Kraško polje je zaradi visokih voda in pritokov večino leta poplavljeno – velik del polja pokriva presihajoče Cerkniško jezero.
(4) Celotno območje občine z izjemo naselij (skupaj nekaj več kot 222 km2) je vključeno v Notranjski regijski park (meja parka sovpada z mejo občine). Park je bil ustanovljen leta 2002 z namenom ohranjanja, varovanja in raziskovanja naravnih in kulturnih vrednot območja. Zanj so značilni visoka stopnja ohranjenosti naravnih življenjskih prostorov, številni naravni spomeniki in izjemna pestrost živih bitij na eni ter razpoznavna kulturna krajina, ki jo je zaznamoval dolgotrajen kakovosten preplet človekovih dejavnosti in narave na drugi strani. Pestrost in ohranjenost naravnih habitatov ter rastlinskega in živalskega sveta botrujejo temu, da je velik del parka vključen v omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Celotno območje parka je pomembno tudi zaradi varovanja velikih zveri. Notranjski regijski park za občino predstavlja pomemben razvojni potencial (kvaliteta bivalnega okolja, turizem ...).
(5) V občini je 65 statističnih naselij – od tega jih približno tretjina leži v nižinskem, dve tretjini pa v hribovitem delu. Vendar pa v nižinskem delu živi večina (več kot tri četrtine) prebivalcev, torej je tam koncentracija poselitve največja. Za celotno območje občine je značilen kompakten poselitveni vzorec, razpršena poselitev se pojavlja le točkovno (pretežno v hribovitem delu ter v zaledju nekaterih naselij nižinskega dela). Naselja na severnem robu nižinskega dela so pretežno urbanizirana, pogosto se pojavlja obcestna pozidava, večja naselja (Cerknica, Rakek) pa imajo centralno zasnovo. V manjših naseljih hribovitega in jugovzhodnega obrobja nižinskega dela prevladujejo gručasta jedra. Zaradi privlačnega bivalnega okolja so na več lokacijah v občini nastala območja počitniških hiš (večje površine so predvsem v Gorenjem Jezeru, Goričicah in Rakovem Škocjanu), ki so se sčasoma delno preoblikovala v stanovanjska območja.
(6) Poselitev nižinskega dela tvori dva sklopa, ki sta zgodovinsko nastajala ob Cerkniškem jezeru in Rakovški uvali. Primarna os poselitve obsega pomembnejša poselitvena in gospodarska središča občine. Razvila se je ob pomembnejših prometnicah na severnem robu Cerkniškega polja in se razteza od Unca in Ivanjega sela na zahodu, preko Cerknice do Martinjaka in Grahovega na vzhodu. Druga, sekundarna os poselitve se je oblikovala na vzhodnem obrobju Cerkniškega jezera.
(7) Tudi poselitev hribovitega dela se je oblikovala v dveh sklopih. Na nižjeležečem južnem obrobju v bližini Cerknice je bila pozidava bolj intenzivna (območje Begunj pri Cerknici), severno in severovzhodno hribovito obrobje pa je bolj redko poseljeno. Skrajni severozahodni in jugozahodni del občine (območje Menišije in Rakovega Škocjana) sta pretežno neposeljena.
(8) Nižinski del občine med Uncem in Cerknico je pretežno urbaniziran. Ostala naselja v občini predstavljajo tipično ruralno strukturo poselitve. Za večji del hribovitih območij in manjša naselja nižinskega dela je značilen upad populacije v zadnjih 50 letih. Obratno pa se v naseljih nižinskega dela z dobrimi perspektivami za razvoj dejavnosti prebivalstvo povečuje, zaradi česar se že kaže primanjkljaj ustreznih stanovanjskih površin. Pri tem najbolj izstopajo naselja Cerknica, Rakek, Unec, Martinjak in Grahovo. V hribovitem delu se večji selitveni prirast kaže le na območju Begunj pri Cerknici.
(9) Glede na državno prometno omrežje ima občina zelo ugodno lego. Po zahodnem robu občinskega ozemlja potekata avtocesta A1 Šentilj–Koper (daljinska cestna povezava mednarodnega pomena) in glavna železniška proga Ljubljana–Sežana, ki sta del V. transevropskega prometnega koridorja. Občino in regijo povezujeta z državnim središčem, posredno pa tudi z X. transevropskim prometnim koridorjem. Osnovo prometnega sistema v občini tvori serija regionalnih prometnic od katerih je najpomembnejša cesta RI 212 Unec–Žlebič, ki se na Uncu priključuje na avtocesto.
(10) Cerknica je ena izmed občin Notranjsko-kraške statistične regije. Lega občine v prostoru regije omogoča medsebojne navezave na vrsto mestnih središč. Na eni strani na Postojno, kamor je delno tudi upravno orientirana, nadalje na Ljubljano, Koper in Reko, ki postajajo z realiziranimi in načrtovanimi prometnicami (avtocesta, hitra železnica) vse bliže, možne pa so tudi povezave z drugimi občinami v regiji (Cerknica je skupaj z občinami Logatec, Loška dolina, Bloke, Loški Potok, Sodražica, Ribnica, Velike Lašče, Dobrepolje, Kočevje in Kostel del regionalnega programa Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe).
(11) Notranjsko-kraška regija po večini razvojnih kazalcev (BDP na prebivalca, št. delovnih mest na delovno aktivne prebivalce ipd.) ne dosega slovenskega povprečja in se uvršča med regije z velikimi razvojnimi problemi. Eden izmed ključnih problemov je majhno število delovnih mest glede na število delovno aktivnih prebivalcev, zaradi česar sta za regijo značilna odliv kadrov in velik delež dnevnih delovnih migrantov. Zaradi razvojnega zaostanka in nizke stopnje poseljenosti so manjša tudi vlaganja v družbene dejavnosti in materialno infrastrukturo (komunala). Zlasti na področju gospodarske javne infrastrukture so zaostanki že ovira za nadaljnji razvoj, pa tudi za nemoteno in kakovostno zadovoljevanje tekočih potreb. Velik del regije spada med varovana območja ohranjene narave, kar sicer predstavlja pomemben razvojni potencial, ki pa zaenkrat ni posebej izkoriščen. Razvoj turizma je bil v preteklosti opazen predvsem v Postojni, vendar je na splošno turistična ponudba v regiji premalo razvita (povprečen čas, ki ga obiskovalci prebijejo v regiji je 3 do 6 ur).
(12) Primanjkljaj centralnih (izobraževalnih in kulturnih) dejavnosti, trgovin, poslovnih ter proizvodno storitvenih dejavnosti v občini se korigira šele v zadnjih letih, zlasti z izgradnjo in aktiviranjem različnih poslovnih in proizvodnih con (Podskrajnik). Kljub temu se še vedno velik delež prebivalcev zaposluje izven občine (delež dnevnih migrantov znaša približno 50 %). Razen hotela v Rakovem Škocjanu je turistična ponudba nerazvita. Na območju smučišča Kalič se načrtuje ureditev turističnega in športnorekreacijskega kompleksa, pri čemer je pretežni del predvidenih ureditev v Občini Postojna.
(13) Problematika opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo se kaže na področjih oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki. Vodovodno omrežje je potrebno obnove, na lokacijah, kjer je pričakovanih več novih priključkov pa tudi nadgradnje. Prenova in ureditev statusa je potrebna zlasti v tistih območjih, kjer je oskrba z vodo urejena še z vaškimi oziroma lokalnimi (zasebnimi) vodovodi. Stopnja priključenosti na kanalizacijski sistem je leta 2010 znašala približno 40 % – v mešan sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda s centralnima čistilnima napravama v Dolenji vasi in na Rakeku je bilo vključenih cca 4500 prebivalcev in cca 210 podjetij v naseljih Cerknica, Dolenja vas, Grahovo in delu naselja Rakek ter gospodarski coni Podskrajnik. Obstoječi sistem je zastarel in ima premajhne kapacitete. Odlaganje odpadkov je bilo do bilo do sredine leta 2010 urejeno na deponiji na Rakeku, ki je v fazi zapiranja. Status regijskega centra za ravnanje z odpadki je zaenkrat še nedorečen. Ostanki komunalnih odpadkov se do ureditve regijskega centra po pogodbi odvažajo na deponijo v Občini Logatec.
(14) Problemi na področju urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bodo bistveno vplivali na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja, zato zahteva njihovo urejanje povsem drugačen odnos do prostorskega in ekološkega razvoja kot v preteklosti. Na podlagi tega je Občina Cerknica začela poudarjati tiste segmente gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki jih nudijo položaj v širšem prostoru, naravne danosti in ustvarjene razmere. Ključne primerjalne prednosti občine so:
– izjemna prometna lega glede na obstoječe in načrtovano prometno omrežje v državi in regiji;
– izjemne naravne kvalitete ter atraktivna kulturna krajina in številni ohranjeni kulturnozgodovinski spomeniki na celotnem območju občine (Notranjski regijski park);
– ugodna lega glede na obstoječe in planirane danosti turizma v regiji;
– kvaliteten potencial turistično-rekreacijske ponudbe, zlasti na območju Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera ter prepoznavnost občine v Slovenskem prostoru (Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, pustovanje v Cerknici);
– vloga in pomen Cerknice kot medobčinskega središča;
– razvito omrežje poslovnih in gospodarskih con;
– sorazmerno ohranjeno okolje.
II/1.2. Cilji
6. člen
(1) Koncept trajnostnega razvoja predstavlja zavestno odločitev za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po gospodarskem razvoju in težnjo po ohranjanju zdravega okolja oziroma narave. Usklajeno se razvijajo vse funkcije medobčinskega središča, omogoči visoka kakovost življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje.
(2) V skladu z osnovnim konceptom Občina Cerknica določa sledeče strateške cilje prostorskega razvoja:
(a) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih območij, uravnoteženim razvojem sistema središč ter izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne infrastrukture se bodo zagotavljale možnosti za usklajen in medsebojno povezan razvoj urbaniziranega nižinskega dela in ruralnega zaledja. Razvita fizična in družbena infrastruktura, ohranjeno okolje ter raznolike kulturne, športno-rekreativne in izobraževalne dejavnosti bodo omogočale visoko kvaliteto bivanja ter kvalitetno preživljanje prostega časa in hkrati bogatile turistično ponudbo v občini.
(b) Z uravnoteženo razporeditvijo dejavnosti znotraj omrežja naselij (ključne funkcije se bodo primarno umeščale v Cerknico kot medobčinsko središče in nekatera druga večja naselja kot so Unec, Rakek, Grahovo in Begunje pri Cerknici, v manjših središčih pa se bo zagotavljala osnovna raven oskrbe) se omogoča usklajen razvoj celotnega občinskega prostora.
(c) Občina bo skrbela za uravnotežen, z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti, pri čemer se bodo te dejavnosti prednostno usmerjale na območje gospodarske cone Podskrajnik.
(d) Razvijali se bodo turistični in rekreacijski potenciali. Prvenstveno se bo oblikovala in krepila turistična dejavnost na območju Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Kot del ponudbe se bodo vključevala tudi kvalitetna turistična območja širšega mestnega območja Cerknice in ruralnega zaledja (Slivnica, Menišija in Vidovsko hribovje, stara naselbinska jedra itn.).
(e) V podeželskem zaledju (osrednji in severovzhodni hriboviti del ter južno in zahodno obrobje Cerkniškega jezera) se bodo izboljšali pogoji za bivanje in delo z zagotovitvijo območij za drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva, razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti ipd. Posebna pozornost se bo posvečala ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem prostoru.
(f) Kjer je to še možno (prednost bodo imela naselja z večjim deležem ohranjene kulturne dediščine), se bo ohranjala in vzpostavljala kulturna in simbolna prepoznavnost naselbinskih jeder in s tem povečala privlačnost območij. Z načrtovanimi prostorskimi ureditvami se bo omogočala trajna ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.
(g) Posodabljala in izgrajevala se bo prometna, komunikacijska, energetska in okoljska infrastruktura s poudarkom na sledečih izhodiščih:
– posodobitev in izgradnja kanalizacijskega omrežja občine (v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Cerknica),
– posodobitev in izgradnja vodovodnega omrežja,
– posodobitev in izgradnja cestnega omrežja (s posebnim poudarkom na zmanjšanju prometnih obremenitev v naseljih ob regionalni cesti RI 212),
– razvoj alternativnih oblik prometa v Cerknici in drugih naselij urbanega značaja ter v navezavi na turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje),
– dopolnitev sistema javnega potniškega prometa na območjih z večjim obsegom dnevnih delovnih migracij (Unec, Podskrajnik, Cerknica),
– uvajanje sistema plinifikacije in obnovljivih virov energije,
– posodobitev telekomunikacijskega omrežja (s poudarkom na optimalni telekomunikacijski opremljenosti izobraževalnih ustanov),
– zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva, predvsem pa večanju indeksa staranja po naravni rasti.
(h) Občina bo glede na svojo lego in dejavnosti v prostoru posebno pozornost posvečala varstvu ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami in zagotavljala čim višjo poplavno, protipotresno in požarno varnost.
(i) Krajina se bo razvijala kot funkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem prostorskih struktur, ki omogoča zdravo, varno in prijetno bivalno okolje (Notranjski regijski park) ter ohranjanje dejavnosti v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija). Pri tem se bo posebno pozornost posvečalo skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov.
(j) Vode se bodo načeloma izkoriščale za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene (Cerkniško jezero), pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.
(k) Posebna pozornost se bo posvečala ohranjanju oziroma vzpostavitvi zdravega bivalnega in delovnega okolja (umeščanje hrupnih dejavnosti v območja brez stanovanj, zagotavljanje ustrezne osončenosti oziroma osvetlitve ter prezračevanja prostorov za bivanje in delo).
II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine
II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
7. člen
(1) Z razvojem dejavnosti in rabo prostora se vzdržuje kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v razdelku 1.1. strateškega dela.
(2) Preglednica 1: Členitev prostora na makroenote in podenote 
+-------------------+-------------------------------------------+
|makroenota         |podenota                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(a) nižinski del – |(a1) Cerknica – Podskrajnik (za naselji    |
|Cerkniško polje    |Cerknica z območjem gospodarske cone       |
|                   |Podskrajnik in Podskrajnik je izdelan      |
|                   |urbanistični načrt)                        |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(a2) Cerkniško jezero (naravna in kulturna |
|                   |krajina Cerkniškega polja ter naselja na   |
|                   |njegovem robu (za naselje Grahovo je       |
|                   |izdelan urbanistični načrt)                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(b) nižinski del – |(b1) Rakek – Unec (za naselje Rakek in ter |
|Rakovška uvala     |funkcijsko in prostorsko povezani naselji  |
|                   |Unec in Slivice je izdelan urbanistični    |
|                   |načrt)                                     |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(b2) Rakov Škocjan                         |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(c) hriboviti del  |(c1) Vidovsko hribovje (za naselje Begunje |
|                   |pri Cerknici je izdelan urbanistični       |
|                   |načrt)                                     |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(c2) Menišija                              |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(c3) Slivnica                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
(3) Območje Cerkniškega polja (a) v nižinskem delu je razdeljeno na dve podenoti:
(a1) Pretežno urbanizirano območje občinskega središča (vključuje območje Cerknice z gospodarsko cono Podskrajnik) predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti in ožje regije s koncentracijo centralnih, poslovnih, proizvodnih, športnorekreacijskih in turističnih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo. Gospodarska cona Podskrajnik se še nadalje razvija kot najpomembnejše gospodarsko in zaposlitveno središče v občini in širši regiji.
(a2) V odprtem prostoru Cerkniškega polja (Cerkniško jezero) se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne in kulturne krajine (poudarek na ohranjanju tradicionalnih oblik kmetovanja) in v povezavi z njimi razvijajo sonaravne turistične in športnorekreacijske dejavnosti (ureditev osrednje vstopne točke v Dolenjem Jezeru, informacijskih točk, tematskih in drugih pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.). Spremljajoča turistična in športnorekreacijska ponudba se usmerja v naselja na obrobju jezera (oblikovanje osrednje vstopne točke za območje Cerkniškega jezera v Dolenjem Jezeru, Marof itn.). Poseljeno območje ob robu jezera (vključuje naselja Dolenja vas, Dolenje Jezero, Martinjak, Grahovo, Bločice, Bloška Polica, Žerovnica, Lipsenj, Goričice, Gorenje Jezero, Laze pri Gorenjem Jezeru, Otok in Zelše) je pretežno ruralnega značaja, v njem pa se predvideva zmeren razvoj poselitve. Poleg razvoja turizma je poseben poudarek na funkciji ohranjanja kulturne krajine neposredno ob naseljih, zaradi izjemne privlačnosti prostora za bivanje pa tudi na smotrnem umeščanju stanovanjskih območij. Kot pomembnejše oskrbno središče območja se razvija naselje Grahovo, ohranja in krepi pa se tudi vloga drugih manjših nosilnih naselij (Bloška Police, Dolenje Jezero, Martinjak in Žerovnica), s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij.
(4) Območje Rakovške uvale (b) v nižinskem delu je razdeljeno na dve podenoti:
(b1) Na pretežno urbaniziranem območju ob avtocesti se prepletajo vsebine, funkcije in programi naselij Ivanje selo in Rakek ter funkcijsko in prostorsko povezanih naselij Unec in Slivice. Območje predstavlja drugo najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti s koncentracijo centralnih, poslovnih, manjših proizvodnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo na Rakeku in Uncu. Unec skupaj s Slivicami in Rakek predstavljajo pomembnejša oskrbna središča območja in širšega občinskega oziroma regionalnega prostora (železniška postaja na Rakeku).
(b2) Druga podenota predstavlja širše območje Rakovega Škocjana, kjer se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in v povezavi s tem razvijajo sonaravne turistične in rekreacijske dejavnosti (hotel Rakov Škocjan, kompleks smučišča Kalič, ureditev osrednje vstopne točke, informacijskih točk, tematskih in drugih pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.).
(5) Hriboviti del (c) je razdeljen na tri podenote:
(c1) Območje Vidovskega hribovja predstavlja pretežno poseljeno ruralno zaledje v severovzhodnem in osrednjem delu občine. Dejavnosti se razvijajo v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije. Ohranja se vloga oskrbnih središč (Begunje pri Cerknici) in drugih manjših nosilnih naselij (Cajnarje in Sveti Vid), s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost razvoja turistične ponudbe.
(c2) in (c3) Na pretežno neposeljenih območjih Menišije in Slivnice se ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in hkrati razvijajo sonaravne oblike turizma in rekreacije (planinski domovi, koče, turistične kmetije, ureditev pešpoti ipd.). Glede na pretežno gozdnatost območja se poudarja ohranjanje gozdov, na nižjih legah pa v povezavi z razvojem naselij na območju Vidovskega hribovja tudi ohranjanje podobe kulturne krajine.
(6) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.
II/2.2. Omrežje naselij
8. člen
(1) Preglednica 2: Kategorije, v katere se razvrščajo naselja Občine Cerknica glede na vlogo v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost gravitacijskega zaledja 
+-------------------+-------------------------------------------+
|TIP NASELJA        |KLJUČNE FUNKCIJE/VELIKOST GRAVITACIJSKEGA  |
|                   |ZALEDJA                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|medobčinsko        |– dejavnosti javne uprave (gasilski dom,   |
|središče           |policija, sedež občine, upravna enota,     |
|                   |sodišče ipd.)                              |
|                   |– vzgojnovarstvene in izobraževalne        |
|                   |dejavnosti (vrtec, osnovna in srednja šola)|
|                   |– kulturne dejavnosti (kulturni dom, muzeji|
|                   |ipd.)                                      |
|                   |– dejavnosti zdravstva (zdravstveni dom) in|
|                   |socialnega varstva (center za socialno     |
|                   |delo, dom starejših občanov)               |
|                   |– športnorekreacijske dejavnosti (športna  |
|                   |igrišča in dvorane)                        |
|                   |– poslovne dejavnosti (banka, pošta ipd.)  |
|                   |– proizvodne dejavnosti (industrija, obrt  |
|                   |ipd.)                                      |
|                   |– trgovina (trgovina z osnovno oskrbo,     |
|                   |trgovski center)                           |
|                   |– avtobusna postaja s spremljajočimi       |
|                   |programi                                   |
|                   |– pokopališče                              |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |gravitacijsko zaledje predstavlja celotno  |
|                   |območje občine, vključuje pa tudi sosednje |
|                   |občine                                     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|pomembnejše lokalno|– dejavnosti javne uprave (gasilski dom,   |
|središče           |sedež krajevne skupnosti ipd.)             |
|                   |– vzgojnovarstvene in izobraževalne        |
|                   |dejavnosti (vrtec in osnovna šola)         |
|                   |– kulturne dejavnosti (kulturni dom)       |
|                   |– športnorekreacijske dejavnosti (športno  |
|                   |igrišče in dvorana)                        |
|                   |– poslovne dejavnosti (banka, pošta ipd.)  |
|                   |– manjše proizvodne dejavnosti (industrija,|
|                   |obrt ipd. – dejavnosti manjšega obsega, ki |
|                   |bistveno ne obremenjujejo okolja)          |
|                   |– trgovina (trgovina z osnovno oskrbo,     |
|                   |manjši trgovski center)                    |
|                   |– avtobusna in železniška postaja s        |
|                   |spremljajočimi programi                    |
|                   |– pokopališče                              |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |gravitacijsko zaledje predstavlja celotno  |
|                   |območje občine, vključuje pa tudi sosednje |
|                   |občine                                     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|lokalna središča   |– dejavnosti javne uprave (gasilski dom,   |
|                   |sedež krajevne skupnosti ipd.)             |
|                   |– vzgojnovarstvene in izobraževalne        |
|                   |dejavnosti (osnovno izobraževanje)         |
|                   |– kulturne dejavnosti (kulturni dom)       |
|                   |– športnorekreacijske dejavnosti (športno  |
|                   |igrišče)                                   |
|                   |– poslovne dejavnosti                      |
|                   |– manjše proizvodne dejavnosti (industrija,|
|                   |obrt ipd. – dejavnosti manjšega obsega, ki |
|                   |bistveno ne obremenjujejo okolja)          |
|                   |– trgovina (trgovina z osnovno oskrbo)     |
|                   |– pokopališče                              |
|                   |– opcijsko pa tudi: vrtec, pošta, manjše   |
|                   |proizvodne dejavnosti                      |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |gravitacijsko zaledje vključuje okoliška   |
|                   |naselja                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|manjša nosilna     |– v naselju je treba zagotoviti vsaj nekaj |
|naselja            |izmed navedenih funkcij: dejavnosti javne  |
|v lokalnem prostoru|uprave (sedež krajevne skupnosti) gasilski |
|                   |dom, športnorekreacijske dejavnosti        |
|                   |(športno igrišče), trgovina (trgovina z    |
|                   |osnovno oskrbo), pokopališče               |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |gravitacijsko zaledje vključuje manjša     |
|                   |okoliška naselja                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|ostala naselja     |naselja pretežno stanovanjskega oziroma    |
|                   |kmetijskega značaja, ki nimajo funkcij     |
|                   |širšega značaja; je pa v njih možno        |
|                   |umeščati nemoteče dopolnilne dejavnosti, s |
|                   |katerimi se lokalnemu prebivalstvu         |
|                   |zagotavlja možnosti za delo                |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |naselja nimajo posebnega gravitacijskega   |
|                   |zaledja                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
(2) Preglednica 3: Naselja glede na vlogo v omrežju naselij 
-----------------------------------------------------------------
 TIP NASELJA         NASELJE
-----------------------------------------------------------------
 medobčinsko         Cerknica z gospodarsko cono Podskrajnik
 središče
-----------------------------------------------------------------
 pomembnejše lokalno Rakek
 središče
-----------------------------------------------------------------
 lokalna središča    Begunje pri Cerknici, Grahovo, Unec s
                     funkcijsko in prostorsko povezanim
                     naseljem Slivice
-----------------------------------------------------------------
 manjša nosilna      Bloška Polica, Cajnarje, Dolenje Jezero,
 naselja             Martinjak, Sveti Vid, Žerovnica
 v lokalnem prostoru
-----------------------------------------------------------------
 ostala naselja      Beč, Bečaje, Bezuljak, Bločice, Brezje,
                     Čohovo, Dobec, Dolenja vas, Dolenje Otave,
                     Gorenje Jezero, Gorenje Otave, Gora,
                     Goričice, Hribljane, Hruškarje, Ivanje
                     selo, Jeršiče, Korošče, Koščake, Kožljek,
                     Kranjče, Kremenca, Krušče, Kržišče, Laze
                     pri Gorenjem Jezeru, Lešnjake, Lipsenj,
                     Mahneti, Milava, Osredek, Otok, Otonica,
                     Pikovnik, Pirmane, Podskrajnik,
                     Podslivnica, Ponikve, Ravne, Reparje,
                     Rudolfovo, Selšček, Slivice, Slugovo,
                     Stražišče, Štrukljeva vas, Tavžlje, Topol
                     pri Begunjah, Zahrib, Zala, Zelše, Župeno
-----------------------------------------------------------------
(3) Omrežje naselij je razvidno iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.
II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
9. člen
(1) V občini se nadgrajuje osnovna prometna mreža. Z rekonstrukcijo regionalnih in pomembnejših lokalnih cest, ki povezujejo Cerknico z avtocesto in sosednjimi občinami, se bodo izboljšale povezave znotraj občine in regije. Načrtovane obvozne ceste ob večjih naseljih nižinskega dela bodo bistveno pripomogle k zmanjšanju prometnih obremenitev in posledično tudi prometni varnosti v naselbinskih jedrih. Zasnova prometnega omrežja je podrobneje predstavljena v poglavju II/3. strateškega dela.
(2) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.
II/2.4. Druga za občino pomembna območja
10. člen
(1) Z vidika prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet je prostor Občine Cerknica zelo specifičen, saj se zaradi izjemnih naravnih kvalitet in prvin kulturne krajine skoraj celotno območje občine uvršča v Notranjski regijski park. Iz regijskega parka so izločena vsa naselja, pri čemer pa gre predvsem za praktični vidik upravljanja s parkom, saj tudi ta izkazujejo veliko mero ohranjenosti prvin arhitekturne identitete in so hkrati neposredno povezana z razvojem kulturne krajine v okolici. Izjema so le degradirana območja ob večjih infrastrukturnih objektih (prometno in elektroenergetsko omrežje, kamnolomi ipd.) in območja intenzivnejše urbanizacije (robna območja Cerknice, Unca in Rakeka, gospodarska cona Podskrajnik ipd.). Kot izjemni kvaliteti s širšim naravovarstvenim pomenom se znotraj območja Notranjskega regijskega parka posebej izpostavljata območji Cerkniškega Jezera in Rakovega Škocjana. Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ohranjanje prepoznavnih kvalitet prostora so podane v poglavju II/4. strateškega dela in v izvedbenem delu tega dokumenta.
(2) Na Rakeku je urejena deponija odpadkov, ki je v fazi zapiranja in sanacije.
(3) Na območju občine se nahajajo kamnolomi Podskrajnik, Zelše in Klance.
II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
11. člen
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnih prikazov na listu 2 strateškega dela.
II/3.1. Prometna infrastruktura
II/3.1.1. Cestno omrežje
12. člen
(1) Prometnemu urejanju ter s tem v zvezi optimalni izrabi možnosti, ki jih omogoča prostor v odnosu do širših prometnih povezav regije, bo namenjena posebna pozornost. Državno prometno omrežje je na območju občine sorazmerno dobro razvito. Preko zahodnega dela občine poteka avtocesta A1 Šentilj–Koper, na katero se regionalna in občinska prometna mreža navezujeta preko priključka na Uncu. Osnovno prometno mrežo v občini tvori serija regionalnih cest, ob katerih je nanizana večina pomembnejših naselij:
– RI 212 Unec–Žlebič;
– RI 213 Bloška Polica–Babno polje;
– RIII 640 Rakek–Logatec;
– RIII 643 Preserje–Cerknica;
– RIII 914 Postojna–Podskrajnik (turistična cesta).
(2) Ohranja se koridor za morebitno širitev avtoceste za en vozni pas na vsaki strani.
(3) Predvidena je rekonstrukcija, posodobitev in dograditev regionalnega in občinskega cestnega omrežja, s čimer se izboljšuje prometna povezanost znotraj nižinskega dela oziroma med nižinskim in hribovitim delom občine. Pri tem se posebna pozornost posveča zmanjšanju prometnih obremenitev v Cerknici in drugih večjih naseljih:
– v Cerknici se izgradita južna obvozna cesta, ki postane del regionalne ceste RI 212 Unec–Žlebič in notranja mestna zbirna cesta;
– na Rakeku se umesti obvozna cesta, ki ob izgradnji postane del regionalne ceste RI 212 Unec–Žlebič.
(4) Z rekonstrukcijo, posodobitvijo in dograditvijo občinskega prometnega omrežja se izboljšuje tudi dostopnost obstoječih (prednostno se obravnavajo večji kompleksi strnjene pozidave – naselje Srnjak na Rakeku in druga podobna območja) in predvidenih območij pozidave, prometno varnost ter tehnično opremljenost posameznih prometnic. Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ob cestah uredijo koridorji za kolesarske steze in pešpoti.
II/3.1.2. Železniško omrežje
13. člen
(1) Preko zahodnega dela občine poteka glavna železniška proga Ljubljana–Sežana, za katero je načrtovana rekonstrukcija, ki bo omogočala večje hitrosti vožnje (160 km/h). Na odseku Ljubljana–Sežana–Trst je predvidena tudi izgradnja hitre proge za hitrosti do 250 km/h.
(2) Železniška postaja je urejena na Rakeku.
II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet
14. člen
(1) Sistem javnega potniškega prometa se zaradi ekonomske upravičenosti in večje učinkovitosti primarno razvija na nivoju regije, pri čemer se ohranja in dopolnjuje obstoječe omrežje postajališč ter med seboj povezuje različne oblike javnega prometa (avtobusni promet, železniški promet).
(2) Na območju Cerknice se razvija primestni avtobusni promet, pri čemer se prednostno obravnava relacija Cerknica (avtobusna postaja)–Podskrajnik (gospodarska cona)–Rakek (železniška postaja), na kateri poteka največji del dnevnih delovnih in šolskih migracij v občini.
(3) Sistem javnega prometa se v urbanih in drugih naseljih povezuje z razvojem nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje.
II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti
15. člen
(1) Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se bo razvijalo v navezavi na turistična in rekreacijska območja občine in širšega zaledja. Med seboj se bodo povezovala privlačna krajinska in poselitvena območja (Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Slivnica, stara naselbinska jedra itn.) ter naselja hribovitega in nižinskega dela občine.
(2) Nadgrajevala se bo osnovna mreža kolesarskih poti, ki jo tvorita glavni kolesarski povezavi Planina–Rakek–Cerknica in Cerknica–Nova vas–Sodražica (potekata vzporedno z regionalno cesto RI 212 Unec–Žlebič), na kateri se navezujejo lokalne povezave. Le-te potekajo po regionalnih in večini občinskih cest, s čimer tvorijo krožne povezave ob večini pomembnejših turističnih in športnorekreacijskih destinacij v občini (območje Cerkniškega jezera z izhodiščno točko v Dolenjem Jezeru, krajinski park Rakov Škocjan, Slivnica).
(3) Obstoječe pešpoti večinoma potekajo po manj prometnih lokalnih prometnicah. Posebej urejene so pomembnejše pešpoti na območju Rakovega Škocjana (krožna pot) in Slivnice (Cerknica–Velika Slivnica).
(4) Zaradi varnosti v cestnem prometu je v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah cest predvidena izgradnja kolesarskih stez in koridorjev za pešce. Posebna pozornost se posveča ureditvi ločenih površin (pločniki, ločeno urejene poti v okviru zelenega sistema ipd.) za kolesarje in pešce v Cerknici in drugih naseljih urbanega značaja ter na območju Cerkniškega jezera.
II/3.2. Elektronske komunikacije
16. člen
(1) Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v občini, širokopasovno omrežje pa ni urejeno. Načrtuje se izgradnja širokopasovnega omrežja, tako da bo omogočena priključitev večine uporabnikov na območju občine. Predvidena je tudi dograditev mobilne brezžične komunikacijske infrastrukture.
(2) Posebna pozornost se bo posvečala optimalni telekomunikacijski opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.) ter poslovnih in gospodarskih con.
II/3.3. Energetika
17. člen
(1) Preko Občine Cerknica potekajo naslednji vodi prenosnega elektro omrežja:
– DV 1×400 kV Beričevo–Divača in načrtovani vzporedni DV 2×400 kV Lavrica–Divača;
– načrtovani DV 2×110 kV Postojna–Cerknica;
– načrtovani DV 2×110 kV Cerknica–Stari trg;
– DV 2×110 kV Logatec–Cerknica.
(2) Srednjenapetostno omrežje na območju občine deluje na napetosti 20 kV in je večinoma izvedeno z daljnovodi. Kabelsko omrežje prevladuje v strnjenih naseljih.
(3) Predviden je razvoj srednjenapetostnega omrežja predvsem na območju urbanih naselij, kjer se načrtuje nadomestitev večine daljnovodnih povezav s kablovodi.
(4) Na območjih, kjer se načrtuje gradnja novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode.
(5) Na območju občine se načrtuje izgradnja prenosnega plinovodnega omrežja (mednarodni plinovod M9 Dolga vas–Opatje selo).
(6) Dolgoročno je predvidena izgradnja distribucijskega plinovodnega omrežja na območju občine, pri čemer se bo plinifikacija prednostno izvajala na območju Cerknice in Rakeka ter v gospodarski coni Podskrajnik.
(7) Na območju Cerknice se načrtuje izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Preuči se tudi možnost rabe drugih lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije.
II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
18. člen
Oskrba z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadne in padavinske vode so ene ključnih nalog za ohranjanje in razvoj poselitve ter nemoteno bivanje in delo na celotnem območju Občine Cerknica. Za točno oceno stanja in načrtovanje razvoja je potrebna izdelava katastra obstoječih komunalnih vodov.
II/3.4.1. Oskrba z vodo
19. člen
(1) V občini deluje osem javnih vodovodnih sistemov:
– Cerknica – Rakek, na katerega se priključujejo naselja Brezje, Cerknica, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Ivanje selo, Mahneti, Martinjak, Otok, Otonica, Podskrajnik, Podslivnica, Ponikve, Rakek, Slivice, Topol pri Begunjah, Unec in Zelše.
– Sveti Vid, na katerega se priključujejo naselja Čohovo, Jeršiče, Lešnjake, Ravne, Rudolfovo, Sveti Vid, Tavžlje, Zahrib in Zala.
– Osredek, na katerega se priključuje naselje Osredek.
– Pikovnik – Stražišče, na katerega se priključujejo naselja Beč, Dolenje Otave, Gorenje Otave, Kržišče, Pikovnik, Stražišče in Župeno.
– Begunje, na katerega se priključujejo naselja Begunje pri Cerknici, Bezuljak, Dobec in Kožljek. Predvidena je še priključitev naselja Selšček.
– Cajnarska dolina, na katerega se priključujejo naselja Cajnarje, Hribljane, Kremenca, Krušče, Reparje, Bečaje, Hruškarje in Milava, v kratkem se bodo priključila še naselja Pirmane, Štrukljeva vas in Slugovo. V bodoče pa se bodo na ta vodovodni sistem priključila še naselja Gora in Kranjče.
– Vodovod Grahovo (priključen na vodovodni sistem Cerknica – Rakek) na katerega se priključujejo naselja Grahovo, Žerovnica, Lipsenj in Goričice (del). Na ta vodovodni sistem je predvidena priključitev vodovodnega sistema Gorenje Jezero, ki oskrbuje naselji Gorenje Jezero in Laze.
– Rakov Škocjan, na katerega je priključen center šolskih in obšolskih dejavnosti.
(2) Poleg tega sta v delovanju tudi dva vaška vodovoda, s katerima se oskrbujeta naselja, Korošče in Koščake. Naselji Bločice in Bloška polica pa v dogovoru z Občino Bloke vzdržuje njihov vzdrževalec.
(3) Vodovodni sistemi se napajajo iz zajetij Topol, Žilce, Kremenica, Cajnarje, Krušce, Reparje, Štrukljeva vas, Bečaje, Hruškarje, Korošče, Koščake, Kozleški graben, Begunje, Podslivnica I in II, Grahovo, Osredek, Selšček I, II in III, Laški studenec, Pikovnik in Rakov Škocjan. Za vse vodne vire je potrebno v skladu z Strokovnimi hidrogeološkimi podlagami za revizijo in dopolnitev vodovarstvenih območij (Geo-Hidro d.o.o., 2008) posodobiti podatke o lokacijah in obsegu pripadajočih vodovarstvenih pasov. Zavarovati je potrebno vse nezavarovane vire (zaenkrat so zavarovana le zajetja Topol, Žilce, Podslivnica I in II, Grahovo ter Osredek).
(4) Načrtujejo se naslednji posegi na vodovodnem sistemu:
– priključitev naselij Gora, Goričice, Hruškarje, Kranjče, Pirmane, Slugovo in Štrukljeva vas na javni vodovodni sistem;
– obnova dotrajanih cevovodov (pri tem bo potrebno upoštevati število novonačrtovanih priključkov);
– preoblikovanje vaških vodovodov v javne sisteme in njihova tehnična posodobitev;
– obnova, dograditev in sanacija zajetij.
II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode
20. člen
(1) V občini so zaenkrat delno urejeni štirje sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Naselji Cerknica in Dolenja vas ter del gospodarske cone Podskrajnik so priključeni na mešani sistem s čistilno napravo v Dolenji vasi. Nova gospodarska cona Podskrajnik II ima svoj kanalizacijski sistem z malo čistilno napravo. Del naselja Rakek ima urejen sistem z lokalno čistilno napravo. Zgrajen je tudi kanalizacijski sistem s čistilno napravo v Grahovem.
(2) Z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Cerknica (Hidroinženiring d.o.o., 2007) se načrtuje izgradnja kanalizacijskih sistemov v več etapah:
– priključitev Dolenjega Jezera na sistem s čistilno napravo v Dolenji vasi (obdobje 2009–2011);
– prenova in dograditev sistema s čistilno napravo v Dolenji vasi, ki bo vključeval naselja Cerknica, Podskrajnik (gospodarska cona), Selšček, Begunje pri Cerknici in Zelše (obdobje 2009–2017);
– prenova in dograditev sistema s čistilno napravo na Rakeku, ki bo vključeval naselja Ivanje selo, Rakek, Unec in Slivice (obdobje 2010–2017);
– izgradnja sistemov z lokalnimi čistilnimi napravami v naseljih Bločice, Bloška Polica, Hruškarje (vključno z naseljem Bečaje), Lipsenj, Martinjak, Topol pri Begunjah in Žerovnica.
(3) Dolgoročno se izgradnja kanalizacijskega omrežja predvideva tudi v naseljih Bezuljak, Gorenje Jezero, Kožljek, Dobec in Sveti Vid, vendar le-ta zaenkrat niso vključena v Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Cerknica (Hidroinženiring d.o.o., 2007).
(4) Na območjih razpršene poselitve in drugih območjih, kjer priključitev na čistilne naprave ekonomsko ni upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte oziroma z izvedbo nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave.
(5) Povsod je predvidena ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda (padavinske vode se odvajajo ločeno od ostalih odpadnih voda).
II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
21. člen
Odlaganje odpadkov je bilo do sredine leta 2010 urejeno na deponiji na Rakeku, ki je v fazi zapiranja. Status regijskega centra za ravnanje z odpadki je zaenkrat še nedorečen. Ostanki komunalnih odpadkov se do ureditve regijskega centra po pogodbi odvažajo na deponijo v Občini Logatec.
II/3.5. Pokopališča
22. člen
(1) V Občini Cerknica je opredeljenih petnajst območij pokopališč, in sicer na lokacijah: Begunje pri Cerknici, Bezuljak, Bločice, Bloška Polica, Cajnarje, Cerknica, Gorenje Otave, Grahovo, Ivanje selo, Kožljek, Lipsenj, Rakek, Sveti Vid, Unec in Žerovnica.
(2) Zadostne prostorske kapacitete se zagotavljajo v okviru obstoječih pokopališč in s širitvijo pokopališč v Begunjah pri Cerknici in Cerknici.
II/4. Usmeritve za prostorski razvoj občine
II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova
23. člen
(1) Pri notranjem razvoju naselij se zagotavlja kvalitetne bivanjske pogoje z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji ter z ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske javne infrastrukture.
(2) Glede na analizo rabe in izkoriščenosti zemljišč ter možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) tega člena so kot naselja oziroma območja z večjim potencialom za notranji razvoj opredeljeni Begunje pri Cerknici, Cerknica z gospodarsko cono Podskrajnik, Goričice, Grahovo, Ivanje selo, Lipsenj, Martinjak, Rakek, Unec in Zelše. Proste površine so tudi v večini drugih naselij, vendar zaradi lege, razdrobljenosti in drugih omejitvenih dejavnikov ne predstavljajo večjih potencialov z vidika notranjega razvoja.
(3) Z delno ali celovito prenovo se bodo ohranjale in revitalizirale kvalitetne stavbne ali urbane strukture in njihove razpoznavne značilnosti, izboljševali pogoji na degradiranih območjih ter uvajale nove rabe v manj vitalnih jedrnih območjih. Posebna pozornost se prenovi namenja v urbanih naseljih nižinskega dela občine.
(4) Izvedba celovite prenove je predvidena na območjih opuščenih industrijskih kompleksov v jedru Cerknice (kjer se s sanacijo severnega in dolgoročno tudi južnega dela kompleksa tovarne Brest oblikuje nov fokus centralnih dejavnosti), na območju Marofa (oblikuje se turistično območje) in Martinjaka (površine se namenijo izgradnji stanovanj in centralnih dejavnosti), dolgoročno pa tudi na lokaciji v jedru Rakeka.
(5) Izvedba celovite prenove je predvidena še v starem jedru Cerknice (občinski podrobni prostorski načrt je že v veljavi) ter v jedrih naselij Begunje pri Cerknici, Dolenje jezero in Žerovnica, delna prenova pa je načrtovana v jedrih naselij Grahovo, Otok, Rakek in Unec. Predvidena je predvsem izboljšava prostorsko-oblikovalskih, funkcionalnih in gospodarskih razmer v naseljih. Pri tem bo posebna pozornost dana prenovi kulturne dediščine in druge stavbne dediščine, ki oblikuje značilno podobo posameznih naselij ali širših območij.
(6) Območja notranjega razvoja in prenove so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.
II/4.1.2. Širitve naselij
24. člen
(1) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo naselbinskih jeder in industrijskih območij, intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v območja naselij.
(2) Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in cilji prostorskega razvoja praviloma načrtujejo na območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje ter zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri ohranjati naravno okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti obstoječe pozidave.
(3) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za športnorekreacijske, poslovne, oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območju posameznih središč. Stanovanjska gradnja se umešča tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja v funkciji ohranjanja poselitve, pri čemer imajo prednost manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru.
(4) Širitve za potrebe gospodarstva in spremljajočih poslovnih dejavnosti se načeloma locirajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con, pri čemer se zagotavlja čim boljše povezave z lokalnim in regionalnim prometnim omrežjem. Dolgoročno se večje kmetije selijo iz naselbinskih jeder na robove kompleksov kmetijskih zemljišč.
(5) Turistična in športnorekreacijska infrastruktura se umešča v posamezna središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru, v minimalnem obsegu pa tudi v druga naselja. Poseben poudarek na ohranjanju in razvoju turističnih ter športnorekreacijskih dejavnosti je zlasti na osrednjih območjih za razvoj turizma in rekreacije (Cerkniško jezero, Rakov Škocjan).
(6) V manjšem obsegu se z zaokrožitvami in zapolnitvami obstoječih površin širijo tudi druga naselja v občini.
(7) Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev.
(8) Območja širitve naselij so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.
II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih
II/4.1.3.1. Stanovanjska gradnja
25. člen
(1) Stanovanjska gradnja se prednostno usmerja v območja strnjene gradnje z ugodnejšimi pogoji glede danosti v prostoru, infrastrukturne opremljenosti, opremljenosti središč ipd.
(2) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo in intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij, nova območja za stanovanjsko gradnjo pa se odpirajo predvsem na območju posameznih središč in njihove neposredne okolice.
(3) V manjših ruralnih naseljih se stanovanjska gradnja razvija predvsem v funkciji ohranjanja poseljenosti (zlasti v hribovitem delu).
(4) V nižinskem delu se ob kompleksih kmetijskih površin zagotavlja prostorske možnosti za preselitev kmetij iz naselbinskih jeder.
(5) Počitniške hiše se kot dopolnitev turističnih dejavnosti usmerja oziroma ohranja v obstoječih območjih, namenjenih počitniškim hišam na območju Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana.
I/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti
26. člen
(1) Poslovne in proizvodne dejavnosti se ohranjajo in prednostno razvijajo v okviru gospodarske cone Podskrajnik, ki predstavlja osrednje gospodarsko in zaposlitveno središče občine. Dolgoročno se na to lokacijo selijo tudi industrijske dejavnosti, ki so zaenkrat v jedrih nekaterih večjih središč (Cerknica in Rakek).
(2) Ohranjajo se manjše proizvodne in gospodarske cone na Rakeku, Uncu in v Begunjah pri Cerknici. Dolgoročno je predvidena selitev proizvodnih in gospodarskih dejavnosti iz jedra Rakeka na območje gospodarske cone Podskrajnik.
(3) V Cerknici se deloma ohranja kompleks tovarne Brest. V severnem delu, kjer stavbna zemljišča še niso izkoriščena, se območje nameni dejavnostim, ki so bolj primerne za lokacijo v jedru naselja. Dolgoročno je predvidena selitev celotnega kompleksa na območje gospodarske cone Podskrajnik.
(4) Opuščata se obstoječi proizvodni coni v Martinjaku in Marofu – zemljišča se namenijo dejavnostim, ki so okoljsko bolj sprejemljive. Za podjetja, ki že delujejo na lokaciji v Martinjaku je predvidena preselitev v gospodarsko cono Podskrajnik.
(5) Ohranja se območje, namenjeno razvoju manjših proizvodnih dejavnosti v Bloški Polici.
II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti
27. člen
(1) Osnovne oskrbne, storitvene in ostale centralne dejavnosti se razporejajo v skladu z omrežjem naselij kot je določeno v točki 2.2. tega odloka, s čimer se zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih (zlasti izobraževalnih) dejavnosti na celotnem ozemlju občine.
(2) Ključne izobraževalne, zdravstvene, kulturne, upravne in druge dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v Cerknici. Prednostno se razvijajo vzgojni in izobraževalni programi (prenova in po potrebi dograditev šole, nov vrtec s povečanimi kapacitetami na obstoječi lokaciji, dolgoročno uvajanje srednješolskega izobraževanja itn.), izboljšuje pa se tudi omrežje kulturnih ustanov (ureditev muzeja Cerkniškega jezera in okolice v Kravanjevi hiši).
(3) Nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti se omogoča tudi v ostalih središčih in manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru. Pri tem je poseben poudarek na nadaljnjem razvoju kulturnih in izobraževalnih dejavnosti.
(4) V ostalih naseljih se družbena infrastruktura ohranja v obstoječem obsegu, spodbuja pa se nadaljnji razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zlasti v navezavi na razvoj turizma.
II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem
28. člen
(1) Turizem se bo ohranjal in prednostno razvijal na območju Rakovega Škocjana, Cerkniškega jezera in Cerknice s Slivnico. V Dolenjem Jezeru (za območje Cerkniškega jezera) in ob vstopu v Krajinski park Rakov Škocjan je predvidena ureditev osrednjih vstopnih informacijskih točk, ki bosta predstavljali izhodišče za obiskovalce obeh destinacij. Ohranjala in dopolnjevala se bo obstoječa turistična ponudba na lokaciji hotela Rakov Škocjan. Za območje Cerkniškega jezera se bo podporna turistična in druga infrastruktura zagotavljala predvsem v Dolenjem Jezeru in Cerknici (nastanitvene kapacitete vključno s kampom v severnem delu naselja, športnorekreacijske dejavnosti itn.), v manjši meri pa tudi v drugih naseljih (zlasti naseljih, ki so opredeljena kot središča ali manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru) na njegovem obrobju.
(2) V manjši meri se bo turistična (gostišča s turističnimi ležišči, turistični penzioni ipd.) in športnorekreacijska ponudba kot dopolnilna dejavnost razvijala tudi v hribovitem delu občine.
(3) Športnorekreacijska ponudba se ohranja in razvija na obstoječih lokacijah v Cerknici (dopolnitev dejavnosti športnega parka, dograditev šolskega igrišča), na Uncu (športnorekreacijske površine urejene v sklopu obnove šole), Rakeku (z izgradnjo nove telovadnice in zunanjih športnih igrišč se dopolnjuje dejavnost športnega parka v bližini osnovne šole), v Grahovem (ob šoli je sodobno športno igrišče, ki služi celotnemu zaledju šolskega okoliša in širše) in Begunjah pri Cerknici (širitev obstoječih površin ob šoli).
(4) V Cerknici in drugih večjih naseljih se zagotavlja enakomerno pokritost območij šol, vrtcev, mestnih parkov ter obstoječih in novih stanovanjskih sosesk z manjšimi otroškimi igrišči.
(5) Severno od Podskrajnika se ohranja obstoječe površine namenjene ureditvi igrišča za golf s pripadajočimi dejavnostmi, pri čemer se obseg območja prilagodi zahtevam glede ohranjanja prehodov prostoživečih živali.
II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje
29. člen
Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca in sistematično usmerjanje gradnje na območja obstoječih strnjenih naselij sta v veliki meri pripomogla k temu, da se na ozemlju Občine Cerknica niso oblikovala območja razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja racionalna izraba prostora in s tem ohranitev kvalitetnih strnjenih območij naravne in kulturne krajine ena izmed prednostnih usmeritev prostorskega razvoja občine.
II/4.1.5. Območja razpršene poselitve
30. člen
(1) Območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij, manjših zaselkov, samotnih kmetij, posameznih domačij ali stavb in se pojavljajo predvsem na ruralnih območjih hribovitega dela ter v zaledju nekaterih naselij nižinskega dela.
(2) Obstoječa območja razpršene poselitve se ohranjajo ter razvijajo s prenovo in minimalnimi posegi v prostor za potrebe ohranjanja primarnih dejavnosti, značilne poseljenosti območja in podobe kulturne krajine.
(3) Območja razpršene poselitve so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.
II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij
31. člen
(1) Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja ter prepoznavnost občinskega prostora.
(2) Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti ter načrtovano intenziteto razvoja se občinski prostor deli na več območij:
(a) Kot območje intenzivnejšega razvoja poselitve se opredeljujeta območji Cerknice in Podskrajnika ter Rakeka in Unca (vključno s Slivicami in Ivanjim selom). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:
– značilna centralna, obcestna in obulična zazidava z gručastimi jedri, v katerih so pogosto dominante;
– s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;
– sanira se opuščena industrijska območja ter ohranja in prenavlja jedra Cerknice, Rakeka in Unca;
– posebna pozornost se posveča ohranjanju naselbinske (trško jedro Cerknice) in druge dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim dediščine, ohranjanje prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini glede na reliefne značilnosti, poti itd., ohranjanje odnosov med naseljem in okolico);
– ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkve v Cerknici, Ivanjem selu, na Rakeku in Uncu, železniška postaja na Rakeku ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);
– kot posebna morfološka struktura z zahtevami vezanimi na dejavnosti, ki se opravljajo v njenem okviru, se oblikuje kompleks gospodarske cone Podskrajnik, pri čemer se posebna pozornost posveča ohranjanju in ureditvi zelenih pasov med cono in kulturno krajino v okolici;
– območja ob vodotokih (Cerkniščica) se oblikujejo kot zelene osi naselij;
– v zelene sisteme naselij se vključuje manjše vrtače, ki se pojavljajo sredi pozidanih območij;
– kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki) ter značilnimi drevoredi ob vstopih v naselje, ki hkrati predstavljajo del zelenih cezur med posameznimi naselji;
– posebna pozornost se posveča ohranjanju zelenih cezur (pasovi kmetijskih in gozdnih površin) med posameznimi naselji (gozdni pas med Podskrajnikom in Rakekom se varuje tudi kot območje za prehod velikih zveri);
– ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v hriboviti del občine.
(b) Kot območje zmernega razvoja poselitve se opredeljujeta območji nižinskih vasi na Cerkniškem polju in Begunj pri Cerknici, pri čemer se razvoj primarno usmerja na območje lokalnih središč (Grahovo, Begunje pri Cerknici). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:
– značilna obcestna, razpotegnjena in gručasta zazidava, v jedrih so pogosto dominante;
– s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;
– posebna pozornost se posveča ohranjanju naselbinske (Dolenje Jezero, Žerovnica, jedro Begunj pri Cerknici) in druge dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim dediščine, ohranjanje prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini glede na reliefne značilnosti, poti itd., ohranjanje odnosov med naseljem in okolico);
– ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami, zlasti ob vstopih v naselja (cerkve v Begunjah, na Bločicah, v Dolenjem Jezeru, Martinjaku, Otoku, Žerovnici itn. ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);
– kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki) ter značilnimi drevoredi ob vstopih v naselje, ki hkrati predstavljajo del zelenih cezur med posameznimi naselji;
– ohranjajo in oblikujejo se pasovi kmetijskih površin kot zelene cezure med posameznimi naselji;
– ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v hriboviti del občine;
– prednostno se ohranja podoba kulturne krajine na Cerkniškem polju.
(c) Kot območje ohranjanja poselitve se opredeljuje območje naselij Vidovskega hribovja (z izjemo Begunj pri Cerknici). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:
– značilne gručaste vasi in zaselki ter razpršena poselitev (s samotnimi kmetijami) na bolj oddaljenih legah, v jedrih so pogosto dominante;
– z manjšimi širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave;
– prednostno se ohranja značilna podoba naravne in kulturne krajine ob naseljih;
– ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkve v Bezuljaku, Dobcu, Kožljeku, Svetem Vidu, Štrukljevi vasi itn. ter drugi objekti kulturne dediščine, ki so prostorsko izpostavljeni);
– kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja naravne in druge meje rasti, zlasti na območjih kulturne dediščine ter drugih območjih s prepoznavno podobo, kot so robovi naselij z zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki).
(3) Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.
II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini
II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
32. člen
(1) Podeželski prostor se razvija kot večnamenski prostor, v katerem se prepletajo primarne dejavnosti z rekreacijskimi in drugimi združljivimi rabami. Ohranjajo se potenciali in kvaliteta naravnih virov, biotska raznovrstnost, območja ohranjene narave ter kulturna dediščina.
(2) Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 4 strateškega dela.
II/4.2.1.1. Kmetijstvo
33. člen
(1) Kmetijska dejavnost se primarno ohranja in razvija v funkciji ohranjanja kulturne krajine na območju Cerkniškega polja in Vidovskega hribovja.
(2) Na območjih kvalitetne naravne in kulturne krajine (Cerkniško polje, Vidovsko hribovje) je potrebno izvajati ukrepe za preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč (spodbujanje razvoja ekološkega kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti) in ohranjanje biotske raznovrstnosti (odkupi kmetijskih zemljišč, ki se jih nameni trajnemu varovanju narave).
(3) Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem možnosti za preselitev kmetij na rob strnjenih območij kmetijskih zemljišč.
II/4.2.1.2. Gozdarstvo
34. člen
(1) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti v hribovitem delu občine in na območju Rakovega Škocjana se območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem obsegu in preprečuje pogozdovanje kmetijskih površin. Pridobivanje lesa se spodbuja povsod, kjer je to možno glede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotju z varstvom drugih virov, pri čemer bomo težili k čim bolj sonaravnim oblikam gospodarjenja z gozdom.
(2) Gozdove, ki imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen (gozdovi na obrobju Cerkniškega jezera, na območju Rakovega Škocjana ter v kanjonih Iške in Zale, gozdovi ob robovih naselij) se v čim večji meri ohranja in povezuje z zelenimi sistemi v naseljih in širšem prostoru s sonaravnimi oblikami rekreacijske rabe.
(3) Ravninski gozdovi Cerkniškega polja in Rakovške uvale, skupine dreves ali posamična drevesa v kmetijski krajini se kot pomembne prvine biotske pestrosti in kulturne krajine v čim večji meri ohranja.
II/4.2.1.3. Vode
35. člen
(1) Vodotoke in vodne površine se s primernimi rabami, ki ohranjajo in nadgrajujejo ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda, povezuje z zelenimi sistemi naselij in širših območij. Obvodne poteze v naseljih se uredijo kot zelene osi z rekreacijskimi potmi in drugimi ureditvami na ključnih točkah (prehodi – brvi, dostopi do vode, manjši športnorekreacijski objekti ipd.), pri čemer je potrebno upoštevati kemijsko in ekološko stanje vodotokov.
(2) Na območju atraktivne naravne in kulturne krajine ob Cerkniškem jezeru se prednostno razvijajo športnorekreacijske dejavnosti in sonaravne oblike turizma. Za vodotoke na območju jezera je načrtovana renaturacija.
(3) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih je potrebno načrtovati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se ohranja vodne vire in omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija
36. člen
(1) Turizmu in rekreaciji se primarno namenjata območji Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana. Ohranja in dopolnjuje se obstoječa mreža tematskih in drugih poti (pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.), pri čemer je poudarek na oblikovanju krožnih povezav z izhodiščem v osrednjih vstopnih točkah (Rakov Škocjan in Dolenje Jezero) ter medsebojnih povezav med obema osrednjima turističnima destinacijama in drugimi atraktivnimi lokacijami v bližnji in daljni okolici (Cerknica, Slivnica itn.).
(2) V sklopu obeh območij se ohranjajo in na novo oblikujejo posamezni programski fokusi, v katere se umešča manjše objekte turistične infrastrukture, s katerimi se zagotavlja ustrezno ponudbo, zlasti vstopne oziroma izhodiščne točke, manjše nastanitvene objekte, športnorekreacijske in spremljajoče objekte (kompleks smučišča Kalič). Večje turistične in športnorekreacijske objekte in ostalo podporno infrastrukturo se umešča v naselja na rob območij, na lokacije, kjer je naravno okolje najmanj ranljivo.
(2) Vezano na naravne vire se turizem razvija tudi na območju hribovitega dela. V krajini se vzpostavlja minimalna turistična infrastruktura – pešpoti, jahalne poti, kolesarske steze, različne tematske poti. Turistična in rekreacijska območja v krajini se navezuje na naselja kot nosilce razvoja turizma.
II/4.2.1.5. Mineralne surovine
37. člen
(1) Na območju Občine Cerknica se nahajajo trije pridobivalni prostori (kamnolomi tehničnega kamna – dolomita), za katere je bila podeljena pravica za gospodarsko izkoriščanje, in sicer Podskrajnik, Zelše in Klance. Del površin kamnolomov Podskrajnik in Zelše se po končani eksploataciji namenja širitvi gospodarske cone Podskrajnik.
(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje opredeliti kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo. Za namen izkoriščanja je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.
(3) Na območju občine je tudi več občasno aktivnih in opuščenih nelegalnih površinskih kopov (Rakek, Podskrajnik, Zelše, Zala, Dolenje Otave, Hruškarje, Pirmane, Cajnarje, Selšček, Slugovo, Topol pri Begunjah, Ponikve, Otonica, Mahneti, Knežak, Klance, Zahrib in Zahrib – Ograde), za katere se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa.
II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
38. člen
(1) Pri načrtovanju namenske rabe prostora in prostorskih ureditev bomo upoštevali splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij in usmeritve za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti, pri tem pa v posameznih delih upoštevali tudi njihove specifične značilnosti.
(2) V skladu z določili poglavja II/2.4. se kot območje prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora opredeljuje celotno območje občine (Notranjski regijski park) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno izpostavljena obcestna nižinska naselja z dominantami in gručaste vasi v hribovitem delu, kozolci na prehodu med naseljem in kulturno krajino, lega naselij ob značilnih naravnih robovih ipd.);
– ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne dediščine (Cerknica, Dolenje Jezero, Otok, Žerovnica, jedro Begunj pri Cerknici);
– kulturna krajina v neposredni okolici naselij (sadovnjaki, drevoredi ipd.);
– neokrnjeno naravno okolje s številnimi kvalitetnimi prvinami ohranjene narave na območju Krajinskega parka Rakov Škocjan;
– značilna podoba naravne in kulturne krajine na območju Cerkniškega jezera.
(3) Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se zagotavlja predvsem z:
– ohranjanjem poseljenosti hribovitih območij in spodbujanjem razvoja primarnih dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja ohranitev značilne podobe kulturne krajine,
– vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v turistično ponudbo (s poudarkom na razvoju območij Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera),
– omejevanjem dejavnosti na območju posebnih naravnih kvalitet (zagotovi se le minimalna športnorekreacijska infrastruktura),
– ohranjanjem dediščinske kulturne krajine Cerkniškega jezera (omejevanje širitve naselij, ohranjanje tradicionalnih dejavnosti v prostoru),
– prenovo naselbinske in stavbne dediščine.
(4) Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listih 1 in 4 strateškega dela.
II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
39. člen
(1) V občini se nahajajo tudi manjša območja potencialnih naravnih nesreč. Največji problem predstavljajo poplavna območja v nižinskem delu. Protipoplavni ukrepi so že bili izvedeni na območju Dolenjega Jezera. Območij, ki jih ogrožajo plazovi ali erozija, po trenutno znanih podatkih v občini ni.
(2) Dejavnosti se umešča v prostor izven ogroženih območij. V primeru, da to ni možno, je potrebno pri načrtovanju predvideti ustrezne celovite omilitvene ukrepe ter upoštevati druge omejitve in pogoje, ki jih za posamezna ogrožena območja določa veljavna zakonodaja.
(3) Na območjih z izrazito naravno dinamiko se, sorazmerno s stopnjo ogroženosti, varne življenjske razmere omogoča s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja.
(4) Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, to je hriboviti del občine, se načeloma prepušča naravni dinamiki.
(5) Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v pristojnosti lokalne skupnosti. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ima Občina Cerknica opredeljeno v naslednjih elaboratih:
– načrt zaščite in reševanja ob potresu,
– načrt zaščite in reševanja pred požarom,
– načrt zaščite in reševanja pred požarom v naravnem okolju,
– načrt zaščite in reševanja pred poplavami,
– načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarnimi snovmi,
– načrt zaščite in reševanja ob cestnih in železniških nesrečah ter drugih nesrečah v prometu,
– načrt zaščite in reševanja v primeru suše,
– načrt zaščite in reševanja v primeru hudourniških poplav, plazov in požledi,
– in druge načrte, ki se izdelajo glede na veljavno oceno ogroženosti.
(6) Občina ima v sklopu organizacije zaščite in reševanja na razpolago:
– 15 objektov, kjer je možna začasna nastanitev ogroženih prebivalcev (Lovska koča Zelše, Hotel Rakov Škocjan, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Vikendi Rakov Škocjan, Lovska koča Pranger, Lovska koča Rakov Škocjan, Lovska koča Slivnica, Dom na Slivnici, Gostilna Gorenje jezero, Vikendi Gorenje jezero, Zadružni dom Sveti Vid, Osnovna šola Otave, Lovska koča Begunje, Telovadnica Cerknica, Telovadnica Rakek);
– 14 lokacij zasilnih zbirališč (zunanje igrišče ob šoli OŠ Cerknica, zunanje površine ob VVZ Martin Krpan Cerknica, parkirišče pred Komunalo v Cerknici, kegljišče Cerknica, zunanji plato pred Avtobusno postajo Cerknica, nogometno igrišče Rakek, plato ob prostoru nove telovadnice Osnovne šole Rakek, bivši kulturni dom Rakek, plato ob gasilskem domu Unec, plato pred gasilskim domom Ivanje selo, zunanja igrišča ob OŠ Begunje, plato pred novo OŠ in fužino Grahovo, plato pred zadružnim domom Sv. Vid, plato pred gasilskim domom Cajnarje);
– 20 začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb in prejem pomoči (OŠ Cerknica, VVZ Martin Krpan Cerknica, kegljišče Cerknica, parkirišče pred Komunalo Cerknica, Igrišče pri »Lovrencu«, avtobusna postaja Cerknica, nogometno igrišče Rakek, plato pri OŠ Rakek, bivši kulturni dom Rakek, gasilski dom Unec, gasilski dom Ivanje selo, zadružni dom Sv. Vid, gasilski dom Cajnarje, OŠ Begunje, nova OŠ Grahovo);
– površine za pokop večjega števila ljudi na območju, predvidenem za širitev pokopališča v Cerknici;
– površine za pokop kadavrov na t.i. pasjem pokopališču v Cerknici na Loškem (ob dogovoru z veterinarsko upravo se kadavre lahko vozi tudi v ustrezno opremljene sežigalnice);
– površine za deponijo ruševin na območju vrtače Globočica na severnem delu Cerknice.
II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe
40. člen
(1) Kot perspektivna območja za potrebe obrambe se opredeljujejo območja Bloške Police (izključna ter omejena in nadzorovana raba), Veliki Javornik (izključna raba), Poček – Bač (omejena in nadzorovana raba) in Vinji vrh (možna izključna raba).
(2) Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.
(4) Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.
(5) Območja in objekti za potrebe obrambe so razvidni iz grafičnih prikazov na listu 4 strateškega dela.
II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
41. člen
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se načeloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in razvoj v krajini. Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z določili razdelka II/4.1.2. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture.
(2) Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun širitve stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna zemljišča opredeljujejo na robovih naselij, kjer se zaradi neugodnih pogojev za gradnjo izvzemajo stavbna zemljišča, v primeru sprememb primarne (kmetijske ali gozdne) rabe kadar gre za uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo vodi pristojno ministrstvo, ali v primeru nadomeščanja izgubljenih kmetijskih površin.
(3) Vodna zemljišča se ohranjajo v obstoječem obsegu.
(4) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 5 strateškega dela.
II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
42. člen
(1) Pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev se upošteva osnovno delitev prostora občine na makroenote in podenote. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih poglavjih strateškega dela, ključne značilnosti in razvojne usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane tudi v Preglednici II/4.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje objektov in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo naj temeljijo na osnovnih značilnostih prostora določenih po posameznih makroenotah in podenotah ter upoštevajo delitev prostora posameznih podenot na naselja in odprti prostor.
(3) Preglednica 4: Členitev prostora na makroenote in podenote z osnovnimi značilnostmi 
+-----------------------------------------------------------------+
|(a1) nižinski del | Cerkniško polje | Cerknica – Podskrajnik     |
|(za naselji Cerknica z območjem gospodarske cone Podskrajnik     |
|in Podskrajnik je izdelan urbanistični načrt)                    |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|urbanizirano       |trško jedro  |naselja:      |(izboljšanje    |
|območje            |Cerknice;    |poselitev     |elektro in      |
|občinskega         |kulturna     |(bivanje,     |vodovodnega     |
|središča in        |krajina v    |centralne     |omrežja)        |
|osrednje           |okolici      |dejavnosti,   |                |
|gospodarske        |naselij      |turizem, šport|                |
|cone               |(Notranjski  |in rekreacija,|                |
|                   |regijski     |poslovne in   |                |
|                   |park)        |proizvodne    |                |
|                   |             |dejavnosti)   |                |
|                   |             +--------------+                |
|                   |             |odprti        |                |
|                   |             |prostor: šport|                |
|                   |             |in rekreacija,|                |
|                   |             |kmetijstvo in |                |
|                   |             |gozdarstvo    |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(a2) nižinski del | Cerkniško polje | Cerkniško jezero           |
|(naravna in kulturna krajina Cerkniškega polja ter naselja       |
|na njegovem robu – za naselje Grahovo je izdelan                 |
|urbanistični načrt)                                              |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|obcestne in        |ohranjena    |naselja in    |(izboljšanje    |
|gručaste           |naravna in   |območja       |elektro in      |
|ravninske          |kulturna     |razpršene     |vodovodnega     |
|vasi; kraška       |krajina      |poselitve:    |omrežja,        |
|krajina z          |Cerkniškega  |poselitev     |dograditev      |
|značilnim          |jezera ter   |(bivanje,     |kanalizacijskega|
|presihajočim       |tradicionalni|turizem, šport|omrežja)        |
|jezerom;           |poselitveni  |in rekreacija |                |
|turistična         |vzorci       |ter           |                |
|oziroma            |(Notranjski  |kmetijstvo, v |                |
|športnorekreacijska|regijski     |središčih ter |                |
|infrastruktura     |park)        |manjših       |                |
|(tematske in       |             |nosilnih      |                |
|druge              |             |naseljih v    |                |
|pešpoti,           |             |lokalnem      |                |
|planinske          |             |prostoru pa   |                |
|poti, jahalne      |             |tudi centralne|                |
|poti ipd.)         |             |in obrtne     |                |
|                   |             |dejavnosti)   |                |
|                   |             +--------------+                |
|                   |             |odprti        |                |
|                   |             |prostor: šport|                |
|                   |             |in rekreacija,|                |
|                   |             |turizem,      |                |
|                   |             |sonaravno     |                |
|                   |             |(ekološko)    |                |
|                   |             |kmetijstvo in |                |
|                   |             |gozdarstvo    |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(b1) nižinski del | Rakovška uvala | Rakek – Unec (za            |
|naselje Rakek in ter funkcijsko in prostorsko povezani           |
|naselji Unec in Slivice je izdelan urbanistični načrt)           |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|urbanizirano       |kulturna     |naselja in    |(izboljšanje    |
|območje            |krajina v    |območja       |elektro in      |
|pomembnejših       |okolici      |razpršene     |vodovodnega     |
|lokalnih           |naselij      |poselitve:    |omrežja,        |
|središč            |(Notranjski  |poselitev     |dograditev      |
|                   |regijski     |(bivanje in   |kanalizacijskega|
|                   |park)        |kmetijstvo, v |omrežja)        |
|                   |             |središčih pa  |                |
|                   |             |tudi centralne|                |
|                   |             |dejavnosti,   |                |
|                   |             |šport in      |                |
|                   |             |rekreacija,   |                |
|                   |             |turizem,      |                |
|                   |             |poslovne in   |                |
|                   |             |manjše        |                |
|                   |             |proizvodne    |                |
|                   |             |dejavnosti)   |                |
|                   |             +--------------+                |
|                   |             |odprti        |                |
|                   |             |prostor: šport|                |
|                   |             |in rekreacija,|                |
|                   |             |kmetijstvo in |                |
|                   |             |gozdarstvo    |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(b2) nižinski del | Rakovška uvala | Rakov Škocjan               |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|turistična         |ohranjeno    |šport in      |(izboljšanje    |
|oziroma            |naravno      |rekreacija,   |elektro in      |
|športnorekreacijska|okolje       |izobraževanje,|vodovodnega     |
|infrastruktura     |Krajinskega  |turizem,      |omrežja)        |
|(nastanitvene      |parka Rakov  |gozdarstvo    |                |
|kapacitete,        |Škocjan      |              |                |
|tematske in        |             |              |                |
|druge              |             |              |                |
|pešpoti,           |             |              |                |
|planinske          |             |              |                |
|poti, jahalne      |             |              |                |
|poti ipd.)         |             |              |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(c1) hriboviti del | Vidovsko hribovje (za naselje Begunje       |
|pri Cerknici je izdelan urbanistični načrt)                      |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|gručaste           |ohranjeni    |naselja in    |(izboljšanje    |
|vasi, zaselki      |tradicionalni|območja       |elektro in      |
|in razpršena       |poselitveni  |razpršene     |vodovodnega     |
|poselitev,         |vzorci,      |poselitve:    |omrežja,        |
|osnovna            |kulturna     |poselitev     |izgradnja       |
|turistična         |krajina v    |(bivanje in   |kanalizacijskega|
|oziroma            |okolici      |kmetijstvo, v |omrežja)        |
|športnorekreacijska|naselij      |središčih ter |                |
|infrastruktura     |(Notranjski  |manjših       |                |
|(tematske in       |regijski     |nosilnih      |                |
|druge              |park)        |naseljih v    |                |
|pešpoti,           |             |lokalnem      |                |
|planinske          |             |prostoru pa   |                |
|poti, jahalne      |             |tudi turizem, |                |
|poti ipd.)         |             |centralne in  |                |
|                   |             |obrtne        |                |
|                   |             |dejavnosti ter|                |
|                   |             |šport in      |                |
|                   |             |rekreacija)   |                |
|                   |             +--------------+                |
|                   |             |odprti        |                |
|                   |             |prostor:      |                |
|                   |             |sonaravno     |                |
|                   |             |(ekološko)    |                |
|                   |             |kmetijstvo in |                |
|                   |             |gozdarstvo    |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(c2) hriboviti del | Menišija                                    |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|osnovna            |ohranjeno    |šport in      |/               |
|turistična         |naravno      |rekreacija,   |                |
|oziroma            |okolje       |turizem,      |                |
|športnorekreacijska|(Notranjski  |sonaravno     |                |
|infrastruktura     |regijski     |(ekološko)    |                |
|(tematske in       |park)        |kmetijstvo in |                |
|druge              |             |gozdarstvo    |                |
|pešpoti,           |             |              |                |
|planinske          |             |              |                |
|poti, jahalne      |             |              |                |
|poti ipd.)         |             |              |                |
+-----------------------------------------------------------------+
|(c3) hriboviti del | Slivnica                                    |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|značilnosti        |prepoznavne  |prevladujoče  |razvoj          |
|                   |kvalitete    |dejavnosti    |infrastrukture  |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
|osnovna            |območje      |turizem,      |(izboljšanje    |
|turistična         |Slivnice,    |kmetijstvo in |elektro in      |
|oziroma            |ohranjeno    |gozdarstvo    |vodovodnega     |
|športnorekreacijska|naravno      |              |omrežja)        |
|infrastruktura     |okolje       |              |                |
|(nastanitvene      |(Notranjski  |              |                |
|kapacitete,        |regijski     |              |                |
|tematske in        |park)        |              |                |
|druge              |             |              |                |
|pešpoti,           |             |              |                |
|planinske          |             |              |                |
|poti, jahalne      |             |              |                |
|poti ipd.)         |             |              |                |
+-------------------+-------------+--------------+----------------+
II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij
II/5.1. Begunje pri Cerknici
43. člen
(1) Begunje pri Cerknici se razvijajo kot osrednje naselje (lokalno središče) hribovitega zaledja občine. V naselju se ohranjajo in prednostno razvijajo osnovne družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti, ohranja pa se tudi manjše gospodarske dejavnosti, ki so že prisotne na območju. Poseben poudarek se posveča zagotavljanju ustrezne ponudbe na področju vzgoje, varstva in izobraževanja. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Cerknico.
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Prometno omrežje Begunj je oblikovano okrog osrednje osi, ki jo predstavlja regionalna cesta RIII 643 Preserje–Cerknica. Predvidena je izgradnja razbremenilne lokalne ceste z značajem zbirne ceste, ki bo povezovala nova stanovanjska območja na jugu Begunj z regionalno cesto in jo delno razbremenila.
(2.2) Krepijo se povezave z občinskim središčem v smislu vzpostavljanja peš in kolesarskih poti med obema naseljema, tako ob regionalni cesti, kot tudi po obstoječih poteh. Pešpoti se uredijo kot pločniki ob vseh pomembnejših prometnicah. Predvidena je ureditev varnih peš poti v šolo iz vseh stanovanjskih območij.
(2.3) Problematika mirujočega prometa se rešuje z ureditvijo javnih parkirišč ob cerkvi in pokopališču ter v okviru nadaljnjega razvoja športnorekreacijskih površin ob šoli.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije. Na območju se dolgoročno načrtuje izgradnja plinovodnega omrežja.
(3.2) Obnavlja in posodablja se vodovodni sistem. Predvidena je izgradnja kanalizacijskega omrežja in povezava z kanalizacijskim omrežjem Cerknice s centralno čistilno napravo v Dolenji vasi.
(3.3) Predvidena je širitev pokopališča.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Centralne dejavnosti se ohranjajo in krepijo na obstoječih lokacijah ob šoli in cerkvi ter severno od historičnega jedra. V okviru celovite prenove se umeščajo tudi na območje historičnega jedra.
(4.2) Storitvene dejavnosti in turizem se prednostno razvija v okviru prenove historičnega jedra, ohranjajo pa se tudi obstoječi fokusi na severnem robu naselja, kjer se turistične dejavnosti prepletajo s športom in rekreacijo. Športnorekreacijske dejavnosti se razvijajo tudi v okviru kompleksa šole.
(4.3) Možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na obstoječih lokacijah v severnem delu naselja.
(4.4) Ustrezne stanovanjske kapacitete se zagotavlja na celotnem območju naselja, večji obseg novih stanovanjskih enot pa je predviden predvsem v okviru novih stanovanjskih sosesk na zahodu naselja.
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Naselje je sestavljeno iz dveh delov – historičnega jedra z okolico v severnem delu in novejšega stanovanjskega dela na jugu. Oba dela se funkcionalno povezujeta, prostorsko pa se med njima ohranja ločnica v obliki zelene cezure.
(5.2) Načrtuje se celovita prenova historičnega jedra z ustrezno predstavitvijo kulturne dediščine. Ohranja se značilna razmerja grajenega in odprtega prostora z intenzivno obcestno pozidavo in mehkim robom s travniškimi sadovnjaki.
(5.3) Ohranja se značilna silhueta starega dela naselja z dominantno skupino objektov ob cerkvi.
(5.4) Ohranjajo in oblikujejo se robovi naselja (zlasti vstop v naselje iz smeri Cerknice) in ločnica med starim in novim delom naselja.
(6) Zelene površine
(6.1) Sistem zelenih površin se neposredno navezuje na omrežje kolesarskih in peš poti ter krajinsko zaledje.
(6.2) Ohranja in razvija se manjši športnorekreacijski kompleks na severu naselja ter športnorekreacijske površine ob šoli. Rekreacijske površine se dopolnjuje z ureditvijo manjših igrišč na območju centralnih dejavnosti in stanovanjskih območjih.
(6.3) V južnem delu naselja je predvidena ureditev manjšega parka. Ohranja se vrtače in zelene zaščitne pasove ter pas travniških sadovnjakov okrog historičnega jedra naselja. Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.
II/5.2. Cerknica in Podskrajnik
44. člen
(1) Cerknica z območjem gospodarske cone Podskrajnik se razvija kot medobčinsko središče s ključnimi upravnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi družbenimi funkcijami, turistično in športnorekreacijsko ponudbo, storitvenimi dejavnostmi ipd. Krepi se zlasti dejavnosti, ki glede na funkcijo mesta v omrežju naselij do sedaj niso bile dovolj razvite (srednješolsko izobraževanje, kulturne dejavnosti). Gospodarska cona Podskrajnik se razvija kot zaposlitveno središče širšega regionalnega pomena.
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Osnovo prometnega omrežja na območju Cerknice in Podskrajnika tvorijo regionalne ceste RI 212 Unec–Žlebič, RIII 643 Preserje–Cerknica in RIII 914 Postojna–Podskrajnik (turistična cesta).
(2.2) Na območju Cerknice je predvidena izgradnja razbremenilne južne obvoznice, ki bo potekala od priključka na obstoječo traso državne ceste južno od osnovne šole, in se bo nanjo zopet priključila na območju bencinske črpalke. Obstoječa regionalna cesta skozi mesto bo s tem postala glavna mestna ulica.
(2.3) Preko načrtovanih stanovanjskih sosesk na severu se uredi razbremenilna cesta.
(2.4) Ob Cerkniščici se uredi povezovalna cesta med jedrom naselja ter načrtovanimi fokusi centralnih in športnorekreacijskih dejavnosti. Cesta hkrati služi tudi kot nova primarna povezava z Begunjami in širšim hribovitim zaledjem.
(2.5) Načrtuje se ureditev javnih parkirišč in garaž v središču mesta, na območju nove avtobusne postaje ob južni obvoznici in v okviru gospodarske cone Podskrajnik.
(2.6) Predvidena je ureditev dvosmerne kolesarske poti vzdolž južne obvoznice in naprej v smeri Podskrajnika (Rakeka) oziroma Martinjaka. Ob glavni mestni ulici se uredi širša peš promenada od šole do območja novega trgovskega centra oziroma zdravstvenega doma. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici mesta.
(2.7) Ob južni obvoznici se načrtuje izgradnja nove avtobusne postaje.
(2.8) Uredi se javni avtobusni promet na relaciji Rakek (železniška postaja)–Podskrajnik–Cerknica.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Načrtovana je prenova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega sistema odvajanja odpadnih voda. Sanira in dogradi se tudi obstoječo centralno čistilno napravo v Dolenji vasi.
(3.2) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Načrtuje se izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za območje Cerknice, dolgoročno pa se za celotno območje načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja.
(3.3) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Centralne dejavnosti se še nadalje razvijajo na širšem območju historičnega jedra Cerknice. Predvideva se širitev jedra na današnja industrijska območja (Brest), ki se dolgoročno selijo na območje gospodarske cone Podskrajnik.
(4.2) Sekundarni fokusi centralnih dejavnosti (kompleksi šole, vrtca in zdravstvenega doma, avtobusna postaja, trgovsko središče itn.) se nizajo vzdolž načrtovane južne obvoznice.
(4.3) Na južnem robu naselja se na atraktivni lokaciji s pogledom na Cerkniško jezero oblikuje manjši turistični kompleks.
(4.4) Gospodarske dejavnosti (vključno z občinskimi gospodarskimi javnimi službami s področja komunale) se dolgoročno v celoti seli na območje Podskrajnika.
(4.5) Na območju Podskrajnika se zagotavljajo tudi ustrezne površine za razvoj kmetijske proizvodnje.
(4.6) Stanovanjske kapacitete se zagotavljajo zlasti z zapolnitvijo zazidljivih površin na območju Loškega in Kamne gorice ter širitvami teh območij in območja Peščenka. Stanovanjska gradnja višje gostote se umešča v jedro naselja s prenovo degradiranih industrijskih območij ob Cerkniščici.
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Historično jedro Cerknice se je razvilo na obronkih hribovja ob potoku Cerkniščica. Na jugu se odpira kulturna krajina Cerkniškega polja. Mesto se razširja vzdolž vseh glavnih prometnic. Območje Podskrajnika se je intenzivno razvijalo v novejšem času s sanacijo opuščenih območij izkoriščanja v večjo gospodarsko cono.
(5.2) Predvidena je celovita prenova historičnega jedra v okviru katere se ohranjajo in ustrezno dopolnjujejo prepoznavne poteze območja.
(5.3) Območja nove pozidave se višinsko omejujejo, tako da ne presegajo reliefnega roba, ki uokvirja silhueto naselja. Ohranja se značilna podoba naselja z dominanto historičnega jedra s taborsko cerkvijo. Višinsko se omeji tudi objekte na južnem robu Cerknice, tako da se ohranja blag prehod med naseljem in kulturno krajino Cerkniškega polja.
(5.4) Ohranjajo se zelene cezure med Cerknico in Podskrajnikom ter okoliškimi naselji.
(5.5) Ustrezno se oblikuje mestne vpadnice in pomembnejše mestne ulice (ureditev drevoredov, manjših trgov ipd.).
(5.6) Robove gospodarske cone Podskrajnik na prehodu v kulturno krajino Cerkniškega polja se intenzivno ozeleni.
(6) Zeleni sistem
(6.1) Območje ob Cerkniščici se uredi sonaravno kot zelena os naselja s pešpotjo na celotni potezi skozi mesto z zelenimi površinami in prostori za posedanje in počitek ter drugo urbano opremo. Na to os se navezujejo prečne peš in kolesarske povezave s posameznimi deli naselja. Celoten zeleni sistem naselja se povezuje z rekreacijskim zaledjem v atraktivni krajini Cerkniškega polja, Slivnice, Kamne gorice in Loškega.
(6.2) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvijajo na lokacijah ob Cerkniščici (športni park, kamp) in šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi sistem otroških igrišč in manjših javnih parkov. V bližini jedra se uredi manjši mestni park.
(6.3) Ohranja se vrtače, zaščitne vegetacijske pasove, drevorede ter odprte gozdne in kmetijske površine v zaledju ter se jih vključuje v zeleni sistem naselja.
II/5.3. Grahovo
45. člen
(1) Grahovo se razvija kot nosilno naselje (lokalno središče) vzhodnega dela občine ob Cerkniškem jezeru. Ohranjajo in krepijo se zlasti oskrbne funkcije, storitvene, kulturne, športnorekreacijske in izobraževalne dejavnosti. V naselju se zagotavljajo tudi možnosti za razvoj manjših obrtnih dejavnosti. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Cerknico (trgovina, zdravstvo, uprava ipd.) in Podskrajnik (poslovne in proizvodne dejavnosti).
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Prometno omrežje naselja se navezuje na regionalno cesto RI 212 Unec–Žlebič.
(2.2) Kot javna parkirišča se uporabljajo parkirišča ob šoli in cerkvi ter parkirišče ob pokopališču.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) V preteklih letih je v naselju zgrajen nov kanalizacijski sistem, vzporedno pa se je v celoti obnovilo tudi vodovodno omrežje.
(3.2) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Dolgoročno se načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja.
(3.3) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Centralne dejavnosti se ohranjajo in krepijo na obstoječih lokacijah v jedru ob cerkvi, ob šoli in v kompleksu fužine v jugovzhodnem delu naselja.
(4.2) Stanovanjske kapacitete se razporejajo po celotnem območju naselja. Večje število novih stanovanjskih enot se zagotavlja predvsem v novih soseskah na severnem robu naselja.
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Grahovo je strnjeno naselje z ruralnim jedrom, ki ga obkrožajo novejše stanovanjske soseske. V severnem delu naselja je novo oblikovan kompleks šole s športnorekreacijskimi površinami, na južnem delu pa kot poudarek v prostoru deluje kompleks fužine.
(5.2) Predvidena je delna prenova kompleksa ob cerkvi. Ohranja se dominanto cerkve s kvalitetno oblikovanimi sosednjimi objekti.
(5.3) Ohranja se značilna zasnova tradicionalne pozidave severno in južno od jedra ob cesti z značilnimi zelenimi robovi, ki jih tvorijo travniški sadovnjaki.
(5.4) Ohranjajo se zeleni zaščitni pasovi ob vodotoku in na robovih pozidave. Ob pomembnejših prometnih povezavah (regionalna cesta, nova dostopna cesta do območja šole) in robovih (šolski kompleks, pešpot proti pokopališču) se uredijo drevoredi.
(6) Zeleni sistem
(6.1) V okviru obstoječih cest ter gozdnih in poljskih poti se uredi sistem rekreacijskih poti, ki med seboj povezujejo odprte površine naselja.
(6.2) Ohranjajo in dopolnjujejo se športnorekreacijske površine ob šoli. Površine za manjša igrišča se zagotavljajo tudi v jedru naselja ob stari šoli ter v okviru novih stanovanjskih sosesk na robu naselja.
(6.3) Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.
II/5.4. Rakek
46. člen
(1) Rakek se razvija kot pomembnejše lokalno središče v zahodnem delu občine. Ohranjajo in krepijo se zlasti oskrbne in storitvene dejavnosti ter področje izobraževanja. Posebna pozornost se posveča tudi vlogi naselja kot prometnega vozlišča (kompleks železniške postaje).
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Osnovo cestnega omrežja na območju Rakeka tvorita regionalni cesti RI 212 Unec–Žlebič in RIII 640 Rakek–Logatec.
(2.2) Dolgoročno se za zmanjšanje prometnih obremenitev in s tem povečanje varnosti na regionalni cesti RI 212 Unec–Žlebič načrtuje izgradnja obvoznice. S tem se bo sedanja regionalna cesta skozi naselje preoblikovala v osrednjo mestno ulico.
(2.3) Preko načrtovanih območij stanovanjske gradnje na severnem in južnem robu naselja se načrtuje izgradnja krožnih zbirnih cest, ki se smiselno navežeta na obstoječi regionalni cesti.
(2.4) Preko Rakeka poteka glavna železniška proga Ljubljana–Sežana. V osrednjem delu naselja je urejena železniška postaja, ki predstavlja najpomembnejše prometno vozlišče na območju občine.
(2.5) Površine za javna parkirišča (z možnostjo ureditve garaže) se zagotavlja ob železniški postaji in v novem jedru naselja.
(2.6) Predvidena je ureditev dvosmerne kolesarske poti vzdolž obvoznice in naprej v smeri Unca oziroma Podskrajnika (Cerknice). Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici mesta.
(2.7) Uredi se javni avtobusni promet na relaciji Rakek (železniška postaja)–Podskrajnik–Cerknica.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Predvidena je posodobitev vodovodnega omrežja.
(3.2) Na območju je deloma že urejeno kanalizacijsko omrežje z lokalno čistilno napravo. Predvidene so sanacija in dograditev omrežja (z ločenim sistemom odvajanja in čiščenja odpadnih voda) ter izgradnja nove centralne čistilne naprave zahodno od naselja.
(3.3) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Dolgoročno se načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja.
(3.4) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Centralne dejavnosti se ohranjajo in krepijo na območju starega in novega jedra, na območju šole ter v okviru kompleksa železniške postaje.
(4.2) Proizvodne dejavnosti se dolgoročno selijo na območje gospodarske cone Podskrajnik in nadomeščajo s programi, ki so kompatibilni s središčno lego območja (bivanje, centralne dejavnosti). Obrtne dejavnosti se umeščajo na območje ob železnici v severnem delu naselja in ob regionalno cesto.
(4.3) Nove stanovanjske kapacitete se zagotavljajo v jedru naselja ter na območjih robnih stanovanjskih sosesk.
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Rakek je razpotegnjeno naselje, ki se je razvilo ob križišču pomembnih prometnih poti. Železniška proga naselje deli na dva dela. Zahodno od nje se je okrog prvotnega ruralnega jedra ob cerkvi in kompleksa železniške postaje razvila redkejša stanovanjska pozidava. Vzhodni del naselja okrog novega jedra in manjšega industrijskega kompleksa je intenzivno pozidan in ga pretežno tvorijo načrtno zgrajene stanovanjske soseske.
(5.2) V starem delu naselja se ohranja značilna struktura strnjene obcestne pozidave, ki prehaja v mehkejše robove s travniškimi sadovnjaki.
(5.3) Območja nove pozidave se višinsko omejujejo, tako da ne presegajo reliefnega roba, ki uokvirja silhueto naselja. Ohranja se značilna podoba naselja z dominanto starega jedra in kompleksa železniške postaje.
(5.4) Ohranjajo se zelene cezure med Rakekom in okoliškimi naselji (Unec, Podskrajnik). Ustrezno se oblikuje vstop v mesto s strani Unca.
(5.5) Ustrezno se oblikuje pomembnejše mestne ulice (ureditev drevoredov, manjših trgov ipd.).
(6) Zeleni sistem
(6.1) Zeleni sistem naselja se razvija v navezavi na rekreacijske poti, ki med seboj povezujejo odprte površine naselja in rekreacijske površine v krajini.
(6.2) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvijajo na območju obstoječega športnega parka in ob osnovni šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi sistem otroških igrišč in manjših parkovnih površin. Ohranja se površine mestnega parka ob železniški postaji.
(6.3) Ohranja se vrtače, zaščitne vegetacijske pasove, drevorede in zelene zaščitne pasove ob železniški progi. Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.
II/5.5. Unec in Slivice
47. člen
(1) Unec s prostorsko in funkcijsko povezanim naseljem Slivice se razvija kot lokalno središče v skrajnem zahodnem delu občine. Ohranjajo in krepijo se osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti ter področji izobraževanja in kulture. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Rakek in Cerknico.
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Prometno omrežje naselja se navezuje na regionalni cesti RI 212 Unec–Žlebič in RIII 640 Rakek–Logatec.
(2.2) Predvidena je ureditev pešpoti in kolesarske steze proti Rakeku. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici naselja.
(2.3) Javna parkirišča se uredijo na območju ob avtocesti. Namenjena so predvsem osebnim vozilom dnevnih delovnih migrantov.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Predvidena je posodobitev vodovodnega omrežja.
(3.2) Načrtuje se izgradnja kanalizacijskega omrežja, ki se ga priključi na kanalizacijski sistem s centralno čistilno napravo na Rakeku.
(3.3) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Dolgoročno se načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja.
(3.4) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Centralne dejavnosti se ohranjajo in razvijajo na območju jedra naselja ob cerkvi in regionalni cesti.
(4.2) Ohranja se obstoječe proizvodno območje v osrednjem delu naselja.
(4.3) Površine za stanovanjsko gradnjo se zagotavljajo na robnih območjih severnega in južnega dela naselja.
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Naselje se je razvilo okrog dveh ruralnih jeder (Unec, Slivice) in se razteza vzdolž obeh pomembnejših prometnih osi.
(5.2) Ohranja se značilna struktura pozidave v historičnih jedrih (vključno z dominanto historičnega jedra Unca ob cerkvi) s pasom travniških sadovnjakov na robu.
(5.3) Ohranjajo se zelene cezure med Uncem in okoliškimi naselji z drevoredi (v smeri Rakeka).
(6) Zeleni sistem
(6.1) Zeleni sistem naselja se razvija v navezavi na rekreacijske poti, ki med seboj povezujejo odprte površine naselja in rekreacijske površine v krajini.
(6.2) Športnorekreacijske dejavnosti se razvijajo na obstoječih lokacijah ob šoli in gasilskem domu. Manjša otroška igrišča se umešča tudi v stanovanjske soseske na robu naselja.
(6.3) Ohranja se zaščitne vegetacijske pasove in drevorede. Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.
II/6. Spremljanje stanja okolja
48. člen
(1) V času izvajanja OPN mora Občina Cerknica zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer se:
(1.1) vsaki dve leti preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma ustrezno urejena komunalna infrastruktura;
(1.2) vsaka tri leta preveri naslednje kazalce stanja okolja: povprečni letni dnevni promet, način ogrevanja stavb (v gospodarskih conah in stanovanjskih območjih), število kurišč in vrsta energenta, površine stopnje varstva pred hrupom po območjih podrobnejše namenske rabe prostora, oddaljenost gospodarskih con in najbližjih stanovanjskih stavb (število stikov), letna poraba električne energije za javno razsvetljavo;
(1.3) vsakih pet let preveri naslednje kazalce stanja okolja: kemijsko stanje površinskih voda, kemijsko stanje podzemnih voda, kakovost pitne vode, površina stanovanjskih območij, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa (železnica), površina nepozidanih stavbnih zemljišč, količina prodane pitne vode, ekološko stanje površinskih voda, ogroženost enot kulturne dediščine.
(2) Način spremljanja kazalcev stanja okolja, nosilci posameznih področij in viri podatkov so podrobno opredeljeni v okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga OPN.
(3) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter ministrstvo, pristojno za okolje.
III. IZVEDBENI DEL
49. člen
(vsebina izvedbenega dela)
Besedilo izvedbenega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: 
III/1.  Enote urejanja prostora
III/2.  Območja namenske rabe prostora
III/3.  Prostorski izvedbeni pogoji
        III/3.1.  Prostorski izvedbeni pogoji glede
                  namembnosti in vrste posegov v prostor
        III/3.2.  Prostorski izvedbeni pogoji glede lege,
                  velikosti in oblikovanja objektov
        III/3.3.  Prostorski izvedbeni pogoji in merila za
                  parcelacijo
        III/3.4.  Prostorski izvedbeni pogoji glede
                  priključevanja objektov na gospodarsko
                  javno infrastrukturo in grajeno javno
                  dobro
        III/3.5.  Prostorski izvedbeni pogoji glede
                  celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
                  ohranjanja narave, varstva okolja in
                  naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi
                  in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
        III/3.6.  Prostorski izvedbeni pogoji glede
                  varovanja zdravja
III/4.  Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih
        občinskih podrobnih prostorskih načrtov
        III/4.1.  Vrste gr  adenj, ki so dovoljene do
                  sprejetja predvidenega OPPN
        III/4.2.  Usmeritve za izdelavo OPPN
III/5.  Posebne določbe
        III/5.1.  Cerkniško polje – Cerkniško jezero
        III/5.2.  Cerkniško polje – Območje Cerknice in
                  Podskrajnika
        III/5.3.  Rakovška uvala – Območje Rakeka in Unca
        III/5.4.  Rakovška uvala – Rakov Škocjan
        III/5.5.  Vidovsko hribovje
        III/5.6.  Menišija
50. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Izrazi, uporabljeni v izvedbenem delu tega odloka, imajo naslednji pomen:
1. Skupna tlorisna površina stavbe predstavlja seštevek bruto površin vseh etaž stavbe, ki so v celoti nad terenom.
2. Delež zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi avtohtono debelno vegetacijo in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). V okviru minimalnega deleža zelenih površin pri pretežno stanovanjskih objektih je potrebno zagotoviti najmanj 50 % površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 70 %.
3. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN).
4. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje najmanj 2,5 m nad tlemi.
5. Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom. Gozdni prostor je določen v gozdnogospodarskih načrtih.
6. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije (štejejo se zahtevni in manj zahtevni objekti) oziroma njihovih parcel, namenjenih gradnji (če so določene), in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
7. Kap je najnižji del strehe.
8. Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače. Določilo prejšnjega stavka ne velja za napušče, nadstreške in balkone, ki od ravnine fasade ne segajo za več kot 1 meter. V takšnih primerih se odmiki merijo od ravnine fasade.
9. Parcela, namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
10. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanja od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor oziroma v postopku priprave OPPN.
11. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
12. Sestavljen tloris je tloris, pri katerem so na osnovni tloris dodani ali odvzeti volumni (npr. tloris v obliki črk L ali U).
13. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(2) Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
III/1. Enote urejanja prostora
51. člen
Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki se ponekod delijo še na manjša območja (v nadaljevanju: podEUP). Posamezna EUP oziroma podEUP je zaključeno območje, za katero so določeni namenska raba, prostorski izvedbeni pogoji in obveznost izdelave OPPN.
52. člen
Preglednica 5: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP
1 – oznaka enote urejanja prostora (EUP);
2 – oznaka manjšega območja znotraj enote urejanja prostora (podEUP);
3 – podrobnejša namenska raba prostora (57. in 58. člen odloka);
4 – obveznost izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta:
OPPN – izdelan,
OPPN* – predviden;
5 – površina EUP ali podEUP v ha;
6 – oznaka urbanističnega tipa (61. člen odloka);
7 – oznaka arhitekturnih tipov (63. člen odloka);
8 – maksimalni faktor zazidanosti oziroma (pri EUP in podEUP z namensko rabo SP) maksimalna zazidana površina (62. člen odloka);
9 – minimalni delež zelenih površin v % (62. člen odloka);
10 – maksimalna etažnost oziroma višina stavb (63. člen odloka):
(K) – klet,
P – pritličje,
1 – število etaž nad pritličjem,
M – mansarda,
11 – navedba člena, v katerem so za EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe;
12 – 15 – opredelitev obveznosti priključevanja na posamezna omrežja gospodarske javne infrastrukture (80. in 81. člen odloka):
12 – prometno omrežje,
13 – vodovodno omrežje,
14 – kanalizacijsko omrežje,
15 – elektroenergetsko omrežje;
0 – priključevanje ni obvezno,
1 – obvezno priključevanje na obstoječe omrežje,
2 – obvezno priključevanje na predvideno omrežje.
/ – vrednost kazalca za EUP oziroma podEUP ni relevantna oziroma ni posebej omejena z določilom v tej preglednici
Preglednica
53. člen
(stopnja natančnosti mej)
Meje makrocelot, EUP in podEUP ter namenske rabe prostora so določene na podlagi podatkov o zemljiških parcelah in topografskih podatkov v merilu 1:5000 ter podatkov o dejanskem stanju v prostoru.
III/2. Območja namenske rabe prostora
54. člen
(1) Preglednica 6: Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora 
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ                                |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   S  |OBMOČJA STANOVANJ                                 |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  SS  |stanovanjske površine                             |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  SB  |stanovanjske površine za posebne namene           |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  SK  |površine podeželskega naselja                     |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  SKs |stanovanjske površine s kmetijami                 |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  SKk |površine kmetij                                   |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  SP  |površine počitniških hiš                          |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   C  |OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI                     |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  CU  |osrednja območja centralnih dejavnosti            |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  CUu |osrednja območja centralnih dejavnosti v urbanih  |
|     |      |naseljih                                          |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  CUv |osrednja območja centralnih dejavnosti v          |
|     |      |podeželskih naseljih                              |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  CD  |druga območja centralnih dejavnosti               |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  CDi |površine za izobraževanje                         |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  CDv |površine za opravljanje verskih obredov           |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  CDz |površine za zdravstvo                             |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  CDp |druga območja centralnih dejavnosti namenjena     |
|     |      |bivanju in obrti                                  |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   I  |OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI                    |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  IG  |gospodarske cone                                  |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  IK  |površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo       |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   B  |POSEBNA OBMOČJA                                   |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  BT  |površine za turizem                               |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  BTn |nastanitveni kompleksi                            |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  BTk |koče in drugi manjši turistični objekti           |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  BD  |površine drugih območij                           |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   Z  |OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN                           |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  ZS  |površine za oddih, rekreacijo in šport            |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  ZD  |druge urejene zelene površine                     |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  ZDs |sadovnjaki ob vaških jedrih                       |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  ZDv |vrtače                                            |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  ZDd |zeleni pasovi z zaščitno funkcijo                 |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  ZK  |pokopališča                                       |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   P  |OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE                   |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  PC  |površine cest                                     |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  PŽ  |površine železnic                                 |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  PO  |ostale prometne površine                          |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  POp |površine postaj                                   |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  POm |površine za mirujoči promet                       |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   O  |OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE                   |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   E  |OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE                 |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   A  |POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE                      |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  As  |površine razpršene poselitve, namenjene bivanju   |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  Ak  |površine razpršene poselitve, namenjene pretežno  |
|     |      |kmetijstvu                                        |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ                              |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  K1  |NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA                     |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  K2  |DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ                                 |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   G  |GOZDNA ZEMLJIŠČA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |OBMOČJA VODA                                             |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   V  |OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA                          |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  VC  |CELINSKE VODE                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ                                  |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   L  |OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN                        |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |  LN  |površine nadzemnega pridobivalnega prostora       |
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |   f  |OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ          |
+-----+------+--------------------------------------------------+
(2) V okviru namenske rabe so prikazani tudi objekti razpršene gradnje kot informacija o dejanskem stanju v prostoru. 
+-----+------+--------------------------------------------------+
|     |      |RAZPRŠENA GRADNJA                                 |
+-----+------+--------------------------------------------------+
III/3. Prostorski izvedbeni pogoji
III/3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
III/3.1.1 Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen, možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti ter vrste pomožnih objektov glede na namen
55. člen
(splošno)
(1) Osnovne dejavnosti so dejavnosti, ki v posamezni EUP oziroma podEUP prevladujejo (določajo pretežno rabo).
(2) Dopolnilne dejavnosti so dejavnosti, ki služijo osnovnim dejavnostim v posamezni EUP oziroma podEUP ali jih dopolnjujejo. Dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zdravstva in socialnega varstva ter kulturnih, razvedrilnih in športnorekreacijskih dejavnostih, ki so namenjene širši javnosti, lahko služijo tudi širšemu območju. Dopolnilne dejavnosti se v EUP oziroma podEUP praviloma umešča po osnovnih dejavnostih ali sočasno z njimi. Umestitev dopolnilnih dejavnosti v posamezno EUP oziroma podEUP je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Preglednica 7: Dopustne dejavnosti v izvedbenem delu tega odloka in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti 
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|Poimenovanje       |Standardna         |Podrobnejša opredelitev|
|dejavnosti v tem   |klasifikacija      |dejavnosti             |
|odloku             |dejavnosti – SKD   |                       |
|                   |2008               |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|bivanje            |/                  |pojem bivanje se       |
|                   |                   |uporablja za           |
|                   |                   |opredelitev dejavnosti |
|                   |                   |na območjih, kjer      |
|                   |                   |ljudje lahko stalno ali|
|                   |                   |občasno prebivajo      |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|občasno bivanje    |/                  |pojem občasno bivanje  |
|                   |                   |se uporablja za        |
|                   |                   |opredelitev dejavnosti |
|                   |                   |na območjih počitniških|
|                   |                   |hiš (bivanje za potrebe|
|                   |                   |turizma, zdravstva in  |
|                   |                   |socialnega varstva ter |
|                   |                   |drugih dejavnosti je   |
|                   |                   |opredeljeno s pojmi iz |
|                   |                   |spodnjih alinej)       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|kmetijstvo         |(a/01.1 do a/01.6) |/                      |
|                   |kmetijska          |                       |
|                   |proizvodnja in z   |                       |
|                   |njo povezane       |                       |
|                   |storitve           |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|dopolnilne         |/                  |lovstvo, gozdarstvo,   |
|dejavnosti         |                   |ribištvo, manjše       |
|kmetij             |                   |predelovalne dejavnosti|
|                   |                   |(razen (c/16.1)        |
|                   |                   |žaganje, skobljanje in |
|                   |                   |impregniranje lesa),   |
|                   |                   |trgovina, nastanitvene |
|                   |                   |dejavnosti, druge      |
|                   |                   |gostinske dejavnosti,  |
|                   |                   |poslovne dejavnosti,   |
|                   |                   |izobraževanje, kulturne|
|                   |                   |in razvedrilne         |
|                   |                   |dejavnosti ter         |
|                   |                   |športnorekreacijske    |
|                   |                   |dejavnosti, vse v      |
|                   |                   |skladu s predpisi, ki  |
|                   |                   |urejajo vrsto, obseg in|
|                   |                   |pogoje za opravljanje  |
|                   |                   |dopolnilnih dejavnosti |
|                   |                   |na kmetiji             |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|lovstvo            |(a/01.7) lovstvo   |/                      |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|gozdarstvo         |(a/02) gozdarstvo  |/                      |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|ribištvo           |(a/03) ribištvo in |/                      |
|                   |gojenje vodnih     |                       |
|                   |organizmov         |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|rudarstvo          |(b) rudarstvo      |/                      |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|predelovalne       |(c) predelovalne   |poleg dopustnih        |
|dejavnosti         |dejavnosti, razen: |predelovalnih          |
|                   |(c/15.11) strojenje|dejavnosti se dopušča  |
|                   |in dodelava usnja  |še (c/24.5) livarstvo, |
|                   |in krzna, (c/19)   |vendar samo na         |
|                   |proizvodnja koksa  |obstoječi lokaciji v   |
|                   |in naftnih         |Podskrajniku           |
|                   |derivatov, (c/20)  |                       |
|                   |proizvodnja        |                       |
|                   |kemikalij, kemičnih|                       |
|                   |izdelkov, (c/21)   |                       |
|                   |proizvodnja        |                       |
|                   |farmacevtskih      |                       |
|                   |surovin in         |                       |
|                   |preparatov,        |                       |
|                   |(c/22.1)           |                       |
|                   |proizvodnja        |                       |
|                   |izdelkov iz gume,  |                       |
|                   |(c/23.51)          |                       |
|                   |proizvodnja        |                       |
|                   |cementa, (c/24.1)  |                       |
|                   |proizvodnja        |                       |
|                   |surovega železa,   |                       |
|                   |jekla, ferozlitin, |                       |
|                   |(24.2) proizvodnja |                       |
|                   |jeklenih cevi,     |                       |
|                   |votlih profilov in |                       |
|                   |fitingov, (c/24.3) |                       |
|                   |druga primarna     |                       |
|                   |predelava železa in|                       |
|                   |jekla), (c/24.4)   |                       |
|                   |proizvodnja        |                       |
|                   |plemenitih in      |                       |
|                   |drugih neželezni   |                       |
|                   |kovin, (c/24.5)    |                       |
|                   |livarstvo, (c/25.4)|                       |
|                   |proizvodnja orožja |                       |
|                   |in streliva        |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|manjše             |/                  |pojem se uporablja za  |
|predelovalne       |                   |opredelitev dejavnosti |
|dejavnosti         |                   |iz prejšnje alineje    |
|                   |                   |(razen (c/16.1)        |
|                   |                   |žaganje, skobljanje in |
|                   |                   |impregniranje lesa), ki|
|                   |                   |imajo naravo obrtnih   |
|                   |                   |dejavnosti v skladu s  |
|                   |                   |predpisi, ki veljajo za|
|                   |                   |to področje in drugimi |
|                   |                   |pogoji, kar pomeni, da:|
|                   |                   |– gre za dejavnosti na |
|                   |                   |podlagi individualnih  |
|                   |                   |naročil, proizvodnja se|
|                   |                   |opravlja le v majhnih  |
|                   |                   |serijah, serijska      |
|                   |                   |proizvodnja pa ne      |
|                   |                   |obsega pretežnega dela |
|                   |                   |dejavnosti,            |
|                   |                   |– se uporabljajo       |
|                   |                   |stroji, orodja in      |
|                   |                   |tehnične naprave, ki   |
|                   |                   |nimajo značilnosti     |
|                   |                   |tekočih trakov ali     |
|                   |                   |avtomatiziranega       |
|                   |                   |delovnega procesa      |
|                   |                   |– dejavnosti ne        |
|                   |                   |potrebujejo površin za |
|                   |                   |tovorna vozila, katerih|
|                   |                   |največja dovoljena masa|
|                   |                   |presega 3,5 t in       |
|                   |                   |gradbene stroje        |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|oskrba z           |(d) oskrba z       |/                      |
|energijo           |električno         |                       |
|                   |energijo, plinom in|                       |
|                   |paro               |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|oskrba z vodo,     |(e) oskrba z vodo; |/                      |
|ravnanje z         |ravnanje z         |                       |
|odplakami in       |odplakami in       |                       |
|odpadki ter        |odpadki; saniranje |                       |
|saniranje okolja   |okolja             |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|gradbeništvo       |(f) gradbeništvo   |/                      |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|trgovina z         |(g/45) trgovina z  |/                      |
|motornimi vozili   |motornimi vozili in|                       |
|in popravila       |popravila motornih |                       |
|motornih vozil     |vozil              |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|trgovina           |(g/46, 47)         |/                      |
|                   |posredništvo in    |                       |
|                   |trgovina na debelo,|                       |
|                   |razen z motornimi  |                       |
|                   |vozili; trgovina na|                       |
|                   |drobno, razen z    |                       |
|                   |motornimi vozili   |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|promet in          |(h) promet in      |/                      |
|skladiščenje       |skladiščenje razen |                       |
|                   |(h/53) poštna in   |                       |
|                   |kurirska dejavnost |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|nastanitvene       |(i/55) gostinske   |/                      |
|dejavnosti         |nastanitvene       |                       |
|                   |dejavnosti, razen  |                       |
|                   |(i/55.203)         |                       |
|                   |oddajanje zasebnih |                       |
|                   |sob gostom         |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|oddajanje          |(i/55.203)         |/                      |
|zasebnih sob       |oddajanje zasebnih |                       |
|gostom             |sob gostom         |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|druge gostinske    |(i/56) dejavnost   |/                      |
|dejavnosti         |strežbe jedi in    |                       |
|                   |pijač              |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|poslovne           |(h/53) poštna in   |/                      |
|dejavnosti         |kurirska dejavnost |                       |
|                   +-------------------+-----------------------+
|                   |(j) informacijske  |/                      |
|                   |in komunikacijske  |                       |
|                   |dejavnosti         |                       |
|                   +-------------------+-----------------------+
|                   |(k) finančne in    |/                      |
|                   |zavarovalniške     |                       |
|                   |dejavnosti         |                       |
|                   +-------------------+-----------------------+
|                   |(l) poslovanje z   |/                      |
|                   |nepremičninami     |                       |
|                   +-------------------+-----------------------+
|                   |(m) strokovne,     |/                      |
|                   |znanstvene in      |                       |
|                   |tehnične dejavnosti|                       |
|                   +-------------------+-----------------------+
|                   |(n) druge          |/                      |
|                   |raznovrstne        |                       |
|                   |poslovne dejavnosti|                       |
|                   +-------------------+-----------------------+
|                   |(s) druge          |/                      |
|                   |dejavnosti razen   |                       |
|                   |(s/94) dejavnost   |                       |
|                   |članskih           |                       |
|                   |organizacij        |                       |
|                   +-------------------+-----------------------+
|                   |(u) dejavnost      |/                      |
|                   |eksteritorialnih   |                       |
|                   |organizacij in     |                       |
|                   |teles              |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|javna uprava       |(o) dejavnost javne|/                      |
|                   |uprave in obrambe, |                       |
|                   |dejavnost obvezne  |                       |
|                   |socialne varnosti  |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|izobraževanje      |(p) izobraževanje  |/                      |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|zdravstvo in       |(q) zdravstvo in   |/                      |
|socialno varstvo   |socialno varstvo   |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|kulturne in        |(r/90) kulturne in |/                      |
|razvedrilne        |razvedrilne        |                       |
|dejavnosti         |dejavnosti         |                       |
|                   +-------------------+-----------------------+
|                   |(r/91) dejavnost   |/                      |
|                   |knjižnic, arhivov, |                       |
|                   |muzejev in druge   |                       |
|                   |kulturne dejavnosti|                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|prirejanje iger    |(r/92) prirejanje  |/                      |
|na srečo           |iger na srečo razen|                       |
|                   |(r/92.001)         |                       |
|                   |dejavnost igralnic |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|dejavnost          |(r/92.001)         |/                      |
|igralnic           |dejavnost igralnic |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|športnorekreacijske|(r/93) športne in  |/                      |
|dejavnosti         |druge dejavnosti za|                       |
|                   |prosti čas         |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|dejavnost          |(s/94) dejavnost   |/                      |
|članskih           |članskih           |                       |
|organizacij        |organizacij        |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
|dejavnost          |(t) dejavnost      |/                      |
|gospodinjstev      |gospodinjstev z    |                       |
|                   |zaposlenim hišnim  |                       |
|                   |osebjem,           |                       |
|                   |proizvodnja za     |                       |
|                   |lastno rabo        |                       |
+-------------------+-------------------+-----------------------+
(4) Pomožni objekti se v posamezno EUP oziroma podEUP umeščajo kot spremljajoči objekti k vrstam objektov glede na namen oziroma k posameznim dejavnostim. V EUP oziroma podEUP se jih praviloma umešča po osnovnih objektih oziroma dejavnostih ali sočasno z njimi.
(5) Preglednica 8: Poimenovanje pomožnih objektov v izvedbenem delu tega odloka in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena ter predpisa o zahtevnosti objektov 
+----------------+--------------------+-------------------------+
|Poimenovanje v  |Poimenovanje        |Poimenovanje objektov v  |
|tem odloku      |objektov v predpisu,|predpisu, ki ureja       |
|                |ki ureja vrsto      |uvedbo in uporabo enotne |
|                |objektov glede na   |klasifikacije vrst       |
|                |zahtevnost          |objektov in določitev    |
|                |                    |objektov državnega       |
|                |                    |pomena                   |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|pomožni objekti |bazen, drvarnica,   |garaža ipd.              |
|za lastne       |enoetažna pritlična |                         |
|potrebe         |lopa, enoetažni     |                         |
|                |pritlični objekt,   |                         |
|                |garaža, greznica,   |                         |
|                |mala komunalna      |                         |
|                |čistilna naprava,   |                         |
|                |nadstrešek,         |                         |
|                |rezervoar za        |                         |
|                |utekočinjen naftni  |                         |
|                |plin ali nafto,     |                         |
|                |steklenjak, uta     |                         |
|                |oziroma senčnica,   |                         |
|                |utrjeno dvorišče,   |                         |
|                |zajetje, vrtina ali |                         |
|                |vodnjak, zbiralnik  |                         |
|                |za kapnico ipd.     |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|pomožni         |betonsko korito,    |kašča, klet, rastlinjak  |
|kmetijsko-      |namenjeno zbiranju  |za vrtnine in okrasne    |
|gozdarski       |vode za namakanje,  |rastline, senik,         |
|objekti         |čebelnjak, grajena  |kmetijski silos,         |
|                |gozdna vlaka, gozdna|kolnica, koruznjak,      |
|                |cesta, gozdna učna  |kozolec, lopa ipd.       |
|                |pot, poljska pot,   |                         |
|                |gnojišče, hlevski   |                         |
|                |izpust, kašča,      |                         |
|                |kmečka lopa,        |                         |
|                |kozolec, krmišče,   |                         |
|                |molzišče, obora za  |                         |
|                |rejo divjadi, ograja|                         |
|                |za pašo živine,     |                         |
|                |rastlinjak, ribnik  |                         |
|                |kot vodno zajetje,  |                         |
|                |senik, silos,       |                         |
|                |skedenj, vodni      |                         |
|                |zbiralnik, vrtina   |                         |
|                |ali vodnjak za      |                         |
|                |namakanje kmetijskih|                         |
|                |zemljišč, zbiralnik |                         |
|                |gnojnice ali        |                         |
|                |gnojevke ipd.       |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|urbana oprema   |javna kolesarnica z |javna telefonska         |
|                |nadstreškom, javna  |govorilnica, javne       |
|                |telefonska          |sanitarije, kolesarnica  |
|                |govorilnica,        |                         |
|                |montažna sanitarna  |                         |
|                |enota, skulpture in |                         |
|                |druge prostorske    |                         |
|                |inštalacije,        |                         |
|                |večnamenski kiosk   |                         |
|                |oziroma tipski      |                         |
|                |zabojnik, vodnjak   |                         |
|                |oziroma okrasni     |                         |
|                |bazen ipd.          |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|objekti za      |obešanka na drogu   |/                        |
|oglaševanje     |javne razsvetljave, |                         |
|                |transparent in drugi|                         |
|                |objekti za          |                         |
|                |oglaševanje         |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|nadkrite        |nadkrite čakalnice  |nadstrešnica za potnike  |
|čakalnice na    |na avtobusnih,      |na avtobusnih in drugih  |
|avtobusnih,     |železniških ali     |postajališčih            |
|železniških ali |taksi postajališčih |                         |
|taksi           |                    |                         |
|postajališčih   |                    |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|spominska       |spominska obeležja  |spomenik, razpelo,       |
|obeležja        |                    |znamenje, kapelica tipa  |
|                |                    |edikula                  |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|začasni         |cirkus, kiosk, odprt|/                        |
|objekti,        |sezonski gostinski  |                         |
|namenjeni       |vrt, pokrit prostor |                         |
|sezonski        |z napihljivo        |                         |
|turistični      |konstrukcijo ali v  |                         |
|ponudbi ali     |montažnem šotoru,   |                         |
|prireditvam     |oder z nadstreškom, |                         |
|                |pokrit prireditveni |                         |
|                |prostor, pomol,     |                         |
|                |začasna tribuna za  |                         |
|                |gledalce na prostem |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|začasni         |začasni objekti,    |/                        |
|objekti,        |namenjeni           |                         |
|namenjeni       |skladiščenju        |                         |
|skladiščenju    |nenevarnih snovi    |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|ograje, škarpe  |ograje, škarpe in   |/                        |
|in podporni     |podporni zidovi     |                         |
|zidovi          |                    |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|pomožni         |antenski drog ali   |/                        |
|obrambni        |antenski stolp,     |                         |
|objekti ter     |heliport,           |                         |
|objekti,        |nadstrešnica za     |                         |
|namenjeni       |motorna vozila,     |                         |
|zaščiti in      |objekt varnostne    |                         |
|reševanju       |signalizacije,      |                         |
|                |objekt za usmerjanje|                         |
|                |električne          |                         |
|                |razsvetljave,       |                         |
|                |plezalni in drugi   |                         |
|                |podobni objekti,    |                         |
|                |pokrit vadben       |                         |
|                |prostor z napihljivo|                         |
|                |konstrukcijo ali v  |                         |
|                |montažnem šotoru,   |                         |
|                |prijavnica, vadbeni |                         |
|                |bunker, vadišča na  |                         |
|                |prostem, varovalna  |                         |
|                |ograja, vojaško     |                         |
|                |strelišče, zaklon,  |                         |
|                |zaklonilnik         |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|otroška in      |/                   |otroška in druga javna   |
|druga javna     |                    |igrišča                  |
|igrišča         |                    |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|javni vrtovi,   |/                   |javni vrtovi, parki,     |
|parki, trgi,    |                    |trgi, zelenice in druge  |
|zelenice in     |                    |urejene zelene površine  |
|druge urejene   |                    |                         |
|zelene površine |                    |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|vadbeni         |objekti, namenjeni  |/                        |
|objekti,        |športu in rekreaciji|                         |
|namenjeni       |na prostem, ki ne   |                         |
|športu in       |spreminjajo vodne,  |                         |
|rekreaciji na   |gozdne, ali         |                         |
|prostem         |krajinske in        |                         |
|                |reliefne značilnosti|                         |
|                |na območju, npr.    |                         |
|                |naravno zemljišče,  |                         |
|                |namenjeno športu in |                         |
|                |rekreaciji na       |                         |
|                |prostem, trimska    |                         |
|                |steza, gozdna učna  |                         |
|                |pot ipd.            |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|pomožne stavbe  |/                   |pomožne stavbe na        |
|na športnih     |                    |športnih igriščih        |
|igriščih        |                    |(sanitarije, slačilnice, |
|                |                    |prostori za športne      |
|                |                    |rekvizite ipd.)          |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|pomožni objekti |pomožni objekti     |/                        |
|vodne           |vodne infrastrukture|                         |
|infrastrukture  |                    |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|pomožni objekti |pomožni objekti za  |/                        |
|za spremljanje  |spremljanje stanja  |                         |
|stanja okolja   |okolja              |                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|pomožni objekti |pomožni cestni,     |stavbe žičniških naprav, |
|prometne        |železniški in       |svetilniki in druge      |
|infrastrukture  |žičniški objekti    |signalizacijske naprave, |
|                |                    |prometne površine zunaj  |
|                |                    |vozišča (razen           |
|                |                    |parkirišč), prometna     |
|                |                    |signalizacija in         |
|                |                    |prometna oprema ter      |
|                |                    |cestne inštalacije in    |
|                |                    |tehnične naprave in      |
|                |                    |drugi objekti, namenjeni |
|                |                    |varnosti prometa,        |
|                |                    |zaščiti ceste ter        |
|                |                    |zemljišč in objektov     |
|                |                    |vzdolž ceste pred vplivi |
|                |                    |prometa, naprave za      |
|                |                    |razsvetljavo,            |
|                |                    |signalizacijo, varnost   |
|                |                    |in elektrifikacijo       |
|                |                    |železniških prog,        |
|                |                    |tehnične naprave in      |
|                |                    |objekti na progi ter     |
|                |                    |oprema proge,            |
|                |                    |inštalacije in tehnične  |
|                |                    |naprave za razsvetljavo, |
|                |                    |signalizacijo in         |
|                |                    |varnost, pomožni objekti |
|                |                    |za zagotavljanje         |
|                |                    |varnosti in za delovanje |
|                |                    |v sili v predorih ipd.   |
+----------------+--------------------+-------------------------+
|drugi pomožni   |pomožni energetski  |/                        |
|infrastrukturni |in komunalni objekti|                         |
|objekti         |ter drugi pomožni   |                         |
|                |objekti gospodarske |                         |
|                |javne infrastrukture|                         |
+----------------+--------------------+-------------------------+
56. člen
(celotno območje OPN, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, so dovoljene naslednje: 
--------------------------------------------------------------------
(1.1) vrste gradenj
--------------------------------------------------------------------
– gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se ne
sme bistveno spreminjati namembnosti objektov
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov
– odstranitev objektov
--------------------------------------------------------------------
(1.2) vrste objektov glede na namen
--------------------------------------------------------------------
– stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov
– gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena:
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste, razen parkirišč (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih
objektov iz te alineje ni dovoljena)
– mostovi, viadukti, predori in podhodi na cestah iz prejšnje
alineje (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te
alineje ni dovoljena)
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (razen
baznih postaj za mobilno telefonijo, telekomunikacijskih
stolpov in infrastrukture za radijske komunikacije), pri čemer
so od čistilnih naprav dovoljene samo male čistilne naprave
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode
– na vodnih in priobalnih zemljiščih v skladu s predpisi o
vodah pa so dovoljeni še:
– objekti na rekah in kanalih ali ob njih
– obale in obrežne poti za vleko
– objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug
– nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami
– hudourniške pregrade
– pomoli
--------------------------------------------------------------------
(1.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
--------------------------------------------------------------------
– spominska obeležja (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih
objektov iz te alineje ni dovoljena)
– nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških ali taksi
postajališčih (izven stavbnih zemljišč je gradnja objektov iz
te alineje dovoljena le ob obstoječih prometnicah oziroma v
primeru rekonstrukcij le-teh)
– pomožni objekti vodne infrastrukture
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja (na kmetijskih
zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena)
– pomožni objekti prometne infrastrukture (izven stavbnih
zemljišč je gradnja objektov iz te alineje dovoljena le ob
obstoječih prometnicah oziroma v primeru rekonstrukcij le-teh)
– drugi pomožni infrastrukturni objekti, razen baznih postaj,
namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam
– objekti za oglaševanje v skladu z Odlokom o plakatiranju in
oglaševanju v Občini Cerknica, pri čemer je za postavitev
potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za
prostor (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te
alineje ni dovoljena)
--------------------------------------------------------------------
(1.4) vrste drugih ureditev
--------------------------------------------------------------------
– objekti in ukrepi, ki so  potrebni zaradi neposredno grozečih
naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma
zmanjšajo njihove posledice
– objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih
in drugih nesrečah
– vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda na območju Cerkniškega
jezera
– renaturacija vodotokov na območju Cerkniškega jezera
--------------------------------------------------------------------
(2) Pri gradnjah je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo vodnih in priobalnih zemljišč, omejitve na ogroženih območjih, varstvo gozdov, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, omejitve zaradi zračnega prometa, omejitve na območjih vojnih grobišč ipd.).
(3) Varovalni in drugi gozdovi ter gozdni prostor, območja varovanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita in druga podobna območja), vodovarstvena območja, vodna in priobalna zemljišča, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ter druga območja varovanj in omejitev so določeni z veljavnimi področnimi predpisi ter so razvidni iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča, na katerih veljajo določeni režimi, je pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje ogroženih območij ter varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega režima.
57. člen
(stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
(1) Na stavbnih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN, dovoljene naslednje: 
-----------------------------------------------------------------
 (1.1) vrste gradenj
-----------------------------------------------------------------
 – gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena,  glede
 na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP
 – rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
 določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP
 oziroma podEUP
 – sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu z
 določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP
 oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na stavbnih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah. 
-----------------------------------------------------------------
 (3) stanovanjske površine (SS)
-----------------------------------------------------------------
 (3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje (do dve stanovanji na stavbo), razen v EU   P oziroma
 podEUP s stavbnim tipom blok (A2), kjer je dovoljenih tudi več
 stanovanj
-----------------------------------------------------------------
 (3.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – dejavnost gospodinjstev
 – dejavnost članskih organizacij
 – oddajanje zasebnih sob gostom
 – javna uprava
 – izobraževanje
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, poslovne in
 športnorekreacijske dejavnosti v obsegu do 50 % skupne tlorisne
 površine stavbe, v EUP s stavbnim tipom blok (A2) pa se lahko
 navedene dejavnosti umesti v pritlične in kletne etaže
-----------------------------------------------------------------
 (3.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stanovanjske stavbe
 – muzeji in knjižnice
 – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
 – stavbe javne uprave
 – gasilski domovi
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (3.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – urbana oprema
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
----------------------------------------------------------------- 
-----------------------------------------------------------------
 (4) stanovanjske površine za posebne namene (SB)
-----------------------------------------------------------------
 (4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje
 – zdravstvo in socialno varstvo
-----------------------------------------------------------------
 (4.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – druge gostinske dejavnosti
 – trgovina in poslovne dejavnosti v obsegu do 600 m2 na EUP
 oziroma podEUP
 – športnorekreacijske dejavnosti
 – javna uprava
 – izobraževanje
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (4.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
 – stavbe za zdravstveno oskrbo
 – stavbe javne uprave
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
 – igrišča za športe na prostem
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
-----------------------------------------------------------------
 (4.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – pomožne stavbe na športnih igriščih
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (5) površine podeželskega naselja (SKs)
-----------------------------------------------------------------
 (5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje (do dve stanovanji na stavbo)
 – kmetijstvo do 40 GVŽ (razen v Cerknici in na Rakeku, kjer se
 dovoljuje do 20 GVŽ)
-----------------------------------------------------------------
 (5.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – dopolnilne dejavnosti kmetij
 – dejavnost gospodinjstev
 – oddajanje zasebnih sob gostom
 – dejavnost članskih organizacij
 – javna uprava
 – izobraževanje
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, športnorekreacijske,
 poslovne in manjše predelovalne dejavnosti v obsegu do 50 %
 skupne tlorisne površine stavbe
-----------------------------------------------------------------
 (5.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stanovanjske stavbe
 – nestanovanjske kmetijske stavbe
 – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij
 – stavbe javne uprave
 – muzeji in knjižnice
 – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
 – gasilski domovi
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (5.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (6) površine kmetij (SKk)
-----------------------------------------------------------------
 (6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – kmetijstvo do 40 GVŽ (razen v Cerknici in na Rake ku, kjer se
 dovoljuje do 20 GVŽ)
-----------------------------------------------------------------
 (6.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) v okviru kmeti  je, pri
 čemer je stavbe za bivanje dovoljeno graditi po izgradnji
 nestanovanjskih kmetijskih objektov; za nestanovanjske
 kmetijske objekte se šteje manj zahtevne objekte primarne
 kmetijske proizvodnje (minimalno hlev za 10 GVŽ) – pogoj za
 gradnjo stanovanjskega objekta ni izpolnjen, če so na zemljišču
 zgrajeni le pomožni (nezahtevni ali enostavni) kmetijski
 objekti
 – dopolnilne dejavnosti kmetij
 – dejavnost gospodinjstev
 – oddajanje zasebnih sob gostom
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (6.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stanovanjske stavbe
 – nestanovanjske kmetijske stavbe
 – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (6.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – igrišča za šport in rekreacijo na prostem
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (7) površine počitniških hiš (SP)
-----------------------------------------------------------------
 (7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – občasno bivanje, dopušča se eno stanovanje na stavbo
-----------------------------------------------------------------
 (7.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – dejavnost gospodinjstev
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (7.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – počitniške hišice
 – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (7.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (8) osrednja območja centralnih dejavnosti v urbanih naseljih
 (CUu)
-----------------------------------------------------------------
 (8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje
 – trgovina
 – nastanitvene dejavnosti
 – druge gostinske dejavnosti
 – poslovne dejavnosti
 – javna uprava
 – izobraževanje
 – zdravstvo in socialno varstvo
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – prirejanje iger na srečo
 – športnorekreacijske dejavnosti
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (8.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – dejavnost gospodinjstev
 – oddajanje zasebnih sob gostom
-----------------------------------------------------------------
 (8.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – gostinske stavbe
 – poslovne in upravne stavbe
 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
 sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in
 avtopralnic
 – stavbe splošnega družbenega pomena
 – stanovanjske stavbe
 – gasilski domovi
 – garažne stavbe in parkirišča
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (8.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (9) osrednja območja centralnih dejavnosti v podeželskih
 naseljih (CUv)
-----------------------------------------------------------------
 (9.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje
 – trgovina
 – nastanitvene dejavnosti
 – druge gostinske dejavnosti
 – poslovne dejavnosti
 – javna uprava
 – izobraževanje
 – zdravstvo in socialno varstvo
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – prirejanje iger na srečo
 – športnorekreacijske dejavnosti
 – kmetijska dejavnost do 40 GVŽ (razen v Cerknici in na Rakeku,
 kjer se dovoljuje do 20 GVŽ)
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (9.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – dopolnilne dejavnosti kmetij
 – dejavnost gospodinjstev
 – oddajanje zasebnih sob gostom
-----------------------------------------------------------------
 (9.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – gostinske stavbe
 – poslovne in upravne stavbe
 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
 sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in
 avtopralnic
 – stavbe splošnega družbenega pomena
 – nestanovanjske kmetijske stavbe
 – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij
 – stanovanjske stavbe
 – gasilski domovi
 – garažne stavbe in parkirišča
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (9.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (10) površine za izobraževanje (CDi)
-----------------------------------------------------------------
 (10.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – izobraževanje
-----------------------------------------------------------------
 (10.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – športnorekreacijske dejavnosti
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (10.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo
 – stavbe za šport
 – muzeji in knjižnice
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
 – igrišča za športe na prostem
-----------------------------------------------------------------
 (10.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožne stavbe na športnih igriščih
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
 – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (11) površine za opravljanje verskih obredov (CDv)
-----------------------------------------------------------------
 (11.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – dejavnost verskih organizacij
 – pogrebna dejavnost
-----------------------------------------------------------------
 (11.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij do     dveh
 stanovanj na stavbo
 – izobraževanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij
 – trgovina
 – dejavnost članskih organizacij, razen dejavnosti verskih
 organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (11.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – obredne stavbe
 – stanovanjske stavbe
 – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
 – muzeji in knjižnice
 – pokopališča
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (11.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema,
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (12) površine za zdravstvo (CDz)
-----------------------------------------------------------------
 (12.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – zdravstvo in socialno varstvo
-----------------------------------------------------------------
 (12.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – izobraževanje
 – trgovina
 – druge gostinske dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (12.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stavbe za zdravstveno oskrbo
 – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (12.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (13) druga območja centralnih dejavnosti namenjena bivanju in
 obrti (CDp)
-----------------------------------------------------------------
 (13.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje (do dve stanovanji na stavbo)
 – trgovina
 – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
 – poslovne dejavnosti
 – manjše predelovalne dejavnosti
 – gradbeništvo
-----------------------------------------------------------------
 (13.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – druge gostinske dejavnosti
 – javna uprava
 – športnorekreacijske dejavnosti v obsegu do 50 % skupne
 tlorisne površine stavbe
 – dejavnost gospodinjstev
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (13.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – poslovne in upravne stavbe
 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen
 nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic,
 sejemskih dvoran in razstavišč
 – industrijske stavbe in skladišča za potrebe EUP oziroma
 podEUP
 – stanovanjske stavbe
 – gostilne, restavracije in točilnice
 – gasilski domovi
 – garažne stavbe in parkirišča
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (13.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 – začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (14) gospodarske cone (IG)
-----------------------------------------------------------------
 (14.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – predelovalne dejavnosti
 – gradbeništvo
 – trgovina
 – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
 – promet in skladiščenje
 – poslovne dejavnosti
 – oskrba z energijo
 – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje
 okolja
-----------------------------------------------------------------
 (14.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – druge gostinske dejavnosti
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (14.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – industrijske stavbe in skladišča
 – inštalacije in tehnične naprave v obratih težke industrije,
 kot so plavži, valjarne, topilnice in podobno za potrebe
 obstoječega livarstva
 – poslovne in upravne stavbe
 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
 – gasilski domovi
 – gostilne, restavracije in točilnice
 – garažne stavbe in parkirišča
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (14.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
 – začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (15) površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo (IK)
-----------------------------------------------------------------
 (15.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – kmetijska dejavnost
-----------------------------------------------------------------
 (15.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – manjše predelovalne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti
 kmetij
-----------------------------------------------------------------
 (15.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – nestanovanjske kmetijske stavbe s  spremljajočimi objekti, ki
 služijo tej dejavnosti
 – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij
 – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (15.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – urbana oprema
 – zelenice in druge urejene zelene površine
 – začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (16) nastanitveni kompleksi (BTn)
-----------------------------------------------------------------
 (16.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – nastanitvene dejavnosti
 – druge gostinske dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (16.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – trgovina
 – izobraževanje
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – prirejanje iger na srečo
 – dejavnost igralnic
 – športnorekreacijske dejavnosti
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (16.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – gostinske stavbe
 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen
 nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic,
 sejemskih dvoran in razstavišč, bencinskih servisov in
 avtopralnic
 – stavbe za kulturo in razvedrilo
 – stavbe za šport
 – igrišča za športe na prostem
 – bazenska kopališča na prostem
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (16.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožne stavbe na športnih igriščih
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema,
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
 – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (17) koče in drugi manjši turistični objekti (BTk)
-----------------------------------------------------------------
 (17.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – druge gostinske dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (17.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – nastanitvene dejavnosti
 – trgovina
 – izobraževanje
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – športnorekreacijske dejavnosti
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (17.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
 – gostilne, restavracije in točilnice
 – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (17.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
 – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (18) površine drugih območij (BD)
-----------------------------------------------------------------
 (18.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – trgovina
-----------------------------------------------------------------
 (18.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – druge gostinske dejavnosti
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – prirejanje iger na srečo
 – športnorekreacijske dejavnosti
 – poslovne dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (18.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – trgovske stavbe in stavbe za stori    tvene dejavnosti razen
 bencinskih servisov
 – gasilski domovi
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (18.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (19) površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
-----------------------------------------------------------------
 (19.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – športnorekreacijske dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (19.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – druge gostinske dejavnosti
 – trgovina
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (19.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – prostori za športnike in gledalce    (garderobe, sanitarije,
 tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.)
 – sanitarne stavbe v počitniških kampih
 – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
 – igrišča za športe na prostem
 – bazenska kopališča na prostem
 – igrišča za golf
 – smučišča in žičniške naprave
 – stavbe žičniških naprav
-----------------------------------------------------------------
 (19.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožne stavbe na športnih igriščih
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
 – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (20) sadovnjaki ob vaških jedrih (ZDs)
-----------------------------------------------------------------
 (20.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – kmetijstvo
-----------------------------------------------------------------
 (20.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – dopolnilne dejavnosti kmetij, razen manjših predelovalnih
 dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (20.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stavbe za spravilo pridelka
 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe
-----------------------------------------------------------------
 (20.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe, razen bazenov
 – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – javni vrtovi, zelenice in druge urejene zelene površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (21) vrtače (ZDv)
-----------------------------------------------------------------
 (21.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – športnorekreacijske dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (21.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (21.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (21.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
 – zelenice in druge urejene zelene površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (22) zeleni pasovi z zaščitno funkcijo (ZDd)
-----------------------------------------------------------------
 (22.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – športnorekreacijske dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (22.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (22.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – zelenice in druge urejene zelene površine
-----------------------------------------------------------------
 (22.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (23) pokopališča (ZK)
-----------------------------------------------------------------
 (23.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom:
-----------------------------------------------------------------
 – pogrebna dejavnost
-----------------------------------------------------------------
 (23.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – trgovina
 – poslovne dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (23.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pokopališča
 – pokopališke stavbe
 – kapele, molilnice in podobno
 – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (23.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – urbana oprema
 – parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (24) površine cest (PC)
-----------------------------------------------------------------
 (24.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – promet in skladiščenje
-----------------------------------------------------------------
 (24.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (24.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
 – mostovi, viadukti, predori in podhodi
 – cestno vzdrževalne baze
 – parkirišča
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (24.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – zelenice in druge urejene zelene površine
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (25) površine železnic (PŽ)
-----------------------------------------------------------------
 (25.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – promet in skladiščenje
-----------------------------------------------------------------
 (25.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (25.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stavbe in terminali na železniških postajah ter z njimi
 povezane stavbe
 – remize za lokomotive in vagone
 – železniške proge
 – mostovi, viadukti, predori in podhodi
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (25.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – zelenice in druge urejene zelene površine
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (26) površine postaj (POp)
-----------------------------------------------------------------
 (26.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – promet in skladiščenje
 – trgovina
 – poslovne dejavnosti
-----------------------------------------------------------------
 (26.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – nastanitvene dejavnosti
 – druge gostinske dejavnosti
 – javna uprava
 – izobraževanje
 – zdravstvo in socialno varstvo
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – športnorekreacijske dejavnosti
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (26.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter
 z njimi povezane stavbe
 – remize za lokomotive in vagone
 – gostinske stavbe
 – poslovne in upravne stavbe
 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen
 sejemskih dvoran, razstavišč in bencinskih servisov
 – gasilski domovi
 – garažne stavbe in parkirišča
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (26.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (27) površine za mirujoči promet (POm)
-----------------------------------------------------------------
 (27.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – promet in skladiščenje
-----------------------------------------------------------------
 (27.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (27.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – garažne stavbe in parkirišča
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (27.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – urbana oprema
 – zelenice in druge urejene zelene površine
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (28) območja okoljske infrastrukture (O)
-----------------------------------------------------------------
 (28.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje
 okolja
-----------------------------------------------------------------
 (28.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (28.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – daljinski vodovodi in pripadajoči objekti
 – čistilne naprave
 – odlagališča odpadkov
 – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP
 – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (28.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe, podporni zidovi
 – urbana oprema
 – zelenice in druge urejene zelene površine
 – začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (29) območja energetske infrastrukture (E)
-----------------------------------------------------------------
 (29.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – oskrba z energijo
-----------------------------------------------------------------
 (29.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (29.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
 – energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami, pri
 čemer sončne elektrarne ne smejo presegati nazivne moči 10 MW
 – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP
 – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (29.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje, škarpe, podporni zidovi
 – urbana oprema
 – zelenice in druge urejene zelene površine
 – začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (30) površine razpršene poselitve, namenjene bivanju (As)
-----------------------------------------------------------------
 (30.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje (do dve stanovanji na stavbo)
-----------------------------------------------------------------
 (30.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – dejavnost gospodinjstev
 – dejavnost članskih organizacij
 – oddajanje zasebnih sob gostom
 – izobraževanje
 – zdravstvo in socialno varstvo
 – kulturne in razvedrilne dejavnosti
 – trgovina, poslovne, športnorekreacijske in manjše
 predelovalne dejavnosti v obsegu do 50 % skupne tlorisne
 površine stavbe
-----------------------------------------------------------------
 (30.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stanovanjske stavbe
 – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (30.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – ograje, škarpe, podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (31) površine razpršene poselitve, namenjene pretežno
 kmetijstvu (Ak)
-----------------------------------------------------------------
 (32.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – kmetijstvo do 40 GVŽ
-----------------------------------------------------------------
 (31.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) v okviru kmetije, pri
 čemer je stavbe za bivanje dovoljeno graditi po izgradnji
 nestanovanjskih kmetijskih objektov; za nestanovanjske
 kmetijske objekte se šteje manj zahtevne objekte primarne
 kmetijske proizvodnje (minimalno hlev za 10 GVŽ) – pogoj za
 gradnjo stanovanjskega objekta ni izpolnjen, če so na zemljišču
 zgrajeni le pomožni (nezahtevni ali enostavni) kmetijski
 objekti
 – dopolnilne dejavnosti kmetij
 – dejavnost gospodinjstev
 – dejavnost članskih organizacij
-----------------------------------------------------------------
 (31.3) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – stanovanjske stavbe
 – nestanovanjske kmetijske stavbe
 – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij
 – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP
-----------------------------------------------------------------
 (31.4) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – otroška in druga javna igrišča
 – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
 površine
-----------------------------------------------------------------
58. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča, območja voda in druga zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
(1) Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN, dovoljene naslednje: 
-----------------------------------------------------------------
 (1.1) vrste gradenj
-----------------------------------------------------------------
 – gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena, glede
 na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP
 – gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito
 zgrajenega objekta razpršene gradnje, ki je bil uničen zaradi
 požara, škodljivega delovanja voda, dotrajanosti ali podobno,
 pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in
 velikosti objekta (odstopanje od prvotnih gabaritov objekta ne
 sme biti večje kot 10 %)
 – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov glede na
 namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, pod pogojem, da
 je nova namembnost v skladu določili tega člena
 – nadzidave in dozidave zakonito zgrajenih stavb razpršene
 gradnje, pri čemer se ne sme povečevati zmogljivosti stavb
-----------------------------------------------------------------
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah. 
-----------------------------------------------------------------
 (3) Kmetijska zemljišča (K1 in K2)
-----------------------------------------------------------------
 (3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – kmetijstvo
 – lovstvo
 – ribištvo
-----------------------------------------------------------------
 (3.2) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni kanali
-----------------------------------------------------------------
 (3.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – ograje za pašo živine
 – ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči
 – betonska korita, namenjena zbiranju vode za namakanje
 – ribniki kot vodna zajetja
 – vodni zbiralniki, vrtine ali vodnjaki za namakanje kmetijskih
 zemljišč
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – v 20 m pasu okrog grajenega območja kmetije je dovoljena še
 gradnja rastlinjakov
 – na drugih kmetijskih zemljiščih (K2) pa so dovoljeni še:
 – kozolci s tlorisno površino največ 60 m2
 – krmišča in molzišča s tlorisno površino največ 30 m2
 – čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m2, pri čemer je
 potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne čebelarske
 službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi
 stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,
 njegov investitor pa vpisan v register čebelarjev
 – obore za rejo divjadi
 – v 20 m pasu okrog grajenega območja kmetije je dovoljena
 gradnja vseh pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov pod
 pogojem, da ne presegajo velikosti in drugih omejitev iz točke
 (2) 69. člena
-----------------------------------------------------------------
 (3.4) vrste drugih ureditev
-----------------------------------------------------------------
 – agrarne operacije v sklad u s predpisi, ki urejajo kmetijska
 zemljišča
 – sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in drugih
 degradiranih območij v osnovno namensko rabo
 – krčitev gozdov za kmetijske namene
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (4) Gozdna zemljišča (G)
-----------------------------------------------------------------
 (4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – gozdarstvo
 – lovstvo
 – ribištvo
-----------------------------------------------------------------
 (4.2) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – gozdne žičnice
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (4.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – gozdna cesta
 – grajene gozdne vlake
 – gozdna učna pot
 – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
 ki ne zahtevajo krčitve gozda
 – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
 prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti
 soglasje pristojne občinske službe za prostor
 – urbana oprema
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------
 (4.4) vrste drugih ureditev
-----------------------------------------------------------------
 – gozdarska investicijska vzdrževalna dela
 – gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti za
 gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja gozdov
 – krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha, pod
 pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s predpisi
 opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom
 – sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in drugih
 degradiranih območij v osnovno namensko rabo
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (5) Celinske vode (VC)
-----------------------------------------------------------------
 (5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – lovstvo
 – ribištvo
-----------------------------------------------------------------
 (5.2) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (5.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (5.4) vrste drugih ureditev
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (6) Površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN)
-----------------------------------------------------------------
 (6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – rudarstvo
-----------------------------------------------------------------
 (6.2) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (6.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – začasni objekti, namenjeni skladiščenju
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
 – urbana oprema
-----------------------------------------------------------------
 (6.4) vrste drugih ureditev
-----------------------------------------------------------------
 – rudarska dela v skladu z   veljavnimi programi in načrti ter
 področnimi predpisi
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (7) Območja za potrebe obrambe zunaj naselij (f)
-----------------------------------------------------------------
 (7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – obramba
-----------------------------------------------------------------
 (7.2) vrste objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – obrambni objekti
 – bazne postaje za mobilno telefonijo
 – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske
 komunikacije
-----------------------------------------------------------------
 (7.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – pomožni obrambni objekti ter objekti, namenjeni zaščiti in
 reševanju
 – ograje
 – bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam
-----------------------------------------------------------------
 (7.4) vrste drugih ureditev
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (8) Razpršena gradnja
-----------------------------------------------------------------
 (8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
 (8.2) vrste objektov in drugih ureditev glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – objekti v skladu z določili druge alineje točke (1.1) 57.
 člena in druge alineje točke (1.1) tega člena, namenjeni
 komunalni in oblikovni sanaciji razpršene gradnje, pri čemer je
 potrebno smiselno upoštevati tudi druga določila tega odloka
 (pri oblikovanju stavb se upošteva stavbna tipa A1/1/1 in A4/1)
-----------------------------------------------------------------
 (8.3) vrste pomožnih objektov glede na namen
-----------------------------------------------------------------
 – znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele,
 določene z upravnimi dovoljenji (v primeru zakonito zgrajenih
 stavb, ki funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo
 določene, pa se te objekte lahko postavlja znotraj funkcionalno
 zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se skupno
 tlorisno površino osnovne stavbe pomnoži s faktorjem 2,5):
 – pomožni objekti za lastne potrebe
 – ograje, škarpe in podporni zidovi
-----------------------------------------------------------------
 (8.4) vrste drugih ureditev
-----------------------------------------------------------------
 – /
-----------------------------------------------------------------
III/3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
59. člen
(splošno glede lege objektov na zemljišču)
(1) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih zemljišč toliko, da ni motena sosednja posest in da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji.
(2) Od obstoječih objektov morajo biti novi objekti oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni in drugi pogoji, določeni z veljavnimi predpisi.
(3) Odmik objektov od javnih cest se glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi. Odstopanje od teh določil je možno v soglasju z upravljavcem cest ter v primerih, ko je potrebno upoštevati regulacijske črte ali posebne pogoje s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Novozgrajene stavbe morajo biti od gozdnega roba, ki se na novo izoblikuje zaradi vzpostavitve stavbnih zemljišč, odmaknjene vsaj eno drevesno višino (cca 20 m), ostali novozgrajeni objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa vsaj 2 m.
60. člen
(pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja)
(1) S posegi v prostor je potrebno ohranjati obstoječe dominante in značilne poglede. Pri določanju višin objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz silhuete naselja.
(2) Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije zlasti travniške sadovnjake na vaških robovih, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru, obvodno vegetacijo, posamezna drevesa ob domačijah ter posamezna drevesa, pomembna za prepoznavnost javnih površin. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste. Delno ohranjene vaške robove je potrebno dopolniti z lokalno značilnimi sadnimi sortami. Ob pomembnejših prometnicah se ohranjajo in dopolnjujejo drevoredi v skladu z regulacijskimi črtami določenimi v grafičnem delu (regulacijske črte predstavljajo okvirne osi drevoredov, ki se ohranjajo in dopolnjujejo, v kolikor se lahko hkrati zagotovi tudi prostor za normalno delovanje in morebitne rekonstrukcije prometnic, ob katerih potekajo drevoredi).
61. člen
(urbanistični tipi)
(1) Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na morfološke značilnosti pozidave določeni urbanistični tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede lege in razmestitve objektov. Urbanistični tip na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če je za le-to določen, je razviden iz Preglednice 5 v 52. členu tega odloka.
(2) Preglednica 9: Urbanistični tipi na območju občine 
+---------------------------------------------------------------+
|OBMOČJA S PREPOZNAVNIM VZORCEM POZIDAVE [U1]                   |
+---------------------------------------------------------------+
|historično jedro [U1/1]                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– jedro z osrednjim trgom [U1/1/1]                             |
|– obcestno jedro [U1/1/2]                                      |
|– gručasto jedro [U1/1/3]                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|območja tradicionalne pozidave [U1/2]                          |
+---------------------------------------------------------------+
|– gručasta pozidava [U1/2/1]                                   |
|– obcestna pozidava [U1/2/2]                                   |
|– pozidava po terenu [U1/2/3]                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|območja sodobne pozidave [U1/3]                                |
+---------------------------------------------------------------+
|– mrežni (ulični) vzorec pozidave [U1/3/1]                     |
|– svojevrstna območja [U1/3/2]                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|razpršena pozidava [U1/4]                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|NEPOZIDANA OBMOČJA, OBMOČJA PRENOVE IN SANACIJE [U2]           |
+---------------------------------------------------------------+
|manjša območja kompleksne pozidave [U2/1]                      |
+---------------------------------------------------------------+
|območja, ki se urejajo z OPPN                                  |
|[U2/2]                                                         |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Območja s prepoznavnim vzorcem pozidave (U1):
– Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati velikostna razmerja in razporeditev obstoječih objektov v EUP oziroma podEUP, regulacijske črte, ki so določene v grafičnem delu OPN, ter druge značilne poteze v prostoru, pri čemer je potrebno zagotavljati ustrezno prometno opremljenost območja. Upoštevanje določil se določi na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, s katero se utemelji umestitev načrtovanih objektov. Analiza mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3.1) Pri območjih historičnih jeder (U1/1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 metra. Manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj polovico svoje višine od najvišje točke terena do kapa, vendar ne manj kot 2,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so določeni z regulacijskimi črtami, ter pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
– Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
– Pri podtipu historično jedro s trško zasnovo (U1/1/1) je potrebno upoštevati značilno umestitev objektov okrog osrednjega trga.
– Pri podtipu historično jedro z obcestno zasnovo (U1/1/2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na komunikacijo in prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim.
– Pri podtipu historično jedro z gručasto zasnovo (U1/1/3) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov v gručo.
(3.2) Pri območjih tradicionalne pozidave (U1/2) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so določeni z regulacijskimi črtami, ter pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
– Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
– Pri podtipu gručasta pozidava (U1/2/1) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov v gručo.
– Pri podtipu obcestna pozidava (U1/2/2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na komunikacijo in prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim.
– Pri podtipu raščena pozidava (U1/2/3) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren. Praviloma mora biti daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s plastnicami.
(3.3) Pri območjih s sodobnim vzorcem pozidave (U1/3) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(3.3.1) Ulična pozidava – mreža (U1/3/1):
– Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 metre, v EUP oziroma podEUP z namensko rabo IG, ki mejijo na stanovanjska območja in območja centralnih dejavnosti, pa najmanj 6,0 metrov. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so določeni z regulacijskimi črtami, ter pri gradnji manj zahtevnih (razen objektov v EUP oziroma podEUP z namensko rabo IG), nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
– Umestitev novih objektov mora upoštevati značilno postavitev ob komunikacijah, ki tvorijo mrežno zasnovo. Če je za posamezno EUP oziroma podEUP značilna (prevladuje – več kot 50 %) enotna orientacija slemen, jo je potrebno upoštevati.
(3.3.2) Svojevrstno območje (U1/3/2):
– Upoštevati je potrebno določila prve alineje točke (3.3.1) tega člena.
(3.4) Pri območjih razpršene pozidave (U1/4) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Upoštevati je potrebno določila prve alineje točke (3.2) tega člena.
– Praviloma mora biti daljša stranica stavbe na raščenem terenu postavljena vzporedno s plastnicami.
(4) Nepozidana območja, območja prenove in sanacije (U2):
– Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati regulacijske črte, ki so določene v grafičnem delu OPN ter značilne poteze v naselju, zlasti sosednjih EUP oziroma podEUP.
(4.1) Pri manjših območjih kompleksne pozidave (U2/1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so določeni z regulacijskimi črtami, ter pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
– Za območje so določene regulacijske črte (razvidne so iz grafičnih prikazov enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev), ki zagotavljajo enotno zasnovo prometne in druge gospodarske javne infrastrukture na območju EUP oziroma podEUP. V okviru prostorskih možnosti so dopustne spremembe poteka regulacijskih črt, vendar je v tem primeru za območje potrebno izdelati OPPN in pri njegovi pripravi smiselno upoštevati določila, ki veljajo za predmetno EUP oziroma podEUP ter določila 99. in 100. člena tega odloka.
(4.2) Za območja, ki se urejajo z OPPN (U2/2) so podrobnejše usmeritve in pogoji podani v 101. do 149. členu tega odloka.
62. člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo)
(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo po posameznih EUP oziroma podEUP je razvidna iz Preglednice 5 v 52. členu tega odloka.
(2) Na površinah z namensko rabo SP je na parceli, namenjeni gradnji, največja dovoljena zazidana površina 90 m². Od nje je največ 60 m² namenjenih počitniški hišici, na preostali zazidani površini pa je dovoljeno graditi izključno nezahtevne in enostavne objekte. V zazidano površino iz te točke se ne štejejo napušči, ki od ravnine fasade ne segajo več kot 1 m.
(3) Na površinah z namenskimi rabami O, E in PC se stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo določi v skladu s potrebami tehnologije.
(4) Pri gradnji stanovanjskih (razen v okviru kmetij), gostinskih, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti ter proizvodnih stavb in skladišč je potrebno minimalno parcelo, namenjeno gradnji, določeno na osnovi ostalih določil odloka zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12°, sorazmerno povečati tako, da je pri naklonu 25° v smeri naklona večja (daljša) za 100 %.
(5) V primeru, ko je obstoječa zazidanost parcele, namenjene gradnji, večja od dovoljene, so na tej parceli dovoljene:
– rekonstrukcije brez povečanja površine objektov,
– odstranitve objektov,
– vzdrževanje in spremembe namembnosti objektov, slednje so dovoljene takrat, kadar se ne povečuje število potrebnih parkirnih mest,
– gradnja na mestu prej odstranjenega objekta v istih ali manjših gabaritih.
63. člen
(stavbni tipi)
(1) Za posamezne EUP oziroma pod EUP so glede na značilnosti arhitekturnega oblikovanja določeni stavbni tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede velikosti, oblikovanja in rabe materialov. Stavbni tipi na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če so za le-to določeni, so razvidni iz Preglednice 5 v 52. členu tega odloka.
(2) Preglednica 10: Stavbni tipi na območju občine 
+---------------------------------------------------------------+
|HIŠA [A1]                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|prostostoječa hiša [A1/1]                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|– tradicionalna prostostoječa hiša [A1/1/1]                    |
|– tipska prostostoječa hiša [A1/1/2]                           |
|– sodobna prostostoječa hiša [A1/1/3]                          |
+---------------------------------------------------------------+
|počitniška hišica [A1/2]                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|BLOK [A2]                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|SVOJEVRSTNA STAVBA [A3]                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|GOSPODARSKI OBJEKT [A4]                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|manjši gospodarski objek t na območju tradicionalne pozidave   |
|[A4/1]                                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|manjši gospodarski objekt na območju sodobne pozidave [A4/2]   |
+---------------------------------------------------------------+
|hala [A4/3]                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|STAVBA V OKVIRU OPPN [A5]                                      |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Odstopanja od določil za posamezni stavbni tip so možna pri oblikovanju objektov, ki so v celoti podrejeni tehnološkim procesom oziroma standardizirani (npr. čistilna naprava, silos, rastlinjak ipd.). V kontrastu z okoljem in določili za posamezni stavbni tip je možno oblikovati tudi posamezne stavbe, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov s ciljem vzpostavitve nove prostorske dominante in večje razpoznavnosti območja. V tem primeru je potrebno oblikovalske rešitve pridobiti z javnim natečajem.
(4) V primerih, ko je maksimalna višina podana v metrih, navedena vrednost predstavlja višino kapa nad koto urejenega terena. Ob gradnji na neravnem terenu se kot dovoljena višina upošteva višina na nevkopanem delu stavbe. V izjemnih primerih, ko se objekt umešča na teren z naklonom nad 25°, je možno odstopanje od teh določil, vendar ne več kot za 1,5 m. Odstopanje je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Hiša (A1)
(5.1) Kot prostostoječa hiša (A1/1) se praviloma oblikujejo stanovanjske, gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena ter večnamenske stavbe. 
-----------------------------------------------------------------
 (5.1.1) Tradicionalna prostostoječa hiša (A1/1/1)
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m2 in 400
 m2.
 – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju
 stranic vsaj 1:1,4, v primeru stanovanjskih dvojčkov pa vsaj
 1:2. Tloris je lahko tudi sestavljen pod pogojem, da je eden
 izmed krakov prepoznavno daljši od drugih.
 – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) - P - 1 - M, pri
 čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad
 koto urejenega terena.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije.
 Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne
 značilnosti.
 – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je
 potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih,
 oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
 osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v
 naklonu strehe) določilom iz te točke.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Strehe morajo bit  i dvokapnice s slemenom v smeri daljše
 stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v
 primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi.
 Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene.
 – Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°, pri čemer
 je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v
 EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na
 osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti
 sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°).
 – Strešna kritina mora biti v opečnih tonih, pri zimskih
 vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in
 steklu podobni brezbarvni materiali.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
 frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne
 smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo
 biti vse frčade enakega tipa.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Priporoča se up oraba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade
 oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic,
 fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene.
 – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev
 fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov
 morajo biti enostavni. Fasadne odprtine morajo biti praviloma
 pokončne in pravokotne.
 – Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.)
 izzidki niso dovoljeni.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
 vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
 višine slemena osnovne strehe.
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (5.1.2) Tipska prostostoječa hiša (A1/1/2)
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m2 in 400
 m2.
 – Tlorisni gabarit stavbe mora upoštevati značilno tlorisno
 zasnovo stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila
 se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki
 mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega
 dovoljenja.
 – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) - P - 1 - M, pri
 čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad
 koto urejenega terena.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Arhitektonsko oblik   ovanje mora upoštevati prevladujoče
 značilnosti obstoječih (tipskih) stavb na območju ter
 kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture,
 značilne za območje občine.
 – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je
 potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih,
 oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
 osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v
 naklonu strehe) določilom iz te točke.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Strehe morajo bit i praviloma dvokapnice s slemenom v smeri
 daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona
 v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi.
 Obliko, naklon in kritino je potrebno prilagoditi značilni
 podobi stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se
 utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora
 biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih tonih, pri
 zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno
 steklo in steklu podobni brezbarvni materiali.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
 frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, in pultne, pri čemer
 je potrebno upoštevati značilno obliko frčad na območju EUP
 oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi
 analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del
 projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Frčade ne smejo
 biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti
 vse frčade enakega tipa.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Barva fasade mo ra biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in
 razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih
 elementov morajo upoštevati prevladujoče značilnosti na območju
 EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na
 osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti
 sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 – Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.)
 izzidki niso dovoljeni.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
 vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
 višine slemena osnovne strehe.
 – Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno
 (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot
 elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske
 ograje).
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (5.1.3) Sodobna prostostoječa hiša (A1/1/3)
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m2 in 400
 m2.
 – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju
 stranic vsaj 1:1,2, v primeru stanovanjskih dvojčkov pa vsaj
 1:2. Tloris je lahko tudi sestavljen.
 – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) - P - 1 - M, pri
 čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad
 koto urejenega terena.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Arhitektonsko oblik ovanje naj upošteva kakovostne principe
 tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje
 občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati
 lokalne značilnosti.
 – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je
 potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih,
 oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
 osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v
 naklonu strehe) določilom iz te točke.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Strehe morajo bit i praviloma dvokapnice s slemenom v smeri
 daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona
 v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi.
 Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene.
 – Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°, pri čemer
 je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v
 EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na
 osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti
 sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°).
 – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih tonih, pri
 zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno
 steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi
 ureditev zelenih streh.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
 frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne
 smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo
 biti vse frčade enakega tipa.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen).
 – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev
 fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov
 morajo biti enostavni.
 – Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.)
 izzidki niso dovoljeni.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
 vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
 višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne
 sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine)
 uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila,
 nadstreški, balkonske ograje).
-----------------------------------------------------------------
(5.2) Kot počitniška hišica (A1/2) se praviloma oblikujejo počitniške hišice. 
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisna površina stavbe ne sme presegati 60 m2.
 – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju
 stranic vsaj 3:4.
 – Višinski gabarit stavbe je dovoljen do (K) - P - M, pri čemer
 višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 5,4 metra nad
 koto urejenega terena.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Arhitektonsko oblik ovanje naj upošteva kakovostne principe
 tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje
 občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati
 lokalne značilnosti.
 – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je
 potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih,
 oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
 osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v
 naklonu strehe) določilom iz te točke.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Strehe morajo bit  i dvokapnice s slemenom v smeri daljše
 stranice. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe
 ter lomljene strešine niso dovoljene.
 – Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°, pri čemer
 je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v
 EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na
 osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti
 sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°).
 – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih tonih, pri
 zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno
 steklo in steklu podobni brezbarvni materiali.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
 frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne
 smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo
 biti vse frčade enakega tipa.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen).
 – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev
 fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov
 morajo biti enostavni.
 – Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.)
 izzidki niso dovoljeni.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
 vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
 višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne
 sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente
 oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje).
-----------------------------------------------------------------
(6) Kot blok (A2) se praviloma oblikujejo stanovanjske stavbe. 
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisni gabarit stavbe mora upoštevati značilno tlorisno
 zasnovo stavb v EUP oziroma podEUP.
 – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma
 podEUP in je razviden iz Preglednice 5 v 52. členu tega odloka.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Arhitektonsko oblik   ovanje mora upoštevati značilnosti
 obstoječih stavb na območju ter kakovostne principe
 tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje
 občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati
 lokalne značilnosti.
 – Dozidave in nadzidave obstoječih objektov niso dovoljene.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Obliko, naklon in   kritino je potrebno prilagoditi značilni
 podobi stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se
 utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora
 biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih ali temno
 rjavih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo
 še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali.
 Možna je tudi ureditev zelenih streh.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
 frčad. Dovoljena oblika frčad je pultna. Frčade ne smejo biti
 višje od osnovne strehe.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Barva fasade mo ra biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in
 razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih
 elementov morajo upoštevati prevladujoče značilnosti na območju
 EUP oziroma podEUP.
 – Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.)
 izzidki niso dovoljeni.
 – Rekonstrukcije fasad so dovoljene pod pogojem, da se hkrati
 rekonstruira celotna fasada stavbe. Praviloma morajo biti
 izvedene tako, da se ohranja obstoječa členitev fasade in
 značilni rastri ter razmerja (prepoznavnost fasade).
 – Klimatske naprave je na fasado potrebno umestiti po enotnem
 konceptu.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
 vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
 višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne
 sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine)
 uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila,
 nadstreški, balkonske ograje).
-----------------------------------------------------------------
(7) Kot svojevrstna stavba (A3) se praviloma oblikujejo gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, garažne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, lahko pa tudi stanovanjske stavbe z javnim pritličjem. 
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisni gabarit stavbe mora praviloma biti podolgovat v
 razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi sestavljen.
 Kadar se svojevrstna stavba umešča na svojevrstno območje
 (U1/3/2) je oblika tlorisa lahko poljubna, pod pogojem, da se
 prilagodi obstoječim stavbam na območju EUP oziroma podEUP.
 – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma
 podEUP in je razviden iz Preglednice 5 v 52. členu tega odloka.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Arhitektonsko oblik ovanje naj upošteva kakovostne principe
 tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje
 občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati
 lokalne značilnosti.
 – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je
 potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih,
 oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
 osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz
 te točke.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Strehe so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice s slemenom v
 smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega
 naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s
 čopi. Večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene.
 – Upoštevati je potrebno prevladujoči naklon in obliko
 obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega
 določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma
 podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev
 gradbenega dovoljenja.
 – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih ali temno
 rjavih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo
 še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali.
 Možna je tudi ureditev zelenih streh.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
 frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne
 smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo
 biti vse frčade enakega tipa.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen).
 – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev
 fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov
 morajo biti enostavni.
 – Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.)
 izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso
 dovoljeni.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
 vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
 višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne
 sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente
 oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje).
 – Pred začetkom obnovitvenih del na cerkvenih objektih je
 potrebno obvestiti pristojni organ za varstvo narave in z njim
 predhodno uskladiti čas in način obnove tako, da varovane vrste
 netopirjev ne bodo prizadete.
 – Notranjost zvonikov cerkvenih objektov praviloma ne sme biti
 osvetljena. V zvonikih, kjer so prisotne pomembne kolonije
 ogroženih vrst netopirjev, je potrebno z monitoringom
 spremljati vpliv osvetljevanja na te vrste.
-----------------------------------------------------------------
(8) Kot gospodarski objekt (A4) se praviloma oblikujejo industrijske stavbe in skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti gospodarske javne infrastrukture, kot hala (A4/3) pa lahko tudi večje trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ter športne dvorane. 
-----------------------------------------------------------------
 (8.1) Manjši gospodarski objekt na območju tradicionalne
 pozidave(A4/1)
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisna površina stavbe je praviloma do 500 m2.
 – Tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj
 1:1,4. Če je za EUP oziroma podEUP to značilno, je tloris lahko
 tudi sestavljen pod pogojem, da je eden izmed krakov
 prepoznavno daljši od drugih. Upoštevanje tega določila se
 utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora
 biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) - P z možnostjo
 izrabe podstrešja. Višina kapa na najvišjem delu ne sme
 presegati 6,9 m nad koto urejenega terena.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Arhitektonsko oblik ovanje naj upošteva kakovostne principe
 tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje
 občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati
 lokalne značilnosti. Na območjih z namensko rabo ZDs morajo
 biti objekti zgrajeni v leseni izvedbi.
 – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je
 potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih,
 oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
 osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz
 te točke.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Strehe morajo bit  i dvokapnice s slemenom v smeri daljše
 stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v
 primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi.
 Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene.
 – Naklon streh je dovoljen v razponu od 26° do 45°, pri čemer
 je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v
 EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na
 osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti
 sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°).
 – Strešna kritina mora biti v opečnih tonih, pri nadstreških in
 za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in
 steklu podobni brezbarvni materiali.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
 frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne
 smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo
 biti vse frčade enakega tipa.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen).
 – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev
 fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov
 morajo biti enostavni.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
 vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
 višine slemena osnovne strehe.
 – Podstrešja objektov je praviloma potrebno prilagoditi
 bivalnim potrebam netopirjev (dostop, osvetljenost).
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (8.2) Manjši gospodarski objekt na območju sodobne pozidave
 (A4/2)
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisna površina stavbe je praviloma do 600 m2.
 – Tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj
 1:1,2. Tloris je lahko tudi sestavljen.
 – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) - P z možnostjo
 izrabe podstrešja. Višina kapa na najvišjem delu ne sme
 presegati 6,9 m nad koto urejenega terena.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Arhitektonsko oblik   ovanje mora (zlasti pri kmetijskih
 gospodarskih objektih) izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba
 materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti.
 – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je
 potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih,
 oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
 osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz
 te točke.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Strehe morajo bit  i dvokapnice s slemenom v smeri daljše
 stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v
 primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi.
 Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene.
 – Naklon streh je praviloma dovoljen v razponu od 22° do 45°,
 pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih
 stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se
 utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora
 biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°).
 – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih ali temno
 rjavih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se
 dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni
 materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
 frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne
 smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo
 biti vse frčade enakega tipa.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Pri kmetijskih   gospodarskih objektih se priporoča uporaba
 avtohtonih gradiv (les, kamen).
 – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev
 fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov
 morajo biti enostavni.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
 vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
 višine slemena osnovne strehe.
-----------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------
 (8.3) Hala (A4/3)
-----------------------------------------------------------------
 Velikost
-----------------------------------------------------------------
 – Tlorisni gabarit mora biti podolgovat. Tloris je lahko tudi
 sestavljen.
 – Višina kapa oziroma venca na najvišjem delu ne sme presegati
 11,0 m nad koto urejenega terena.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje – splošno
-----------------------------------------------------------------
 – Uporaba materialov  in izbor barv morata upoštevati lokalne
 značilnosti.
 – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je
 potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih,
 oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
 osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz
 te točke.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje strešin
-----------------------------------------------------------------
 – Strehe stavb so l ahko ravne ali v naklonu do 10°, pri čemer
 mora biti strešina skrita za fasado (vencem).
 – Strešna kritina mora biti praviloma v temnih tonih, pri
 nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še
 brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna
 je tudi ureditev zelenih streh.
 – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken.
-----------------------------------------------------------------
 Oblikovanje fasad
-----------------------------------------------------------------
 – Barva fasade mo ra biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
 temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče
 barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v
 gradbenem dovoljenju (pri določitvi barve je potrebno uporabiti
 RAL barvno lestvico).
 – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev
 fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov
 morajo biti enostavni.
-----------------------------------------------------------------
 Drugo
-----------------------------------------------------------------
 – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
 sončnih sprejemnikov na fasado ter na ali v streho.
-----------------------------------------------------------------
(9) Za stavbe v okviru OPPN (A5) so podrobnejše usmeritve in pogoji podani v 99. do 149. členu tega odloka.
64. člen
(ureditev okolice objektov, oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)
(1) Pri urejanju okolice objektov ter javnih in zelenih površin se upošteva oziroma zagotovi:
– značilnosti terena, mikroklimo, osončenost in rastiščne razmere,
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico (merilo, značilni pogledi ipd.),
– programsko ustreznost glede na namensko rabo in predvidene dejavnosti ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje padavinskih voda.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico – obvezni sta sanacija terena in ozelenitev.
(3) Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena:
(3.1) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(3.2) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Podporni zidovi in škarpe so praviloma dovoljeni le do višine 1,5 metra. Gradnja višjih podpornih zidov je dopustna v primeru obstoječih objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka in v primeru gradnje javnih objektov, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri drugih objektih pa le v primeru, kjer zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba.
(3.3) Dostopne poti in manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu.
(4) Pri ureditvi javnih površin je potrebno upoštevati kakovostne principe tradicionalnega oblikovanja (ureditev trgov z markantnim drevesom – vaško lipo, kostanjem ipd.).
(5) Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, pri čemer se smiselno upošteva tudi določila drugega odstavka 60. člena. Pri novih zasaditvah naj se praviloma uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste, na parkovnih površinah in zelenicah ob javnih objektih posebnega pomena pa je izjemoma dopustna tudi uporaba tujerodnih vrst. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(6) Zasaditve javnih površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi.
(7) Okolico stavb večjih volumnov na vizualno izpostavljenih lokacijah (območje Podskrajnika ipd.) je potrebno intenzivno ozeleniti.
(8) Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti propustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda (čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin je potrebno ponikati in v največji možni meri zmanjšati hipni odtok z urbanih površin).
(9) Tlorisna površina otroškega igrišča mora biti najmanj 50 m², priporoča pa se ureditev igrišč z minimalno tlorisno površino 200 m² za mlajše otroke oziroma 500 m² za druge otroke in mladostnike. Površine za igro otrok na prostem je potrebno na parceli, namenjeni gradnji, urediti pri vsaki stavbi z več kot tremi stanovanji, pri čemer je za vsako stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti vsaj 10 m² igralne površine. Igrišča je na parceli, namenjeni gradnji, potrebno locirati tako, da je njihov odmik od prometnic čim večji. Če ustreznega odmika ni možno zagotoviti pa morajo biti ustrezno zavarovana z ograjo.
65. člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Pri novogradnjah in pri spremembah namembnosti stavb ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja namembnost stavb, je potrebno na parkiriščih in v garažah na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo. Vrednost manjkajočega deleža parkirnih mest se lahko zagotovi tudi tako, da investitor krije del stroškov za izgradnjo javnih parkirnih mest in garaž.
(3) Preglednica 11: Minimalno število parkirnih mest, ki ga je poleg določil veljavnih predpisov, potrebno upoštevati pri izračunu parkirnih mest na posamezni parceli, namenjeni gradnji 
+-----------------------+---------------------------------------+
|Vrsta objekta          |Minimalno število parkirnih mest (PM)  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Enostanovanjske stavbe |2 PM                                   |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Dvostanovanjske stavbe |4 PM                                   |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Večstanovanjske stavbe |2,5 PM / stanovanje                    |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Počitniške hiše        |2 PM                                   |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Vrtci, šole            |2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena    |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Športne površine       |1 PM / 250 m2 površine igrišč          |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Športne površine s     |1 PM / 250 m2 površine igrišč + 1PM /  |
|prostori               |10 sedežev za gledalce                 |
|za gledalce            |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Stavbe za fitnes ipd.  |1 PM / 15 m2                           |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Zdravstveni domovi     |v skladu s področnim predpisom         |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Prireditveni prostori, |1 PM / 5 sedežev                       |
|dvorane,               |                                       |
|kulturni domovi ipd.   |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Cerkve                 |1 PM / 20 sedežev                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Trgovine               |1 PM / 30 m2 koristne prodajne         |
|                       |površine (minimalno 2 PM) + 1 PM / 2   |
|                       |zaposlena                              |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Gostilne               |1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena   |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Hotelske in podobne    |1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev      |
|stavbe                 |                                       |
|za kratkotrajno        |                                       |
|nastanitev             |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Obrtni in industrijski |1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM /  |
|obrati                 |2 zaposlena                            |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Skladišča              |1 PM / 100 m2 neto površine ali 1 PM / |
|                       |2 zaposlena                            |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Poslovni prostori s    |1 PM / 30 m2 neto površine             |
|strankami              |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Poslovni prostori brez |1 PM / 2 zaposlena                     |
|strank                 |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Pokopališča            |1 PM / 30 grobov (min 10 PM)           |
+-----------------------+---------------------------------------+
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(5) V okviru parkirišč in garaž je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. Pri objektih v javni rabi, ki morajo biti brez ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički (v primeru, da je parkirnih mest skupno manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički).
(6) Pri javnih zgradbah se zagotovi parkirna mesta za kolesa.
(7) Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov. Končna ureditev mora zagotavljati ustrezno prometno varnost. Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje na državne in lokalne ceste.
(8) Parkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka štiri parkirna mesta je potrebno zasaditi vsaj eno funkcionalno drevo. Odstopanja od določil te točke so dovoljena pri urejanju parkirišč nad obstoječimi garažnimi kletmi.
66. člen
(pogoji za oblikovanje urbane opreme, začasnih objektov, spominskih obeležij in objektov za oglaševanje)
(1) Urbana oprema, spominska obeležja in začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, morajo biti usklajeni z ostalimi elementi odprtega prostora ter značilno kakovostno okoliško pozidavo. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo rabe javnih površin in drugih objektov, da ne zastirajo značilnih pogledov (določilo ne velja za začasne objekte) in ne ovirajo vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
(2) Urbana oprema mora biti oblikovana enotno po posameznih makrocelotah ob upoštevanju kakovostnih principov tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine.
(3) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvam se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati ustrezne parkirne površine.
(4) Pri oblikovanju objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati Odlok o plakatiranju in oglaševanju v Občini Cerknica.
67. člen
(pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe)
(1) Skupne določbe glede oblikovanja pomožnih objektov za lastne potrebe
(1.1) Pomožni objekti za lastne potrebe morajo praviloma biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Ute oziroma senčnice je dovoljeno oblikovati tudi kot paviljone.
(1.2) Streha mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek k osnovni stavbi. Pri steklenjakih in nadstreških se dopušča tudi streha iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih, steklu podobnih materialov, nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). Pri samostojno stoječih garažah je dovoljena še ravna streha ali streha v minimalnem naklonu. Strešne frčade niso dopustne.
(1.3) Za postavitev in vgradnjo fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov je potrebno upoštevati določila za osnovno stavbo.
(1.4) Pomožni objekti za lastne potrebe pri večstanovanjskih stavbah morajo biti oblikovani enotno za celotno območje EUP oziroma podEUP.
(1.5) Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto na terenu je potrebno praviloma postaviti na vizualno neizpostavljene lokacije in jih skriti za gosto zelenje.
(1.6) V primeru, da pomožni objekti za lastne potrebe predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu jih je potrebno oblikovati skladno z določili, ki veljajo za slednjega.
(1.7) Pri oblikovanju objektov, ki so v celoti podrejeni tehnološkim procesom (standardizirani) so dopustna odstopanja od določil tega člena.
(2) Pomožni objekti za lastne potrebe kot nezahtevni ali enostavni objekti
(2.1) Pomožne objekte za lastne potrebe je kot nezahtevne ali enostavne objekte v skladu s predpisom o zahtevnosti objektov možno postavljati na vseh zemljiščih v skladu z določili 55. do 58. člena tega odloka.
(2.2) Tlorisni gabarit drvarnic, enoetažnih pritličnih lop, enoetažnih pritličnih objektov, garaž, ut oziroma senčnic in steklenjakov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2.
(2.3) Višinski gabarit objektov je lahko pritličen z izkoriščenim podstrešjem, pri katerem je kota pritličja največ 0,3 metra nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda). Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 3,3 metra nad koto urejenega terena.
(3) Pomožni objekti za lastne potrebe kot manj zahtevni ali zahtevni objekti
(3.1) Pomožni objekti za lastne potrebe lahko na stavbnih zemljiščih presegajo gabarite, ki so določeni v točki (2) tega člena. V tem primeru jih je potrebno oblikovati v skladu z določili za osnovni stavbni tip na območju, opredeljenimi v 63. členu tega odloka.
68. člen
(pogoji za oblikovanje ograj, škarp in podpornih zidov)
(1) Pri ograjevanju parcel je potrebno upoštevati tip, material in višino ograj, ki je značilna za naselje. Praviloma se uporabljajo žive meje ter preproste žične ali lesene ograje. Varovalne in igriščne ograje morajo biti prosojne, neizstopajočih barv.
(2) V stanovanjskih območjih višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1,20 metra. Masivne ograje niso dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne dediščine.
(3) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
(4) Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje. Pri gradnji škarp in podpornih zidov je potrebno smiselno upoštevati tudi določila točke (3.2) 64. člena tega odloka.
69. člen
(pogoji za oblikovanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov)
(1) Skupne določbe glede oblikovanja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov
(1.1) Oblikovanje objektov mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti.
(1.2) V primeru, da pomožni kmetijsko-gozdarski objekti predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu jih je potrebno oblikovati skladno z določili, ki veljajo za slednjega.
(1.3) Pri oblikovanju objektov, ki so v celoti podrejeni tehnološkim procesom (standardizirani) so dopustna odstopanja od določil tega člena, pri čemer pa vertikalni gabarit ne sme presegati višine najvišjega objekta na območju EUP oziroma podEUP.
(2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti kot nezahtevni ali enostavni objekti izven območij stavbnih zemljišč
(2.1) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je kot nezahtevne ali enostavne objekte v skladu s predpisom o zahtevnosti objektov možno postavljati na vseh zemljiščih v skladu z določili 55. do 58. člena tega odloka.
(2.2) Tlorisni gabarit čebelnjakov, krmišč, kozolcev in molzišč mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5.
(2.3) Objekt je lahko le pritličen z izkoriščenim podstrešjem, pri čemer je kota pritličja največ 0,3 metra nad koto urejenega terena. Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 3,3 metra nad koto urejenega terena. Pri dvojnih kozolcih višina kapa ne sme presegati 5,5 metra nad koto urejenega terena.
(2.4) Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 40° do 45°. Strešna kritina mora biti opečnata oziroma v rastru in barvi podobni opečni.
(2.5) Oblikovanje objektov mora biti enostavno. Zgrajeni so lahko le v leseni izvedbi in postavljeni na točkovnih temeljih. Deske pri opaževanju so lahko pritrjene le vertikalno. Kozolci so lahko opaženi le v zatrepih, sicer pa ne smejo imeti zaprtih stranic. Stranice morajo biti oblikovane v skladu z lokalno tradicijo s horizontalnimi letvami (štanti). Kozolci ne smejo imeti zaprtih prostorov.
(2.6) Podstrešja objektov je praviloma potrebno prilagoditi bivalnim potrebam netopirjev (dostop, osvetljenost).
(2.7) Določila točk (2.1) do (2.6) tega člena veljajo tudi za oblikovanje kmečkih lop, skednjev in senikov v 20 m pasu okrog grajenega območja kmetije.
(3) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti na območjih stavbnih zemljišč
(3.1) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte na stavbnih zemljiščih je potrebno oblikovati v skladu z določili za osnovni stavbni tip na območju, opredeljenimi v 63. členu tega odloka.
70. člen
(gradnja in oblikovanje gospodarske javne infrastrukture ter javnega dobra)
(1) Omrežja gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi tehničnih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(2) Potek različnih omrežij gospodarske javne infrastrukture naj bo medsebojno usklajen. Praviloma se mora posamezne vode združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike, kote križanja in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(3) Vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje vseh porabnikov znotraj posameznega območja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(4) Infrastrukturne sisteme je praviloma potrebno načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. Pri posegih v prostor, kjer je vidna izpostavljenost neizogibna, je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje (velikost objektov, barva in oblika stebrov ipd.), ki mora upoštevati prevladujočo urbano in krajinsko tipiko ter naravne danosti prostora. Izbor lokacije ter oblikovanje objektov in naprav je potrebno utemeljiti na podlagi prostorske preveritve, ki mora biti priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Nadzemne objekte okoljske, komunikacijske in energetske infrastrukture v naseljih se praviloma priključuje k obstoječim objektom, razen če taka postavitev ni možna zaradi varnostnih ali prostorskih razlogov. Umešča in oblikuje se jih tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora (brez posegov v značilne silhuete naselja, odmaknjeno od osrednjih javnih prostorov, nevpadljivo oblikovanje ipd.). Izbor lokacije ter oblikovanje objektov in naprav je potrebno utemeljiti na podlagi prostorske preveritve, ki mora biti priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(6) Trase linijskih infrastrukturnih sistemov naj čim manj posegajo v območja sklenjenih kvalitetnih kmetijskih površin. Podzemne vode gospodarske javne infrastrukture na kmetijskih zemljiščih se mora izvesti na taki globini, da je omogočena nemotena raba teh zemljišč. Po izvedeni gradnji je potrebno na kmetijskih zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje.
(7) Zemljišča, na katera posegajo trase podzemnih vodov je potrebno po končani gradnji sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z lokalno značilnimi vrstami grmovnic.
(8) Gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture v območju vodotokov mora biti takšna, da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka, pri čemer pa mora biti zagotovljena varnost objektov pred visokimi vodami.
71. člen
(gradnja prometnega omrežja)
(1) Omrežje javnih komunikacij mora biti enostavno in čitljivo ter dobro označeno.
(2) Minimalna širina cestišča občinskih cest je praviloma 5,0 metrov, izjemoma pa 4,0 metre. Po potrebi se lahko zgradijo tudi izogibališča. Tehnični elementi novih cest morajo biti v skladu s področnimi predpisi in normativi.
(3) Nove ceste je potrebno graditi v krožnih povezavah oziroma izvesti obračališča. Za več parcel, namenjenih gradnji, se praviloma zagotavljajo skupni dostopi do javne ceste, novi priključki na javno cesto pa se praviloma izvedejo nasproti obstoječih. Dovozi in priključki na prometno omrežje morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa, ter omogočajo varno vključevanje na javno cesto.
(4) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine (gozdni rob, živice, posamezna drevesa) ob trasi. Izogibati se je potrebno prekomernim izravnavam terena in odstranjevanju vegetacije v večjem obsegu.
(5) Pri urejanju obcestne krajine je potrebno zagotoviti primerno oblikovanje brežin (neenakomeren naklon) in rastja (zakrivanje in odkrivanje pogledov, označevanje posebnih okoliščin). Uporabljati je potrebno lokalno značilne rastlinske vrste.
(6) Ob pomembnejših javnih cestah je v naseljih (razen kadar ni možno zagotoviti zadostnih površin, zaradi ohranjanja značilnih kakovostnih vzorcev pozidave) potrebno izvesti hodnike za pešce, ob prometnejših cestah pa tudi kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.
(7) Pri gradnji in rekonstrukciji gozdnih cest in poljskih poti je potrebno zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter potrebna izogibališča.
(8) Višina protihrupnih ograj se določa v skladu s predpisi s področja prometne infrastrukture. Gradnja je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične ter krajinske preveritve in utemeljitve, pri čemer je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi cestnega prostora, okoliške pozidave in odprtega prostora.
(9) Pri novogradnjah ali rekonstrukcijah regionalne ceste RI 212 Unec–Žlebič ali lokalne ceste LC041040 Grahovo–Pudob je potrebno urediti podhode za dvoživke.
(10) Prečkanje vodotokov mora biti praviloma izvedeno brez trajnih posegov v strugo (stebri in drugi podobni elementi podporne konstrukcije). Brežina pod mostovi se mora ohranjati v pretežno naravni obliki.
72. člen
(gradnja vodovodnega omrežja)
(1) Pri gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica.
(2) Ob gradnji in rekonstrukcijah vodovodnega omrežja je potrebno poleg oskrbe s pitno vodo in vode za tehnološke potrebe praviloma zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom hidrantov. Kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ. Hidrante je praviloma potrebno locirati izven javnih pohodnih ali povoznih površin.
(3) Pri pripravi projektov za vodovodno omrežje je potrebno upoštevati tudi hišne priključke z izvedbo priključnega mesta praviloma izven utrjenih površin.
(4) Do vodohranov je potrebno zagotoviti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vidne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
73. člen
(gradnja kanalizacijskega omrežja)
(1) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica.
(2) Javno kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih kjer je že izveden mešani sistem. Zagotoviti je potrebno lokalno ali centralno čiščenje odpadnih voda. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.
(3) Pri pripravi projektov za kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati tudi hišne priključke z izvedbo priključnega mesta praviloma izven utrjenih površin.
(4) V javni mešani kanalizacijski sistem je prepovedano odvajati podtalnico, drenažne vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali naravni vodotok.
(5) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj ali na robu strnjenega naselja. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno, male čistilne naprave pa v kolikor to dopušča tehnologija. Dopustna je tudi gradnja rastlinskih čistilnih naprav.
74. člen
(gradnja plinovodnega omrežja)
Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju cest in vodotokov je dovoljena tudi nadzemna izvedba.
75. člen
(gradnja vročevodnega sistema)
Pri gradnji omrežja oskrbe s paro in vročo vodo je potrebno upoštevati Odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe – oskrba s paro in vročo vodo v Občini Cerknica.
76. člen
(gradnja elektroenergetskega omrežja)
(1) Nizko in srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni izvedbi. Praviloma se omenjena omrežja izvajajo podzemno tudi na območjih kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine ter območjih kulturne dediščine. Na teh območjih je možna tudi nadzemna izvedba z lesenimi nosilnimi drogovi.
(2) Vse površine v naseljih, ki so v javni rabi, morajo biti skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov opremljene z enotnim sistemom javne razsvetljave. Dostopne ceste in hodniki za pešce morajo praviloma biti opremljeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z visokimi. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe kakovostne oblikovne rešitve, ki so značilne za posamezno območje. Ulične svetilke morajo biti usklajene z normativi glede svetlobnega onesnaževanja.
77. člen
(gradnja komunikacijskih omrežij)
(1) Komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti v naseljih, praviloma pa tudi na območjih kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine ter območjih kulturne dediščine, zgrajena v podzemni izvedbi.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
78. člen
(odlaganje odpadkov)
(1) Upoštevati je potrebno Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki velja za območje Občine Cerknica.
(2) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za odpadke na zbirnem mestu. Zbirno mesto mora biti praviloma v objektu ali na pripadajoči parceli, namenjeni gradnji, tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno službo za gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini (vendar izven prometnih površin).
(3) Ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij) se praviloma umeščajo na utrjene površine javnega značaja. Oblikovanje in umestitev v prostor naj bosta taka, da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši. Če ekološki otok meji na travnato površino, naj se ga zakrije s primerno zasaditvijo.
(4) Zbirni center je namenjen zbiranju vseh vrst frakcij in začasnemu hranjenju posameznih frakcij do rednega odvoza. Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti lociran v bližini pomembnejših cest.
(4) Oblikovanje zbirnih mest in ekoloških otokov naj bo enotno za območje naselja. Kontejnerji za odpadke, zbirna mesta, ekološki otoki in zbirni centri morajo biti na lokacijah izven strnjenih delov naselij Unec, Rakek, Podskrajnik, Cerknica, Dolenja vas, Dolenje jezero, Begunje, Martinjak in Grahovo umeščeni oziroma urejeni tako, da bo onemogočen dostop medvedom in drugim velikim zverem.
(5) Za gradbene odpadke se prvenstveno predvideva predelava za ponovno uporabo oziroma se jih odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko zagotavlja tudi povezano s sanacijo površinskih kopov mineralnih surovin v skladu z dovoljenji izdanimi na podlagi predpisov iz varstva okolja.
III/3.3. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
79. člen
(velikost in oblika parcele, namenjene gradnji)
(1) Pri določanju velikosti in oblike parcele, namenjene gradnji je potrebno upoštevati:
– tip oblikovanja grajene strukture in stavbni tip, ki sta določena za EUP oziroma podEUP,
– predpisano stopnjo izkoriščenosti zemljišč,
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov,
– prostorske potrebe osnovne dejavnosti (pomožni objekti, manipulativne površine, dovozi in dostopi, ustrezno število parkirnih mest),
– možnost vzdrževanja načrtovanih objektov,
– možnost priključitve na omrežja gospodarske javne infrastrukture,
– lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč,
– zdravstvene in tehnične zahteve, kot so odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje in intervencijske poti.
(2) Parcela, namenjena gradnji lahko v okviru stavbnih zemljišč sega preko območja EUP oziroma podEUP, vendar največ za 25 % celotne površine parcele, namenjene gradnji.
(3) Minimalna velikost parcel, namenjenih gradnji, za izvajanje parcelacije se za prostostoječe eno in dvostanovanjske stavbe ter počitniške hišice določi tako, da se skupno tlorisno površino osnovne stavbe pomnoži s faktorjem 2,5.
80. člen
(parcelacije)
(1) Delitev ali združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji se dovoli pod pogojem, da se nove parcele, namenjene gradnji oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju nove parcele, namenjene gradnji, ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po obliki, legi in velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele, namenjene gradnji, kot so določeni v tem odloku.
(2) Delitev ali združevanje zemljiških parcel sta vedno dovoljena za potrebe gradnje javne infrastrukture in za potrebe določitve javnega dobra.
III/3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
81. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z njo zagotavlja tudi komunalno opremljanje teh zemljišč.
(3) Stavbno zemljišče za gradnjo je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, odvoz smeti ter dostop do javne ceste.
(4) Za nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena, se komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
82. člen
(obveznost priključevanja na omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture)
(1) Obstoječe in načrtovane objekte je potrebno priključiti na zgrajeno prometno, vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno, vročevodno in elektroenergetsko omrežje v skladu z določili tega odloka, pogoji upravljavcev posameznih omrežij in veljavnimi predpisi.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti, v katerih se rabi pitna voda, na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Izjemoma je možno zagotavljati tudi oskrbo iz zasebnih (individualnih) sistemov v primerih, ko je oddaljenost objekta od javnega vodovoda več kot 200 m oziroma je izvedba priključka objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Po izgradnji javnega vodovodnega omrežja se morajo vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih mesecev.
(4) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v objektih, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo. Kadar v skladu z veljavnimi predpisi na območju ni potrebna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja oziroma priključevanje na javno kanalizacijo ni možno iz tehničnih razlogov, je potrebno komunalne odpadne vode odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi ali pa zbirati v nepretočni greznici, pri čemer mora biti njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. Nepretočne greznice so dopustne le v primerih, kadar je zaradi tehničnih in terenskih razmer mala čistilna naprava neizvedljiva.
(5) Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, iz katerih se odpadne in tehnološke vode vodijo v greznice in, ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih mesecev. Objekte je potrebno na kanalizacijsko omrežje priključiti mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.
(6) Obstoječe greznice na lokacijah, kjer še ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno prednostno sanirati (s priključitvijo na sistem z malo čistilno napravo oziroma z izvedbo nepretočne greznice v primerih iz točke (4) tega člena) na vodovarstvenih območjih, ki so zavarovana s predpisi oziroma predvidena za zavarovanje v Strokovnih hidrogeoloških podlagah za revizijo in dopolnitev vodovarstvenih območij (Geohidro d.o.o., 2008).
(7) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadnih voda v kanalizacijo.
(8) Po izgradnji javnega plinovodnega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki kot energent ne uporabljajo obnovljivih virov energije. Na ostalih območjih se za ogrevanje objektov priporoča uporaba obnovljivih virov energije.
(9) Vsi objekti morajo imeti zagotovljen varen dovoz na javno cesto. Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto.
(10) Obveznost priključevanja na omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture je opredeljena po posameznih EUP oziroma podEUP in je razvidna iz Preglednice 5 v 52. členu tega odloka. Za območja EUP oziroma podEUP, ki imajo za posamezen tip infrastrukture v tej preglednici opredeljeno kategorijo 2 – obvezno priključevanje na predvideno omrežje, je potrebno pred gradnjo stavb to infrastrukturo zgraditi in jo predati v upravljanje pristojni službi. V naseljih, kjer je predvideno javno kanalizacijsko omrežje, pa le-to še ni zgrajeno, se izjemoma dopušča gradnja stavb že pred izgradnjo javnega sistema, ob smiselni uporabi točke (4) tega člena.
III/2.5. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
83. člen
(splošno)
Gradnje in druge prostorske ureditve so možne v vseh območjih, ki jih določa ta odlok, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
84. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Pri tem kot poseg štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
(2) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo.
(3) Za posege v objekte in območja kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, in sicer:
(3.1) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(3.2) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev.
(3.3) Pri novogradnji objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine je potrebno upoštevati pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine.
(4) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika.
(5) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(6) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo še naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
(6.1) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska navezava na okolico,
– pojavnost.
(6.2) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(6.3) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
(6.4) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(6.5) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(6.6) Na območju registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege, je treba v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji). Obseg arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba.
(6.7) Območja varovanj in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo.
85. člen
(ohranjanje narave)
(1) Ohranjati in varovati je potrebno strukturo kmetijskih površin, pasove vegetacije, gozdne robove, travniške sadovnjake, živice, drevesa, skupine dreves, omejke in grmišča, naravne oblike terena (jame, vrtače itn.) ter druge značilne elemente naravne in kulturne krajine tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in pri kmetijskih agromelioracijah se ohranja pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Pri melioracijah in hidromelioracijah se ohranja naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, se ohranja prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali se jo ponovno zasadi. Prav tako se ohranja gozdni rob, ali pa se ga na novo zasadi in okrepi.
(3) Odkopavanje in sanacijo kamnolomov, ki so predmet izkoriščanja, se opredeli v rudarskem projektu, za katerega je treba pridobiti naravovarstvene smernice. Vse nelegalne odkope ali kamnolome, katerim rudarske pravice za izkoriščanje ne bodo podeljene, je treba v čim krajšem času sanirati.
(4) Z gradnjo objektov izven območij naselij naj se ne drobi ekosistemov, omogočati je potrebno prehod prostoživečih vrst. Ob gradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(5) Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkem ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih gradbenih del (izkopi gradbenih jam, nasutja) izven naselij naj se ne izvaja med 15. aprilom in 30. julijem.
86. člen
(tla)
(1) Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
(3) Evidentirati in sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.
87. člen
(vode)
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru voda I. in II. reda je potrebno upoštevati omejitev posegov v vodna in priobalna zemljišča v naseljih in izven njih kot jih določa veljavna zakonodaja s področja urejanja voda.
(2) Pri ureditvah in gradnjah se praviloma ohranjata naraven potek vodotoka in obstoječa vegetacija na priobalnih zemljiščih (po potrebi se jo ponovno zasadi). Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezne dostope za potrebe vzdrževanja in javne rabe. Na ogroženih območjih se urejanje voda izvaja z ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
(3) Rekreacijski rabi voda se namenja območja, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer taka raba nima vpliva na druge kakovosti krajine.
(4) Vsi posegi na območju makrocelote Cerkniško jezero se morajo izvajati tako, da ne more priti do onesnaženja jezera.
(5) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
88. člen
(zrak)
(1) Novogradnje se priključi na ekološko čiste vire energije. Postopno se preide na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi. Zagotovi se racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.
(2) Pri vseh novogradnjah in rekonstrukcijah, se mora upoštevati energetske standarde, ki jih določajo predpisi s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
(3) Pri zasnovi nove pozidave je potrebno upoštevati prevetrenost in lokalno cirkulacijo zraka.
89. člen
(območja kmetijskih zemljišč in gozdov)
(1) V največji možni meri je potrebno ohranjati sklenjene kakovostne kmetijske površine. Z novimi posegi naj se ne razdrobi posestna struktura.
(2) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
(3) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
90. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Za posege na ogroženih (poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih) območjih je potrebno upoštevati področne predpise. Na zemljiščih, ki se nahajajo delno ali v celoti na poplavnih območjih, gradnja novih objektov ni dovoljena, dokler se v skladu s predpisi s področja urejanja voda ne določi natančne meje razredov nevarnosti in izvede potrebnih omilitvenih ukrepov za doseganje sprejemljivega razreda nevarnosti ter dokler se predhodno ne pridobi vodnega soglasja. Do takrat so na poplavnih območjih dopustni le odstranitev objektov ter vzdrževanje, rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna ogroženost oziroma povečati škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča.
91. člen
(obramba)
(1) V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Na območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti.
(3) V območjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. Za vse posege v območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(4) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18 m, je treba v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1 km od navedenih območij.
(5) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25 m, je treba v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2 km od navedenih območij.
(6) Določba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu območij z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi z namensko rabo f, ki so na vzpetinah.
(7) Trenutno na območju občine ni območij za potrebe obrambe iz točk (4) in (5) tega člena.
(8) Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva ter dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.
92. člen
(vojna grobišča)
Pri posegih v območja vojnih grobišč je potrebno upoštevati predpise s področja vojnih grobišč. Na vojnih grobiščih je prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s področnim zakonom,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
III/2.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
93. člen
(zahteve glede seizmološke in hidrološke značilnosti zemljišč)
Po podatkih Agencije RS je na območju Občine Cerknica vrednost projektnega pospeška tal med 0,175 in 0,200 (potresna nevarnost). Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda.
94. člen
(zahteve glede osončenja in osvetlitve)
(1) Zahteve glede osončenja in osvetlitve prostorov za bivanje in delo
(1.1) Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev skladno z veljavnimi predpisi.
(1.2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam (SS), površinam počitniških hiš (SP), stanovanjskim površinam s kmetijami (SKs) in površinam razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As) mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 17. januarja vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
(2) Zahteve glede zunanjega osvetljevanja
(2.1) Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2.2) Nestanovanjske stavbe, prometna infrastruktura in sprehajalne poti izven naselij praviloma ne smejo biti osvetljeni. V kolikor je to nujno potrebno zaradi varnosti, mora biti osvetljevanje urejeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporabljajo naj se svetlobna tipala.
95. člen
(pogoji za varstvo pred hrupom)
(1) II. stopnja varstva pred hrupom
(1.1) II. stopnja varstva pred hrupom se določa na stanovanjskih površinah (SS), stanovanjskih površinah za posebne namene (SB), površinah počitniških hiš (SP), površinah nastanitvenih kompleksov (BTn) ter površinah koč in drugih manjših turističnih objektov (BTk).
(2) III. stopnja varstva pred hrupom
(2.1) III. stopnja varstva pred hrupom se določa na stanovanjskih površinah s kmetijami (SKs), površinah kmetij (SKk), osrednjih območjih centralnih dejavnosti v urbanih naseljih (CUu), osrednjih območjih centralnih dejavnosti v podeželskih naseljih (CUv), površinah za izobraževanje (CDi), površinah za opravljanje verskih obredov (CDv), površinah za zdravstvo (CDz), drugih območjih centralnih dejavnosti, namenjenih bivanju in obrti (CDp), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parkih (ZP), območjih sadovnjakov ob vaških jedrih (ZDs), območjih vrtač (ZDv), območjih zelenih pasov z zaščitno funkcijo (ZDd), območjih pokopališč (ZK), površinah razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As) in površinah razpršene poselitve, namenjenih pretežno kmetijstvu (Ak).
(2.2) III. stopnja varstva pred hrupom se določa tudi na območjih celinskih voda (VC), ki niso razvrščena med mirna območja na prostem v skladu s predpisi.
(3) IV. stopnja varstva pred hrupom
(3.1) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na območjih gospodarskih con (IG), površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), površinah drugih območij (BD), površinah cest (PC), površinah železnic (PŽ), površinah postaj (POp), površinah za mirujoči promet (POm), območjih okoljske infrastrukture (O), območjih energetske infrastrukture (E), območjih mineralnih surovin (LN) in območjih za potrebe obrambe zunaj naselij (f).
(3.2) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa tudi na območjih kmetijskih (K1 in K2) in gozdnih zemljišč (G), ki niso razvrščena med mirna območja na prostem v skladu s predpisi.
(4) Ne glede na določbe točk (1) do (3) tega člena mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom se določi v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom.
(5) Območja s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom, mirna območja na prostem ter mirna območja poselitve se določijo v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom.
(6) Pri projektiranju novogradenj in rekonstrukciji obstoječih objektov je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječega vira hrupa (avtoceste in drugih infrastrukturnih objektov) in objekte že v osnovi zasnovati tako, da so varovani prostori kot jih določajo predpisi s področja varstva pred hrupom čim manj izpostavljeni emisiji hrupa.
96. člen
(zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji)
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
(2) I. stopnja varstva pred sevanjem
(2.1) I. stopnja varstva pred sevanjem se določa na stanovanjskih površinah (SS), stanovanjskih površinah za posebne namene (SB), stanovanjskih površinah s kmetijami (SKs), površinah kmetij (SKk), osrednjih območjih centralnih dejavnosti v urbanih naseljih (CUu), osrednjih območjih centralnih dejavnosti v podeželskih naseljih (CUv), površinah za izobraževanje (CDi), površinah za opravljanje verskih obredov (CDv), površinah za zdravstvo (CDz), drugih območjih centralnih dejavnosti, namenjenih bivanju in obrti (CDp), površinah počitniških hiš (SP), površinah nastanitvenih kompleksov (BTn), površinah koč in drugih manjših turističnih objektov (BTk), površinah drugih območij (BD), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), območjih sadovnjakov ob vaških jedrih (ZDs), območjih vrtač (ZDv), območjih pokopališč (ZK), površinah razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As) in površinah razpršene poselitve, namenjenih pretežno kmetijstvu (Ak).
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem
(3.1) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa na območjih gospodarskih con (IG), površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), območjih zelenih pasov z zaščitno funkcijo (ZDd), površinah cest (PC), površinah železnic (PŽ), površinah postaj (POp), površinah za mirujoči promet (POm), območjih okoljske infrastrukture (O), območjih energetske infrastrukture (E), območjih mineralnih surovin (LN) in območjih za potrebe obrambe zunaj naselij (f).
(3.2) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa tudi na vseh drugih območjih, ki niso v točki (2) tega člena določena kot območja, na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem.
(4) Gradnja novih stanovanjskih stavb in drugih stavb, namenjenih bivanju (prevzgojni domovi, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev ipd.), gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb splošnega družbenega pomena ter stavb za opravljanje verskih obredov v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 35 kV ali več ni dovoljena.
(5) Za nadzidave in dozidave obstoječih stavb iz prejšnje točke tega člena ter za spremembe namembnosti obstoječih stavb za namene iz prejšnje točke tega člena v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 35 kV ali več je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da v območju načrtovanega posega niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisu o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
97. člen
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam)
Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
98. člen
(zahteve glede varovanja pred požari)
(1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti pred požari.
(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte ter so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, in sicer je potrebno:
– upoštevati odmik objektov od meje parcele,
– zagotoviti protipožarne ločitve,
– zagotoviti vire za gašenje,
– zagotoviti neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah.
(3) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti soglasje pristojne službe. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, v tem primeru soglasje pristojne službe ni potrebno.
III/4. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
III/4.1. Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN
99. člen
(1) V območjih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, so do njihovega sprejetja dovoljene naslednje vrste gradenj in ukrepov, pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območja:
– nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve ter vzdrževanje objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitve stavb,
– spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov v skladu z namensko rabo, določeno za EUP oziroma podEUP,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in postavitev ograj na parcelah, namenjenih gradnji obstoječih objektov,
– postavitev začasnih objektov, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN,
– postavitve sončnih elektrarn do nazivne moči 1 MW, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN,
– gradnja objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
– gradnja objektov za zaščito rečnih bregov,
– gradnja hudourniških pregrad, nasipov in podobnih objektov za zaščito pred poplavami,
– izvedba objektov in ukrepov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
– izvedba objektov in ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– gradnja vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem,
– izvedba ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– izvedba ukrepov ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda vključno z renaturacijo vodotokov),
– izvedba objektov in ukrepov, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– izvedba objektov in ukrepov, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
(2) Pri gradnjah in drugih ureditvah iz prejšnje točke je potrebno upoštevati določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice 5 v 52. členu tega odloka.
(3) Po posameznih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, je glede vrst gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN, potrebno upoštevati tudi dodatne usmeritve, določene v 101. do 149. členu tega odloka.
III/4.2. Usmeritve za izdelavo OPPN
100. člen
(1) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– zasnova pozidave naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) in geomorfološke značilnosti lokacije,
– zasnova parcelacije mora omogočiti smotrno prometno, komunalno in energetsko oskrbo,
– v območju se zagotavljajo zdravi bivalni pogoji, osončenje, prezračevanje, dostopnost zelenih in rekreacijskih površin,
– upoštevati je potrebno določila 60. in 64. člena tega odloka,
– upoštevati je potrebno potek obstoječih prometnic (in v primeru drugačne prometne ureditve ponovno vzpostaviti obstoječe povezave med posameznimi območji), koridorje načrtovanih prometnic in druge regulacijske črte, določene v grafičnem delu OPN,
– za celotno območje EUP oziroma podEUP je potrebno izdelati rešitev omrežja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture ter določiti javne programe in skupne zelene površine,
– OPPN se lahko izvaja etapno, pod pogojem, da je posamezna etapa prostorsko in funkcionalno zaključena enota, ki vključuje predvidene zelene površine in gospodarsko javno infrastrukturo iz prejšnje alineje,
– v strokovnih podlagah za OPPN, ki se izdelajo za območja pretežno namenjena stanovanjski gradnji (bivanju) je potrebno izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev – če pristojna služba Občine za izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete neustrezne, je potrebno na območju OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zagotoviti tudi tovrstne kapacitete,
– na poplavnih območjih je v postopku priprave OPPN potrebno pripraviti hidrološko hidravlično študijo, ki bo določila razrede nevarnosti, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti možnost gradnje,
– pri posegih na registrirana arheološka najdišča je treba v postopku priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN,
– območja se mora obravnavati celovito z naravovarstvenega, kulturnovarstvenega, okoljskega prostorskega, infrastrukturnega in drugih vidikov ter v postopku priprave pridobiti smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(2) Po posameznih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, je potrebno upoštevati tudi dodatne usmeritve, določene v 101. do 149. členu tega odloka.
4.2.1. Cerkniško polje – Cerkniško jezero
4.2.1.1. Bločice
101. člen
Območje EUP z oznako BL 04/1: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic in bo zasnovana tako, da se|
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ne uporablja |
|opornih zidov                                                  |
|– območje se prometno naveže na obstoječo dostopno pot na      |
|vzhodnem delu                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.1.2. Bloška polica
102. člen
Območje EUP z oznako BP 04: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic in bo zasnovana tako, da se|
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ne uporablja |
|opornih zidov                                                  |
|– območje se prometno naveže na regionalno cesto               |
|– severozahodni rob območja, ki meji na podEUP z oznako BP 05, |
|naj se intenzivno ozeleni                                      |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.1.3. Dolenje Jezero
103. člen
Območji EUP z oznako DJ 01 in DJ 06: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov |
|– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih      |
|kmetijsko – gozdarskih objektov                                |
|– gradnja novih objektov na območju podEUP DJ 01/3 za potrebe  |
|obstoječe turistične kmetije                                   |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/1/2                                     |
|– stavbni tip: A1/1/1, A3, A4/1                                |
|– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji:    |
|0,50                                                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M (stavbna tipa A1/1/1 in |
|A3), (K) + P (stavbni tip A4/1)                                |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja bi         vanju, kmetijstvu z   |
|dopolnilnimi dejavnostmi, gostinskim, trgovskim, kulturnim,    |
|razvedrilnim in športnorekreacijskim dejavnostim (v navezavi na|
|Cerkniško jezero)                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– naselbinsko jedro se ohranja in prenavlja po eno         tnem|
|konceptu, ob upoštevanju tradicionalne strukture pozidave in   |
|značilne lokalne arhitekture                                   |
|– posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju robov    |
|naselja (zlasti na izpostavljenih delih podEUP z oznako DJ 01/3|
|in DJ 01/4), ki naj se intenzivno ozelenijo, tako da se        |
|ustvarja blag prehod v kulturno krajino Cerkniškega polja      |
|– stavbe na območju podEUP z oznako DJ 01/3 je potrebno        |
|locirati na severnem delu ob cesti, južni del te podEUP pa     |
|ohraniti nepozidan                                             |
+---------------------------------------------------------------+
104. člen
Območje EUP z oznako DJ 05: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se prete   žno namenja gostinskim (turističnim) in   |
|športnorekreacijskim dejavnostim                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,20                          |
|– minimalni delež zelenih površin: 50 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + M                             |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– dejavnosti na se v pr ostor umeščajo tako, da se na območju  |
|ohrani večji del drevesne vegetacije                           |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.1.4. Gorenje Jezero
105. člen
Območje podEUP z oznako GJ 08/2: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– Nove stavbe na območju je potrebno umeščati tako, da tvorijo |
|enotno linijo ob cesti s slemeni orientiranimi vzporedno z osjo|
|ceste.                                                         |
|– Pri ureditvi zunanjih površin naj se uporabljajo popolnoma   |
|zasenčena svetila oziroma svetila na samodejen vklop/izklop.   |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.1.5. Grahovo
106. člen
Območje EUP z oznako GR 19: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– območje se prometno naveže na obstoječo cesto, ki poteka     |
|skozi območje                                                  |
|– širina vozišča dostopne ceste mora biti minimalno 2 x 2,5 m z|
|enostranskim pločnikom                                         |
|– ohranja se obstoječo vegetacijo na robovih območja           |
|– oblikovati je potrebno strukturiran gozdni rob               |
+---------------------------------------------------------------+
107. člen
Območja EUP z oznako GR 20, GR 23 in GR 24: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– višinski gabarit na osrednjem delu območja je lahko največ   |
|(K) + P + 1 + M, proti robu naj se zniža do (K) + P + M        |
|– območje se prometno naveže na obstoječo cesto na vzhodu in   |
|regionalno cesto na jugu                                       |
|– pred pričetkom gradnje na območju EUP z oznako GR 20 je      |
|potrebno zgraditi predvideni dostopni cesti (EUP z oznako GR 23|
|in GR 24)                                                      |
|– širina vozišča dostopnih cest (EUP z oznako GR 23 in GR 24)  |
|mora biti minimalno 2 x 2,5 m z enostranskim pločnikom         |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.1.6. Lipsenj
108. člen
Območje EUP z oznako LI 09: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
|– kmetijstvo                                                   |
|– dopolnilne dejavnosti kmetij                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,45                          |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo in  |
|kmetijam                                                       |
|– območje se prometno naveže na lokalni cesti                  |
|– na zahodnem robu se oblikuje blag prehod v kulturno krajino  |
|Cerkniškega polja z redkejšo pozidavo in intenzivno            |
|ozelenitvijo                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.1.7. Martinjak
109. člen
Območje podEUP z oznako MR 05/1 in MR 05/2: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje podEUP z   oznako MR 05/1 se oblikuje kot osrednje   |
|površine naselja in se pretežno namenja trgovini, gostinskim in|
|poslovnim dejavnostim, izobraževanju, zdravstvu in socialnemu  |
|varstvu, kulturnim, razvedrilnim in športnorekreacijskim       |
|dejavnostim, javni upravi ter bivanju                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 15 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 2 + M na severnem delu        |
|območja, proti jugu naj se zniža do (K) + P + 1 + M ali (K) + P|
|+ M                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– gostota pozidave v se  vernem delu območja naj bo večja, na  |
|južnem delu območja naj se oblikuje redkejša pozidava z        |
|intenzivno ozelenitvijo na robu                                |
|– območje podEUP z oznako MR 05/2 se ohranja kot zelena        |
|površina                                                       |
|– oblikujejo naj se manjše stavbne mase, ki upoštevajo značilne|
|gabarite stavb v naselju                                       |
|– območje se prometno naveže na regionalno cesto               |
|– na območje naravne vrednote Cerkniško polje se praviloma ne  |
|sme posegati                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
110. člen
Območje EUP z oznako MR 09: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se prete      žno namenja turistični dejavnosti:     |
|nastanitev, gostinske dejavnosti ter spremljajoči programi     |
|(izobraževanje, tradicionalne dejavnosti s področja kmetijstva |
|…)                                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,35                          |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M na severnem delu območja|
|oziroma (K) + P + 1 + M ali (K) + P + M na južnem delu območja |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnja naj sledi poteku plastnic                            |
|– na južnem robu se oblikuje blag prehod v kulturno krajino    |
|Cerkniškega polja z redkejšo pozidavo in intenzivno            |
|ozelenitvijo                                                   |
|– območje se prometno naveže na regionalno cesto               |
|– na območje naravne vrednote Cerknica – Martinjak – drevored  |
|se praviloma ne sme posegati z objekti                         |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.1.8. Žerovnica
111. člen
Območje EUP z oznako ŽE 01: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov |
|– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih      |
|kmetijsko – gozdarskih objektov                                |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/1/2                                     |
|– stavbni tip: A1/1/1, A3, A4/1                                |
|– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji:    |
|0,50                                                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M (stavbna tipa A1/1/1 in |
|A3), (K) + P (stavbni tip A4/1)                                |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja bi vanju, trgovini, gostinskim in|
|poslovnim dejavnostim, izobraževanju, zdravstvu in socialnemu  |
|varstvu, kulturnim, razvedrilnim in športnorekreacijskim       |
|dejavnostim, javni upravi ter kmetijstvu z dopolnilnimi        |
|dejavnostmi                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– naselbinsko jedro se ohranja in prenavlja po enotnem         |
|konceptu, ob upoštevanju tradicionalne strukture pozidave in   |
|značilne lokalne arhitekture                                   |
|– travniški sadovnjaki na območju podEUP z oznako ŽE 01/2 se v |
|največji meri ohranjajo, dopušča se postavitev pomožnih        |
|kmetijskih objektov, stavb za spravilo pridelka in drugih      |
|nestanovanjskih kmetijskih stavb                               |
+---------------------------------------------------------------+
112. člen
Območje EUP z oznako ŽE 06: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.2. Cerkniško polje – Območje Cerknice in Podskrajnika
4.2.2.1. Cerknica
113. člen
Območje podEUP z oznako CE 01/2: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– ohranja se obstoječe dejavnosti (trgovina, banka) in se jih v|
|okviru prostorskih možnosti dopolnjuje z drugimi centralnimi   |
|dejavnostmi (trgovina, nastanitvene in druge gostinske         |
|dejavnosti, poslovne dejavnosti, izobraževanje, zdravstvo in   |
|socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in športnorekreacijske |
|dejavnostim, javna uprava)                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– pri oblikovanju objek tov je potrebno upoštevati kakovostne  |
|elemente, značilne za historično jedro naselja                 |
|– ob cesti 4. maja se v okviru prostorskih možnosti zasadi     |
|drevored                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
114. člen
Območje EUP z oznako CE 15: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– do selitve dejavnosti iz jedra naselja so dopustne           |
|rekonstrukcije in gradnje novih objektov v smislu              |
|funkcionalnih, tehnoloških in razvojnih dopolnitev za potrebe  |
|le obstoječih dejavnosti (C23.990 – Proizvodnja drugih         |
|nekovinskih mineralnih izdelkov, C16.1 – Žaganje, skobljanje in|
|impregniranje lesa, C 31.090 – Proizvodnja drugega pohištva)   |
|– gradnje centralnih objektov za potrebe oskrbe s paro in vročo|
|vodo                                                           |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej veljajo naslednji pogoji:     |
|– dopustne vrste objektov glede na namen: industrijske stavbe  |
|in skladišča; upravne in pisarniške stavbe; garažne stavbe in  |
|parkirišča; večnamenske stavbe                                 |
|– dopustne vrste pomožnih objektov glede na namen: ograje,     |
|škarpe in podporni zidovi; začasni objekti, namenjeni sezonski |
|turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev |
|potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za       |
|prostor; urbana oprema; trgi, zelenice in druge urejene zelene |
|površine; začasni objekti, namenjeni skladiščenju              |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A3, A4/3                                        |
|– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: 0,6|
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m                                |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se namenja pretežno trgovskim, gostinskim, poslovnim,|
|kulturnim, izobraževalnim, razvedrilnim in rekreacijskim       |
|dejavnostim, javni upravi ter bivanju                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 15 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 3                             |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– na zahodnem robu območja se oblikuje pas zelenih površin     |
|– robove območja, ki mejijo na stanovanjske površine je        |
|potrebno intenzivno ozeleniti z avtohtono drevesno vegetacijo  |
+---------------------------------------------------------------+
115. člen
Območje EUP z oznako CE 16: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se namenja pretežno trgovskim, gostinskim, poslovnim,|
|kulturnim, izobraževalnim, razvedrilnim in rekreacijskim       |
|dejavnostim, javni upravi ter bivanju                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 15 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 3                             |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– na zahodnem robu območja se oblikuje pas zelenih površin     |
+---------------------------------------------------------------+
116. člen
Območje EUP z oznako CE 18: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnje novih objektov in druge ureditve za potrebe Komunale |
|Cerknica do preselitve na novo lokacijo v Podskrajniku         |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej veljajo naslednji pogoji:     |
|– dopustne vrste objektov glede na namen: industrijske stavbe  |
|in skladišča; upravne in pisarniške stavbe; garažne stavbe in  |
|parkirišča; večnamenske stavbe                                 |
|– dopustne vrste pomožnih objektov glede na namen: ograje,     |
|škarpe in podporni zidovi; začasni objekti, namenjeni sezonski |
|turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev |
|potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za       |
|prostor; urbana oprema; trgi, zelenice in druge urejene zelene |
|površine; začasni objekti, namenjeni skladiščenju              |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A3, A4/3                                        |
|– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: 0,6|
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m                                |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
|– trgovske, gostinske, poslovne, kulturne, izobraževalne,      |
|razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter javna uprava        |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 15 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 2                             |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno n     amenja večstanovanjski gradnji z   |
|manjšimi objekti (4 do 6 stanovanj na posamezno stavbo)        |
|– priporoča se ureditev garaž v kletnih etažah in javnih       |
|programov v pritličjih stavb                                   |
|– ob Cerkniščici se oblikuje pas zelenih površin               |
+---------------------------------------------------------------+
117. člen
Manjše območje znotraj EUP z oznako CE 24/3: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se namenja pretežno izobraževalnim in                |
|športnorekreacijskim dejavnostim                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 25 %                        |
|– maksimalna višina: višina objektov ne sme presegati najvišje |
|točke obstoječe šole na območju podEUP CE 24/1                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– dostop na območje se    uredi z obstoječih ali načrtovanih   |
|obodnih cest                                                   |
|– ob obstoječi cesti na severnem robu območja je potrebno      |
|urediti pločnik in zasaditi drevored                           |
+---------------------------------------------------------------+
118. člen
(1) Manjše območje znotraj EUP z oznako CE 31/2: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– nastanitvene in  druge gostinske dejavnosti s spremljajočimi |
|programi (hotelski kompleks z dodatno ponudbo)                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,35                          |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M na severnem delu        |
|območja, proti jugu naj se zniža do (K) + P                    |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– program naj se razpor edi v več manjših med seboj povezanih  |
|objektov, ki naj bodo postavljeni vzporedno s potekom plastnic |
|– na območju se mora ohranjati čim več dreves, ki predstavljajo|
|habitate vrst repaljščice (Saxicola rubetra), prepelice        |
|(Coturnix Coturnix) in rdečenoge postovke (Falco vespertinus)  |
|– na območje enote kulturne dediščine EŠD 16265 naj se posega v|
|čim manjši možni meri                                          |
+---------------------------------------------------------------+
119. člen
(1) Območje EUP z oznako CE 34: 
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic                            |
|– priprava OPPN za območje se lahko začne šele po sprejetju    |
|OPPN za celovito prenovo območja EUP z oznako CE 15, s katerim |
|se bodo z lokacije umaknile proizvodne dejavnosti              |
+---------------------------------------------------------------+
120. člen
(1) Območje EUP z oznako CE 46: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic in bo zasnovana tako, da se|
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ne uporablja |
|opornih zidov                                                  |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|predvideno povezovalno cesto; možna je fazna gradnja v skladu z|
|dinamiko izgradnje območja                                     |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 3,0 |
|m s pločnikom                                                  |
|– širina vozišča dostopnih cest med povezovalno cesto in       |
|obstoječimi prometnicami mora biti minimalno 2 × 2,5 m s       |
|pločnikom                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
121. člen
Območje EUP z oznako CE 53: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic in bo zasnovana tako, da se|
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ne uporablja |
|opornih zidov                                                  |
|– vrtača na območju podEUP z oznako CE 53/2 se namenja ureditvi|
|javnih zelenih površin (otroških igrišč); s pešpotmi se jo     |
|poveže na predvidene prometnice                                |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|predvideno povezovalno cesto; možna je fazna gradnja v skladu z|
|dinamiko izgradnje območja, pri čemer pa mora biti vsaj en     |
|priključek na regionalno cesto izveden pred pričetkom gradnje  |
|na območju                                                     |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 3,0 |
|m s pločnikom                                                  |
|– širina vozišča dostopnih cest med povezovalno cesto in       |
|obstoječimi prometnicami mora biti minimalno 2 × 2,5 m s       |
|pločnikom                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
122. člen
Območje EUP z oznako CE 54: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnja cestne povezave južno od nove soseske Za vrtovi, in  |
|sicer od lokalne ceste v Dolenje jezero do javne poti proti    |
|zdravstvenemu domu                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje podEUP 54/1 se namenja  ureditvi južne obvozne ceste |
|za območje Cerknice                                            |
|– območje podEUP 54/2 se namenja ureditvam za potrebe avtobusne|
|postaje                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– cesta naj se na obstoječe regionalne prometnice priključuje s|
|krožišči, ki se ustrezno krajinsko uredijo (označbe etnoloških |
|in drugih značilnosti kraja)                                   |
|– na južni strani ceste naj se uredi zeleni pas z drevoredom iz|
|avtohtonih vrst                                                |
|– na severni strani ceste proti naselju naj se uredijo zeleni  |
|pas ter kolesarska steza in pločnik za pešce                   |
|– ob vseh stanovanjskih območjih ob cesti je potrebno izvesti  |
|aktivne ali pasivne protihrupne ukrepe, da dovoljene vrednosti |
|hrupa ob stanovanjskih objektih ne bodo presežene              |
|– pri prečkanju območja naravne vrednote (brežine, vegetacija) |
|Cerkniščica naj se v le-to čim manj naj posega                 |
+---------------------------------------------------------------+
123. člen
Območje EUP z oznako CE 56: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.2.2. Podskrajnik
124. člen
Območje podEUP z oznako PO 07/1: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnje novih objektov in druge ureditve za potrebe obstoječe|
|rudarske dejavnosti v skladu z določili tega odloka            |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A4/2                                            |
|– maksimalna etažnost: (K) + P                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– po opustitvi rudarske dejavnosti (izkoriščanje mineralnih    |
|surovin) se območje sanira v skladu z načrtom in ozeleni       |
+---------------------------------------------------------------+
125. člen
Območje podEUP z oznako PO 07/2: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnje novih objektov in druge ureditve za potrebe obstoječe|
|rudarske dejavnosti v skladu z določili tega odloka            |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A4/2                                            |
|– maksimalna etažnost: (K) + P                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– po opustitvi rudarske dejavnos   ti (izkoriščanje mineralnih |
|surovin) se območje v okviru sanacije preoblikuje v gospodarsko|
|cono                                                           |
|– območje se namenja preselitvi javnega komunalnega podjetja   |
|(dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter |
|saniranja okolja) z obstoječe lokacije v Cerknici              |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,6                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m nad koto urejenega terena      |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje naj se preko      obstoječega priključka naveže na   |
|regionalno cesto                                               |
+---------------------------------------------------------------+
126. člen
Območje EUP z oznako PO 08: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnje novih objektov in druge ureditve za potrebe obstoječe|
|rudarske dejavnosti v skladu z določili tega odloka            |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A4/2                                            |
|– maksimalna etažnost: (K) + P                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se namenja ureditvi no ve cestne povezave (obvoznice)|
|med Podskrajnikom in Rakekom                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– na južni strani ceste naj se uredi zeleni pas z drevoredom   |
|– na severni strani naj se uredijo zeleni pas ter kolesarska   |
|steza in pločnik za pešce                                      |
+---------------------------------------------------------------+
127. člen
Območje EUP z oznako PO 09: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnje novih objektov in druge ureditve za potrebe obstoječe|
|rudarske dejavnosti v skladu z določili tega odloka            |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A4/2                                            |
|– maksimalna etažnost: (K) + P                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– po opustitvi rudarske dejavnos   ti (izkoriščanje mineralnih |
|surovin) se območje v okviru sanacije preoblikuje v gospodarsko|
|cono                                                           |
|– severni del območja se pretežno namenja predelovalnim        |
|dejavnostim, trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim      |
|dejavnostim, oskrbi z energijo in vodo, ravnanju z odplakami in|
|odpadki ter saniranju okolja                                   |
|– južni del območja se pretežno namenja trgovini in poslovnim  |
|dejavnostim                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,6                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m nad koto urejenega terena      |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se prometno n aveže na prometni sistem na predvideno |
|obvozno cesto                                                  |
|– na robu, kjer območje prehaja v kulturno krajino Cerkniškega |
|polja, je potrebno veduto na proizvodne objekte izboljšati z   |
|ureditvijo pasu drevesne in druge vegetacije                   |
+---------------------------------------------------------------+
128. člen
Območje EUP z oznako PO 10: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnje novih objektov in druge ureditve za potrebe obstoječe|
|rudarske dejavnosti v skladu z določili tega odloka            |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A4/2                                            |
|– maksimalna etažnost: (K) + P                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– po opustitvi rudarske dejavnos   ti (izkoriščanje mineralnih |
|surovin) se območje v okviru sanacije preoblikuje v gospodarsko|
|cono                                                           |
|– območje se pretežno namenja predelovalnim dejavnostim,       |
|trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim dejavnostim,      |
|oskrbi z energijo in vodo, ravnanju z odplakami in odpadki ter |
|saniranju okolja                                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,6                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m nad koto urejenega terena      |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se na severne   m robu prometno naveže na prometni   |
|sistem na območju EUP PO 13, na južnem robu pa na predvideno   |
|obvozno cesto                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
129. člen
Območje EUP z oznako PO 15: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– igrišče za golf   s spremljajočimi športnorekreacijskimi in  |
|gostinskimi dejavnostmi                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalna etažnost: (K) + P+ 1 + M                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– igrišče za golf naj se uredi sonaravno s čim man jšimi posegi|
|v naravno okolje                                               |
|– pri oblikovanju območja je potrebno upoštevati koridorje     |
|prehoda velikih zveri – na robovih območja naj se ohranja pas  |
|gozdne vegetacije                                              |
|– v pasu širine 15 m od osi 110 kV daljnovoda naj se ne umešča |
|objektov, kjer se bodo zadrževali ljudje                       |
+---------------------------------------------------------------+
130. člen
Območje EUP z oznako PO 21: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– kmetijstvo in trgovina (vrtnarija)                           |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje je namenjeno    postavitvi rastlinjakov in ureditvi  |
|vrtnarije                                                      |
|– na robu, kjer območje prehaja v kulturno krajino Cerkniškega |
|polja, je potrebno veduto na rastlinjake izboljšati z          |
|ureditvijo pasu drevesne in druge vegetacije                   |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.3. Rakovška uvala – Območje Rakeka in Unca
4.2.3.1. Rakek
131. člen
Območje podEUP z oznako RA 13/1: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– do selitve dejavnosti iz jedra naselja so dopustne           |
|rekonstrukcije in gradnje novih objektov v smislu              |
|funkcionalnih, tehnoloških in razvojnih dopolnitev za potrebe  |
|le obstoječe dejavnosti (C17.2 – Proizvodnja izdelkov iz       |
|papirja in kartona)                                            |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo naslednji   |
|pogoji:                                                        |
|– dopustne vrste objektov glede na namen: industrijske stavbe  |
|in skladišča; upravne in pisarniške stavbe; garažne stavbe in  |
|parkirišča; večnamenske stavbe                                 |
|– dopustne vrste pomožnih objektov glede na namen: ograje,     |
|škarpe in podporni zidovi; začasni objekti, namenjeni sezonski |
|turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev |
|potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za       |
|prostor; urbana oprema; trgi, zelenice in druge urejene zelene |
|površine; začasni objekti, namenjeni skladiščenju              |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A3, A4/3                                        |
|– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: 0,6|
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m                                |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se namenja pretežno trgovskim, gostinskim, poslovnim,|
|kulturnim, izobraževalnim, razvedrilnim in rekreacijskim       |
|dejavnostim, javni upravi ter bivanju                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 15 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 2                             |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
132. člen
Območje podEUP z oznako RA 24: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– vrtače naj se praviloma ohranja kot zelene in rekreacijske   |
|površine                                                       |
|– območje se prometno naveže na novo povezovalno cesto         |
+---------------------------------------------------------------+
133. člen
Območje EUP z oznako RA 32: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– ob povezovalno cesto naj se umešča objekte za potrebe        |
|spremljajočih centralnih dejavnosti                            |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– vrtače naj se praviloma ohranja kot zelene in rekreacijske   |
|površine z ureditvijo otroških igrišč, ki se jih s pešpotmi    |
|poveže s predvidenimi prometnicami                             |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|predvideno povezovalno cesto; možna je fazna gradnja ceste v   |
|skladu z dinamiko izgradnje območja, pri čemer pa mora biti    |
|vsaj en priključek na regionalno cesto izveden pred pričetkom  |
|gradnje na območju                                             |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 3,0 |
|m s pločnikom                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
134. člen
Območje EUP z oznako RA 34: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– na območju podEUP z oznako RA 34/2 naj se uredijo            |
|športnorekreacijske in druge javne površine za območje         |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|predvideno povezovalno cesto (kot novo cesto oziroma variantno |
|kot rekonstrukcijo obstoječe poljske poti) s priključkom nad   |
|železniško postajo                                             |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 3,0 |
|m s pločnikom                                                  |
|– ob železniški progi je potrebno izvesti protihrupne ukrepe,  |
|da dovoljene vrednosti hrupa ob stanovanjskih objektih ne bodo |
|presežene                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
135. člen
Območje EUP z oznako RA 41: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30?% %                      |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
+---------------------------------------------------------------+
136. člen
Območje EUP z oznako RA 49: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– vrtači na območjih podEUP z oznako RA 49/2 in RA 49/3 se     |
|ohranjata in vključujeta v zeleni sistem območja               |
+---------------------------------------------------------------+
137. člen
Območje EUP z oznako RA 51: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic                            |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|dostopno cesto s priključkom na regionalno cesto               |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 2,5 |
|m z enostranskim pločnikom                                     |
|– ob železniški progi je potrebno izvesti protihrupne ukrepe,  |
|da dovoljene vrednosti hrupa ob stanovanjskih objektih ne bodo |
|presežene                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
138 člen
Območje EUP z oznako RA 52: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– na južni rob območja ob predvideno cestno povezavo se umešča |
|objekte centralnih dejavnosti, ki služijo območju              |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– vrtače naj se praviloma ohranja kot zelene in rekreacijske   |
|površine z ureditvijo otroških igrišč                          |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|predvideno povezovalno cesto; možna je fazna gradnja ceste v   |
|skladu z dinamiko izgradnje območja, pri čemer pa mora biti    |
|vsaj en priključek na regionalno cesto izveden pred pričetkom  |
|gradnje na območju                                             |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 3,0 |
|m s pločnikom                                                  |
|– oblikuje naj se strukturiran gozdni rob                      |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.3.2. Unec
139. člen
Območje EUP z oznako UN 05: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnja objektov za potrebe obstoječe dejavnosti v okviru    |
|podjetja Kovinoplastika (ob spremembah vrste dejavnosti ali    |
|umestitvi novih dejavnosti je potrebno za območje izdelati     |
|OPPN).                                                         |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A3, A4/3                                        |
|– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: 0,6|
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m                                |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– predelovalne dejavnosti, gradb  eništvo, trgovina, promet in |
|skladiščenje ter poslovne in druge podobne dejavnosti          |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 15 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m nad koto urejenega terena      |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje podEUP z ozna ko UN 05/2 se nameni ureditvi zelenih  |
|površin kot zelene cezure med območjem in okoliškimi           |
|stanovanjskimi površinami                                      |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.4. Rakovška uvala – Rakov Škocjan
4.2.4.1. Rakov Škocjan
140. člen
Območje podEUP z oznako RŠ 08: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– smučišče s sprem       ljajočimi športnorekreacijskimi in    |
|gostinskimi dejavnostmi                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 25 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– oblikujejo naj se gozdni robovi                              |
|– območje okrog umetnih odprtih vodnih površin naj se zavaruje |
|z visoko in gosto mrežo, ki bo onemogočala dostop prosto       |
|živečim živalim                                                |
|– na umetnih odprtih vodnih površinah naj se namestijo plezala,|
|ki omogočajo živalim, ki bi naključno padle v vodo, izhod iz   |
|vode                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
141. člen
Območje EUP z oznako RŠ 09: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se prete žno namenja športnorekreacijskim in drugim  |
|gostinskim dejavnostim                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,25                          |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + M                             |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se oblikuje k  ot vstopna točka za območje Rakovega  |
|Škocjana s turistično-informacijsko infrastrukturo             |
|– objekte se umešča tako, da se ohranja čim več obstoječe      |
|gozdne vegetacije                                              |
|– sočasno z ureditvijo parkirišča naj se načrtuje s tudi zapora|
|prometa (obiskovalci) skozi park                               |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.5. Vidovsko hribovje
4.2.5.1. Begunje pri Cerknici
142. člen
Območje EUP z oznako BG 02: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov |
|– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih      |
|kmetijsko – gozdarskih objektov                                |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/1/2                                     |
|– stavbni tip: A1/1/1, A3, A4/1                                |
|– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji:    |
|0,50 (podEUP z oznako BG 02/1) oziroma 0,20 (podEUP z oznako BG|
|02/2, BG 02/3 in BG 02/4)                                      |
|– minimalni delež zelenih površin: 10 % (podEUP z oznako BG    |
|02/1)                                                          |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M (stavbna tipa A1/1/1 in |
|A3), (K) + P (stavbni tip A4/1)                                |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja trgovini, gostinskim in poslovnim|
|dejavnostim, izobraževanju, zdravstvu in socialnemu varstvu,   |
|kulturnim, razvedrilnim in športnorekreacijskim dejavnostim,   |
|javni upravi, kmetijstvu z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanju|
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– naselbinsko jedro se ohranja in prenavlja po eno         tnem|
|konceptu, ob upoštevanju tradicionalne strukture pozidave in   |
|značilne lokalne arhitekture                                   |
|– travniški sadovnjaki na območju podEUP BG 02/2, BG 02/3 in BG|
|02/4 se v največji meri ohranjajo, dopušča se postavitev       |
|pomožnih kmetijskih objektov, stavb za spravilo pridelka in    |
|drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb                        |
+---------------------------------------------------------------+
143. člen
Območje EUP z oznako BG 05: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnja objektov za potrebe obstoječe lesnopredelovalne      |
|dejavnosti v okviru podjetja Jeramix (ob spremembah vrste      |
|predelovalnih dejavnosti ali umestitvi novih dejavnosti je     |
|potrebno za območje izdelati OPPN)                             |
|– za gradnje iz prejšnjih alinej je potrebno upoštevati        |
|določila tega odloka, pri čemer za območje veljajo pogoji za   |
|namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela in preglednice|
|5 v 52. členu tega odloka ter naslednji pogoji:                |
|– urbanistični tip: U1/3/2                                     |
|– stavbni tip: A3, A4/3                                        |
|– maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: 0,6|
|– minimalni delež zelenih površin: 10 %                        |
|– maksimalna višina stavb: 11 m                                |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– predelovalne dejavnosti, gradb  eništvo, trgovina, promet in |
|skladiščenje ter poslovne in druge podobne dejavnosti          |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– vizualno izpostavljene robove območja in robove   območja, ki|
|mejijo na stanovanjske površine je potrebno intenzivno         |
|ozeleniti z avtohtono drevesno vegetacijo                      |
+---------------------------------------------------------------+
144. člen
(1) Območje EUP z oznako BG 12: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– vrtači na območju podEUP BG 12/2 in 12/3 se praviloma        |
|ohranjata in vključujeta v zeleni sistem območja               |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|predvideno povezovalno cesto; možna je fazna gradnja v skladu z|
|dinamiko izgradnje območja, pri čemer pa mora biti vsaj en     |
|priključek na regionalno cesto izveden pred pričetkom gradnje  |
|na območju                                                     |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 3,0 |
|m s pločnikom                                                  |
|– širina vozišča dostopnih cest, ki povezujejo regionalno in   |
|novo povezovalno cesto mora biti minimalno 2 x 2,5 m s         |
|pločnikom                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
145. člen
(1) Območje EUP z oznako BG 15: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|predvideno povezovalno cesto; možna je fazna gradnja v skladu z|
|dinamiko izgradnje območja, pri čemer pa mora biti vsaj en     |
|priključek na regionalno cesto izveden pred pričetkom gradnje  |
|na območju                                                     |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 3,0 |
|m s pločnikom                                                  |
|– širina vozišča dostopnih cest, ki povezujejo regionalno in   |
|novo povezovalno cesto mora biti minimalno 2 x 2,5 m s         |
|pločnikom                                                      |
|– ob območju proizvodne obrti (mizarstva) je kot vizualno in   |
|protihrupno zaščito potrebno urediti zeleni pas                |
+---------------------------------------------------------------+
146. člen
Območje EUP z oznako BG 19: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,5                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 20 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– na posameznih zaključenih območjih je možno urediti tudi     |
|sklope strnjene pozidave (gradnja v nizu)                      |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– vrtače na območjih podEUP BG 19/2, BG 19/3, BG 19/4 in BG    |
|19/5 se praviloma ohranjajo nepozidane in vključujejo v zeleni |
|sistem območja; na eni izmed vrtač naj se uredi otroško ali    |
|športno igrišče                                                |
|– pred pričetkom gradnje na območju je potrebno zgraditi       |
|predvideno povezovalno cesto; možna je fazna gradnja v skladu z|
|dinamiko izgradnje območja, pri čemer pa mora biti vsaj en     |
|priključek na regionalno cesto izveden pred pričetkom gradnje  |
|na območju                                                     |
|– širina vozišča povezovalne ceste mora biti minimalno 2 x 3,0 |
|m s pločnikom                                                  |
|– širina vozišča dostopnih cest, ki povezujejo regionalno in   |
|novo povezovalno cesto mora biti minimalno 2 x 2,5 m s         |
|pločnikom                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
147. člen
Območje EUP z oznako BG 24: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.5.2. Bezuljak
148. člen
Območje EUP z oznako BZ 04: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
|– kmetijstvo                                                   |
|– dopolnilne dejavnosti kmetij                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,45                          |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo in  |
|kmetijam                                                       |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic; zasnovana naj bo tako, da |
|za višinske premostitve med posameznimi parcelami ni potrebna  |
|gradnja opornih zidov                                          |
|– stavbe je potrebno odmakniti od gozdnega roba za višino      |
|odraslega drevesa                                              |
+---------------------------------------------------------------+
4.2.5.3. Cajnarje
149. člen
Območje EUP z oznako CA 04: 
+---------------------------------------------------------------+
|(1.1) Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega |
|OPPN                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– /                                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2) Usmeritve za izdelavo OPPN                               |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.1) Dejavnosti                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.2) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo             |
+---------------------------------------------------------------+
|– maksimalni faktor zazidanosti: 0,4                           |
|– minimalni delež zelenih površin: 30 %                        |
|– maksimalna etažnost: (K) + P + 1 + M                         |
+---------------------------------------------------------------+
|(1.2.3) Druge usmeritve                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|– območje se pretežno namenja individualni stanovanjski gradnji|
|(prostostoječe hiše) z največ dvema stanovanjema na stavbo     |
|– gradnja naj sledi poteku plastnic                            |
|– v območju naravne vrednote Cerkniščica naj se ne postavlja   |
|stavb, ohrani naj se obstoječa vegetacija                      |
+---------------------------------------------------------------+
III/5. POSEBNE DOLOČBE
5.1. Cerkniško polje – Cerkniško jezero
5.1.1. Odprti prostor
150. člen
Območje podEUP z oznako CJ 01/1:
Območje pretežno sovpada z območjem naravne vrednote Cerkniško polje. Ne glede na določila točk (3.3) in (4.3.) 58. člena tega odloka so na območju dovoljene le naslednje gradnje in ureditve ob soglasju pristojne občinske službe za prostor:
– na kmetijskih zemljiščih:
– ograje za pašo živine, vendar le na kmetijskih zemljiščih;
– na drugih kmetijskih zemljiščih pa so dovoljeni še:
– kozolci s tlorisno površino največ 60 m2 v zaledju vasi, v oddaljenosti največ 200 m od meje stavbnih zemljišč naselja;
– krmišča in molzišča s tlorisno površino največ 30 m2 v zaledju vasi, v oddaljenosti največ 200 metrov od meje stavbnih zemljišč naselja;
– čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m2, pri čemer je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, njegov investitor pa vpisan v register čebelarjev;
– v 20 m pasu okrog grajenega območja kmetije je dovoljena gradnja vseh pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov pod pogojem, da ne presegajo velikosti in drugih omejitev iz točke (2) 69. člena tega odloka;
– na gozdnih zemljiščih:
– grajene gozdne vlake in učne poti.
151. člen
Območji EUP z oznako CJ 03 in CJ 04:
Območje EUP je območje nadzorovane rabe za potrebe obrambe.
5.1.2. Bločice
152. člen
Območje EUP z oznako BL 02:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Bločiško polje ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih objektov za lastne potrebe za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb.
5.1.3. Bloška polica
153. člen
Območje podEUP z oznako BP 07:
Ne glede na določila 56. in 57. člena tega odloka na območju niso dovoljene dozidave in nadzidave ter gradnja novih stavb, razen gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme spreminjati namembnosti in velikosti objekta.
154. člen
Območje podEUP z oznako BP 08/2:
Območje podEUP je območje nadzorovane rabe za potrebe obrambe.
5.1.4. Dolenja vas
155. člen
Območji EUP z oznako DV 02, DV 04, DV 08 in DV 10:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb.
156. člen
Območje podEUP z oznako DV 05/2:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju podEUP ni dovoljena gradnja novih stavb.
157. člen
Območje EUP z oznako DV 06:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih objektov za lastne potrebe za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb.
158. člen
Območje EUP z oznako DV 09:
Ne glede na določila 55. in 57. člena tega odloka se na območju EUP dovoljujejo tudi kmetijstvo (do 20 GVŽ) in dopolnilne dejavnosti kmetij ter v obstoječem obsegu dejavnost žag – (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa – kot dopolnilna dejavnost kmetij. Ne glede na določila 57. člena tega odloka se na območju EUP dovoljuje tudi gradnja nestanovanjskih kmetijskih stavb in stavb za dopolnilne dejavnosti kmetij ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, pri čemer pa morajo biti ti objekti zgrajeni v leseni izvedbi.
159. člen
Območje EUP z oznako DV 11:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju EUP ni dovoljena gradnja novih stavb.
160. člen
Območje EUP z oznako DV 12:
Zaradi kulturnovarstvenega pomena je potrebno kljub že izvedenim posegom za območje pred nadaljnjim poseganjem v prostor izvesti predhodne arheološke raziskave v skladu z določili točke (6.6) 84. člena tega odloka.
5.1.5. Dolenje Jezero
161. člen
Območje podEUP z oznako DJ 02:
Ne glede na določila točke (29) 57. člena na območju podEUP z oznako DJ 02/1 ni dovoljena gradnja garaž. Obstoječe parkirišče na naj se ozeleni z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo. Izvede naj se ukrepe za zaustavitev večine motornega prometa (obiskovalci Cerkniškega jezera) na tej lokaciji. Območje podEUP z oznako DJ 02/2 se namenja ureditvi vstopne točke na Cerkniško jezero z informacijskim objektom, sanitarijami, manjšim gostinskim objektom in spremljajočo turistično-informacijsko infrastrukturo.
5.1.6. Gorenje jezero
162. člen
Območje EUP z oznako GJ 09:
Ob sanaciji kamnoloma naj se oblikujejo gozdni robovi.
5.1.7. Goričice
163. člen
Območji EUP z oznako GI 01, GI 03 in GI 04:
Pri ureditvi zunanjih površin naj se uporabljajo popolnoma zasenčena svetila oziroma svetila na samodejen vklop/izklop. V naravno vrednoto Obrh pri malnu na območju EUP GI 03 se ne sme posegati.
5.1.8. Grahovo
164. člen
Območje podEUP z oznako GR 12:
Na južnem robu območja se uredi zeleni pas z avtohtono drevesno vegetacijo.
165. člen
Območje podEUP z oznako GR 22/2:
Ne glede na določila točke (27) 57. člena tega odloka se na območju EUP dovoljuje samo ureditev parkirišč.
5.1.9. Lipsenj
166. člen
Območje EUP z oznako LI 06:
Ne glede na določila 55. in 57. člena tega odloka se na območju EUP v obstoječem obsegu dovoljuje tudi dejavnost žag – (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa – kot dopolnilna dejavnost kmetij.
167. člen
Območje EUP z oznako LI 07:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju EUP ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih objektov za lastne potrebe za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb.
168. člen
Območje EUP z oznako LI 12:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Lipsenjščica ni dovoljena gradnja novih stavb.
5.1.10. Martinjak
169. člen
Območje EUP z oznako MR 07:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Jama v Skadulci ni dovoljena gradnja novih objektov.
170. člen
Območje podEUP z oznako MR 10/1:
Na območje naravne vrednote Cerknica – Martinjak – drevored se praviloma ne sme posegati.
171. člen
Območje podEUP z oznako MR 10/2:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka je na območju podEUP ni dovoljena gradnja novih stavb, razen nestanovanjskih kmetijskih stavb in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (vendar ne rastlinjakov) za potrebe graščine (Pristava Sv. Marije Magdalene).
5.1.11. Otok
172. člen
Območje EUP z oznako OT 03:
Ne glede na določila 56. in 57. člena tega odloka so na območju EUP dopustni le odstranitev, vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov ter gradnja novih objektov na mestu prej odstranjenih objektov.
5.1.12. Žerovnica
173. člen
Območji EUP z oznako ŽE 08 in ŽE 09:
Ne glede na določila 55. in 57. člena tega odloka se na območju EUP v obstoječem obsegu dovoljuje tudi dejavnost žag – (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa – kot dopolnilna dejavnost kmetij.
174. člen
Območje EUP z oznako ŽE 11:
Ne glede na določila 55. in 57. člena tega odloka se na območju EUP v obstoječem obsegu dovoljuje tudi dejavnost žag – (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa – kot dopolnilna dejavnost kmetij. V območje naravne vrednote Jama Žirovniščice se ne sme posegati. Pri ureditvi zunanjih površin naj se uporabi popolnoma zasenčena svetila oziroma svetila na samodejen vklop/izklop. Ohranja naj se gozdni rob.
5.2. Cerkniško polje – Območje Cerknice in Podskrajnika
5.2.1. Cerknica
175. člen
Območje EUP z oznako CE 05:
Prosta stavbna zemljišča na južnem delu območja se namenijo ureditvi avtobusne postaje in površin za mirujoči promet. Pri umeščanju novih objektov je potrebno upoštevati koridor predvidene obvozne ceste. Ohraniti je potrebno obstoječi pas vegetacije južno od objekta policijske postaje.
176. člen
Območje podEUP z oznako CE 06/2, CE 06/3 in CE 37/4:
Vzdolž Cerkniščice je potrebno urediti peš povezavo čez celotno območje Cerknice. Pešpot se opremi s prostori za posedanje, javno razsvetljavo in drugo potrebno urbano opremo. V okviru podEUP 37/4 se zagotavlja oziroma varuje površine za ureditev cestne povezave z Begunjami.
177. člen
Območje EUP z oznako CE 07:
Ne glede na določila točke (3) 57. člena tega odloka so na vzhodnem delu območja možne tudi gradnje za potrebe obstoječe kmetije.
178. člen
Območje EUP z oznako CE 11/1:
Ne glede na določila točke (3) 57. člena ni dovoljeno povečevati obsega obstoječih nestanovanjskih dejavnosti v pritlični etaži objekta.
179. člen
Območje EUP z oznako CE 14:
Ne glede na določila točke (8) 57. člena na območju niso dovoljene gradnje novih stanovanjskih stavb ali spremembe namembnosti obstoječih nestanovanjskih stavb za potrebe bivanja.
180. člen
Območje EUP z oznako CE 27:
Oporni zid, ki omejuje parkirišča trgovine Mercator, je potrebno ozeleniti.
181. člen
Območje EUP z oznako CE 30:
Ne glede na določila 56. člena in točke (22) 57. člena je na območju dovoljena gradnja novih in prestavitev obstoječih kozolcev, ne pa tudi njihova odstranitev.
182. člen
Območje EUP z oznako CE 36:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb.
183. člen
Območji podEUP z oznako CE 39/1 in 39/2:
Ne glede na določila točke (19) 57. člena se na podEUP 39/1 dovoli tudi ureditev prostora za taborjenje, na območju podEUP CE 39/2 pa gradnja potrebnih servisnih objektov (recepcija, sanitarije, manjši gostinski objekti, igrišča ipd.). Vzdolž Cerkniščice je potrebno urediti peš povezavo, na katero se naveže tudi območje kampa. Pešpot se opremi s prostori za posedanje, javno razsvetljavo in drugo potrebno urbano opremo. Z objekti naj se čim manj posega na območje naravne vrednote Cerkniščica.
184. člen
Manjše območje znotraj EUP z oznako CE 39/3:
Poleg dejavnosti, določenih za namensko rabo na območju, se dopušča tudi ribištvo – območje se namenja ureditvi ribogojnice.
185. člen
Območje EUP z oznako CE 40:
Z objekti naj se čim manj posega na območji naravnih vrednot Cerkniščica in Stržen.
186. člen
Območje EUP z oznako CE 41/1:
Z objekti naj se čim manj posega na območje naravne vrednote Cerkniščica. Na območje naravne vrednote Cerknica – Begunje pri Cerknici – drevored se praviloma ne sme posegati.
187. člen
Območje podEUP z oznako CE 57:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju strelišča ni dovoljena gradnja novih stavb.
5.2.2. Podskrajnik
188. člen
Območje EUP z oznako PO 01:
Na območje naravne vrednote Rakek – Cerknica – drevored se praviloma ne sme posegati.
189. člen
Območje EUP z oznako PO 04:
Ne glede na določila točke (13) 57. člena na območju ni dovoljena gradnja novih stanovanjskih stavb. Dopustna je gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb.
190. člen
Območji podEUP z oznako PO 05/2 in PO 05/3:
Ne glede na določila točke (1.1) 56. člena tega odloka so za obstoječe stanovanjske stavbe na območju dopustni zgolj vzdrževanje, odstranitve in spremembe namembnosti iz stanovanjske v skladu z dopustnimi dejavnostmi za namensko rabo, določeno za območje podEUP.
191. člen
Območji podEUP z oznako PO 16/1 in PO 16/3:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju praviloma ni dopustno postavljati novih ograj. Omogočiti je potrebno prehod živali.
5.3. Rakovška uvala – Območje Rakeka in Unca
5.3.1. Ivanje Selo
192. člen
Območji podEUP z oznako IS 05/2 in IS 06/2:
Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom ter zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja avtoceste za območje podEUP. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja podEUP pred hrupom je obveznost investitorja.
5.3.2. Rakek
193. člen
Območje podEUP z oznako RA 01/1:
Na območje naravne vrednote Rakek – drevored pred gasilskim domom in zavarovanega območja Lipov drevored v Rakeku se praviloma ne sme posegati.
194. člen
Območje EUP z oznako RA 03:
Pritličja stanovanjskih objektov naj se namenijo centralnim dejavnostim.
195. člen
Območje EUP z oznako RA 04/2:
Na območje naravne vrednote Rakek – drevored pred gasilskim domom in zavarovanega območja Lipov drevored v Rakeku se praviloma ne sme posegati.
196. člen
Območje EUP z oznako RA 09:
Pri gradnji novih stanovanjskih stavb v neposredni bližini železniške proge je potrebno z ustreznimi meritvami preveriti kazalce hrupa, in v primeru preseganja potrebno zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito.
197. člen
Območje EUP z oznako RA 15:
Pred gradnjo objektov na južnem robu območja je potrebno urediti novo dostopno cesto. Pri gradnji novih stanovanjskih stavb v neposredni bližini železniške proge je potrebno z ustreznimi meritvami preveriti kazalce hrupa, in v primeru preseganja potrebno zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito.
198. člen
Območje EUP z oznako RA 26:
Pred pozidavo prostih površin na jugu območja je potrebno urediti dostopno cesto, ki se poveže na novo povezovalno cesto vzhodno od območja. Na območje naravne vrednote Rakek – Cerknica – drevored in zavarovanega območja Drevored Planina – Martinjak – Unec se praviloma ne sme posegati.
199. člen
Območji EUP z oznako RA 47 in RA 48:
Ne glede na določila točke (13) 57. člena na območju ni dovoljeno bivanje. Robove območja, ki mejijo na stanovanjske površine je potrebno intenzivno ozeleniti z avtohtono drevesno vegetacijo.
200. člen
Območji EUP z oznako RA 53 in RA 54:
Na območje naravne vrednote Rakek – Cerknica – drevored in zavarovanega območja Drevored Planina – Martinjak – Unec se praviloma ne sme posegati.
201. člen
Območje EUP z oznako RA 57:
Območje se namenja ureditvi čistilne naprave. Območje okrog čistilne naprave naj se zasadi z avtohtono drevesno vegetacijo. Čistilna naprava naj se projektira na način, da bodo vplivi na podzemno vodo čim manjši.
202. člen
Območje EUP z oznako RA 59:
Z organskimi odpadki je treba ravnati tako, da ne bodo dostopni velikim zverem.
5.3.3. Slivice
203. člen
Območje podEUP z oznako SL 01/2:
Na območju zaradi vizualne izpostavljenosti gradnja novih stavb ni dovoljena.
5.3.4. Unec
204. člen
Območje podEUP z oznako UN 04/2:
Ne glede na določila točke (22) 57. člena je na območju EUP dovoljena tudi gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, vendar le v leseni izvedbi.
205. člen
Območje EUP z oznako UN 23:
Ne glede na določila točke (6) 57. člena je na območju EUP v okviru osnovne kmetijske dejavnosti dovoljena samo dejavnost (a/01.43) konjereja, pri čemer njen obseg ne sme presegati 120 GVŽ. Objekti, kjer se zadržuje živina, morajo biti zavarovani pred napadi velikih zveri z ograjo, ki je dodatno varovana z električnim pastirjem.
5.4. Rakovška uvala – Rakov Škocjan
5.4.1. Odprti prostor
206. člen
Območje podEUP z oznako RŠ 01/1:
Območje pretežno sovpada z območjem naravne vrednote Rakov Škocjan. Ne glede na določila točk (3.3) in (4.3) 58. člena tega odloka so na območju dovoljene le naslednje gradnje in ureditve ob soglasju pristojne občinske službe za prostor:
– čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m2 na drugih kmetijskih zemljiščih, pri čemer je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, njegov investitor pa vpisan v register čebelarjev;
– grajene gozdne vlake in učne poti, vendar le na gozdnih zemljiščih;
– v enoti niso dovoljene ograje za pašo živine zaradi naravovarstvene občutljivosti območja.
207. člen
Območji EUP z oznako RŠ 03 in RŠ 04:
Ne glede na določila točke (1.1) 57. člena na območju ni dopustna gradnja novih stavb, razen gradenj pomožnih objektov in dozidav kot manjših funkcionalnih dopolnitev obstoječih zakonito zgrajenih objektov.
208. člen
Območje EUP z oznako RŠ 11:
Območje EUP je območje nadzorovane rabe za potrebe obrambe.
209. člen
Območje EUP z oznako RŠ 13:
Pri vseh posegih v prostor na lokaciji vojnega grobišča, ki se nahaja na območju EUP, je potrebno upoštevati varstveni režim in ukrepe, ki jih določajo področni predpisi.
210. člen
Območje EUP z oznako RŠ 16:
Pri gradnjah in drugih posegih na območju EUP naj se oblikujejo gozdni robovi. Ne glede na določila točke (4) 58. člena je na območju podEUP z oznako RŠ 16/2 in RŠ 16/3 dovoljena tudi gradnja žičniških naprav in stavb žičniških naprav.
5.5. Slivnica
5.5.1. Odprti prostor
211. člen
Območje EUP z oznako SI 02:
Ne glede na določila točke (31) 57. člena tega odloka na območju ni dopustna gradnja stanovanjskih stavb.
5.6. Vidovsko hribovje
5.6.1. Odprti prostor
212. člen
Območje EUP z oznako VH 02:
Pri vseh posegih v prostor na lokaciji vojnega grobišča, ki se nahaja na območju EUP, je potrebno upoštevati varstveni režim in ukrepe, ki jih določajo področni predpisi.
5.6.2. Begunje pri Cerknici
213. člen
Območje EUP z oznako BG 04:
Ne glede na določila točke (19) 57. člena tega odloka se območje EUP namenja zgolj balinišču s spremljajočimi programi – možna je postavitev manjšega objekta z gostinsko ponudbo, garderobami, sanitarijami ipd.
214. člen
Območje podEUP z oznako BG 06/3:
Med industrijskim objektom in stanovanjskimi stavbami v okolici je potrebno ohraniti oziroma vzpostaviti zelen zaščitni pas z drevesno in grmovno vegetacijo.
215. člen
Območje EUP z oznako BG 08:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb.
216. člen
Območje podEUP z oznako BG 09/1:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih kmetijsko – gozdarskih objektov za potrebe obstoječih kmetijskih gospodarstev.
217. člen
Območje EUP z oznako BG 22:
Vsi objekti, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, na območju morajo biti zgrajeni v leseni izvedbi. Ne glede na določila točke (15) 57. člena tega odloka sta na območju dovoljeni samo dejavnosti (a/01.43) konjereja in (a/01.45) reja drobnice. Izbiro pašnih živali in obtežbo GVŽ/ha je potrebno načrtovati glede na nosilno sposobnost terena (stopnjo zaraščenosti travišč) ter utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Objekti morajo biti zavarovani pred napadi velikih zveri z ograjo, ki je dodatno varovana z električnim pastirjem.
5.6.3. Bezuljak
218. člen
Območje podEUP z oznako BZ 01/2:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju podEUP ni dovoljena gradnja novih stavb, razen v primeru, ko se z analizo pokaže možnost nemotečega vključevanja novih stavb glede na cerkev Marijinega vnebovzetja. Analiza mora biti priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, njeni rezultati pa potrjeni s strani pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
5.6.4. Cajnarje
219. člen
Območje EUP z oznako CA 02:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih objektov za lastne potrebe za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb in pomožnih kmetijsko – gozdarskih objektov za potrebe obstoječih kmetijskih gospodarstev.
220. člen
Območje EUP z oznako CA 05:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na zemljišču parc. št. 380/15 k.o. Cajnarje niso dovoljeni gradnja novih objektov in drugi posegi v zemeljske plasti.
221. člen
Območje EUP z oznako CA 07:
Parcelacija zemljišča s parc. št. 6, k.o. Cajnarje (glede na namensko rabo, razvidno iz grafičnega dela OPN) mora biti izvedena pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev k predvideni gradnji. Idejna zasnova objektov, vključno z vsemi priključki na infrastrukturo, za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev mora biti izdelana tako natančno, da bo iz nje nedvoumno razviden obseg predvidene gradnje.
5.6.5. Čohovo
222. člen
Območje EUP z oznako ČO 02:
Ne glede na določila točke (31) 57. člena sta na območju EUP dovoljena samo dejavnosti (a/01.2) gojenje trajnih nasadov in (c/10.3) predelava in konzerviranje sadja in zelenjave. Ne glede na določila točke (31) 57. člena tega odloka na območju ni dopustna gradnja stanovanjskih stavb in pomožnih objektov za lastne potrebe.
5.6.6. Hruškarje
223. člen
Območje EUP z oznako HR 02:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb.
224. člen
Območje EUP z oznako HR 04:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih objektov za lastne potrebe za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb. Dopušča se legalizacija objektov, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka.
5.6.7. Lešnjake
225. člen
Območje podEUP z oznako LE 01:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Iška ni dovoljena gradnja novih stavb.
5.6.8. Podslivnica
226. člen
Območje EUP z oznako PS 01:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb.
5.6.9. Ravne
227. člen
Območje podEUP z oznako RV 01:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Iška ni dovoljena gradnja novih stavb.
5.6.10. Reparje
228. člen
Območje EUP z oznako RE 02:
Poleg dejavnosti, določenih za namensko rabo na območju, se dopušča tudi ribištvo – območje se namenja ureditvi ribogojnice. Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih objektov za potrebe obstoječih dejavnosti.
5.6.11. Selšček
229. člen
Območji podEUP z oznako SE 01/3 in SE 02/2:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju podEUP ni dovoljena gradnja novih stavb, razen v primeru, ko se z analizo pokaže možnost nemotečega vključevanja novih stavb glede na cerkev sv. Križa. Analiza mora biti priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, njeni rezultati pa potrjeni s strani pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
5.6.12. Slugovo
230. člen
Območje EUP z oznako SU 03:
Ne glede na določila 57. člena tega odloka na območju naravne vrednote Cerkniščica ni dovoljena gradnja novih stavb, razen pomožnih objektov za lastne potrebe za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb.
5.6.13. Topol pri Begunjah
231. člen
Območje podEUP z oznako TB 01/3:
Ne glede na določila 63. člena tega odloka na območju podEUP višina kolenčnega zidu novih stavb ne sme presegati 0,60 m.
5.6.14. Vinji vrh
232. člen
Območje EUP z oznako VV 01:
Območje EUP je območje možne izključne rabe za potrebe obrambe.
5.7. Menišija
5.7.1. Odprti prostor
233. člen
Območje EUP z oznako ME 03, ME 04 in ME 05:
Pri vseh posegih v prostor na lokaciji vojnega grobišča, ki se nahaja na območju EUP, je potrebno upoštevati varstveni režim in ukrepe, ki jih določajo področni predpisi.
IV. PREHODNE DOLOČBE
234. člen
(dokončanje postopkov priprave OPPN)
Vsi postopki priprave OPPN, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah prostorskih aktov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka.
235. člen
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)
Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki je veljal pred uveljavitvijo tega odloka, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
236. člen
(upoštevanje drugih predpisov)
Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge akte in predpise, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je potrebno za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter za gradnjo enostavnih objektov pridobiti pogoje in soglasja pristojnih organov. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni posebej navedeno v tem odloku.
V. KONČNE DOLOČBE
237. člen
(veljavnost prostorskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 100/04);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Cerknica (Uradni list RS, št. 23/05);
– Odlok o zazidalnem načrtu poslovnega centra Rakek – del (Uradni list SRS, št. 12/84) ter Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta poslovni center Rakek št. 35003-2/98 z dne 27. 2. 1998;
– Odlok o zazidalnem načrtu Grahovo II (Uradni list SRS, št. 27/89) ter Sklep o manjšem odmiku od Zazidalnega načrta Grahovo II št. 35003-2/2004, z dne 8. 10. 2004;
– Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja C13-11S Loško v Cerknici (Uradni list RS, št. 7/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji odloki:
– Odlok o ureditvenem načrtu za pokopališče v Cerknici (Uradni list SRS, št. 15/90);
– Odlok o spremembi zazidalnega načrta obrtne cone »Za mlinom« v Cerknici – cona 2C (Uradni list RS, št. 16/94, 17/06);
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje Grič za coni 29-C in 31-L (Bencinski servis) v Cerknici (Uradni list RS, št. 60/02);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja CE-34S Loško v Cerknici (Uradni list RS, št. 41/09);
– Odlok o spremembi Odloka o ureditvenem načrtu Za vrtovi Cerknica (Uradni list RS, št. 24/08);
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu – CENTER CERKNICE CE-16C in CE-18C (Uradni list RS, št. 81/09);
– Odlok o lokacijskem načrtu Industrijsko poslovne cone Podskrajnik – II (Uradni list RS, št. 107/06), razen na območju funkcionalne celote FC 3;
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Vstopna točka na območje Cerkniškega jezera pri vasi Dolenje jezero (MT-1) (Uradni list RS, št. 52/06);
– Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja C12-8S Tičnica na Rakeku (Uradni list RS, št. 7/03).
238. člen
(vpogled)
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica je na vpogled zainteresirani javnosti na oddelku za okolje in prostor Občine Cerknica in na njihovih spletnih straneh.
239. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
240. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35001-3/2005-9
Cerknica, dne 31. maja 2012
Župan
Občine Cerknica
Marko Rupar l.r.
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje