Na podlagi 3., 7., 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odl. US, 10/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09 in 51/10), 86. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na 11. redni seji dne 14. 6. 2012 sprejel

(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe: dejavnost proizvodnje toplote na lesno biomaso za daljinsko ogrevanje (proizvajalec toplote) in dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja s toploto iz omrežja daljinskega ogrevanja (dejavnost sistemskega operaterja) ter soproizvodnje električne energije (proizvajalec elektrike):
– organizacijsko zasnovo izvajanja te gospodarske javne službe,
– pogoje za zagotavljanje učinkovitega izvajanja storitev lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toploto fizičnim in pravnim osebam ter pravice in obveznosti izvajalcev te gospodarske javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– način financiranja gospodarske javne službe,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe,
– druge elemente, ki so pomembni za razvoj in opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe.
(2) Ta odlok je, v delu, ki se nanaša na predmet, pogoje in način organiziranja in izvajanja storitev izbirne lokalne gospodarske javne službe iz prvega odstavka, tudi koncesijski akt.

Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
– proizvodnja toplotne energije pomeni proizvodnjo toplotne energije, ki je namenjena lastnemu ogrevanju ali prodaji (oddaji);
– distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– soproizvodnja električne energije pomeni skupno oziroma sočasno proizvodnjo toplote in elektrike v okviru istega oziroma povezanega tehnološkega procesa, ki izkorišča isto gorivo in ki je namenjena lastni porabi ali prodaji (oddaji);
– distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
– distributer toplote: je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– lesna biomasa: so biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostanki biološkega izvora pretežno iz lesa s področji kmetijstva, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti ter ostanki in odpadki, ki nastajajo pri obdelavi lesa (npr. lesna predelovalna dejavnost) in na drugih področjih (npr. komunalna dejavnost);
– obnovljivi viri energije: so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, sončna energija, geotermalna energija, energija valov, energija plimovanja, vodna energija, biomasa, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin);
– koncesionar: je izvajalec javne službe dejavnosti proizvodnje, distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– koncedent: je Občina Sodražica;
– glavni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje več kot eno stavbo;
– hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote (izmenjevalnik) od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
– interne toplotne naprave: so napeljave in oprema, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko, talno in stensko ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.;
– merilna naprava je: merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
– obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali nižja od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
– odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
– odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer toplote na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo, paro ali hlad po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi na distribucijsko omrežje;
– priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
– priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
– primarno toplovodno omrežje je omrežje, ki poteka od proizvajalca toplotne energije do posameznih naselij, na območju katerih se izvaja javna služba;
– sekundarno toplovodno omrežje se odcepi od primarnega toplovodnega omrežja do posameznih stanovanjskih hiš in drugih priključnih mest uporabnikov oziroma območij;
– sistem daljinskega ogrevanja sestavljajo kotlovnica, omrežje za distribucijo tople vode in toplotne oziroma hišne postaje;
– toplotna postaja: je naprava namenjena za pripravo in ogrevanje sanitarne tople vode ter razdelitev toplote za različne sisteme internih toplotnih naprav in je sestavljena iz zapornih, regulacijskih, varnostnih in merilnih elementov.

(1) Javna služba se izvaja na območju Občine Sodražica.
(2) Dolžina distribucijskega omrežja se določi na osnovi Poslovnega načrta za sistem daljinskega ogrevanja, ki je sprejet na podlagi občinskih dokumentov, ki določajo program daljinskega ogrevanja.

(1) Dejavnost proizvodnje in dobavo toplote iz lesne biomase oziroma drugih obnovljivih virov energije se po tem odloku opravlja kot izbirna lokalna javna služba in obsega:
– izvedbo investicije ter obratovanje, vzdrževanje in razvoj kotlovnice in deponije goriva;
– zanesljivo, varno in učinkovito proizvodnjo toplote iz lesne biomase oziroma drugih obnovljivih virov energije za daljinsko ogrevanje. Uporaba drugih virov energije (npr. fosilnih goriv) ni dovoljena, razen v izjemnih primerih, da se zagotovi nemoteno izvajanje javne službe in le začasno ter z izrecnim dovoljenjem koncedenta;
– izgradnjo distribucijskega toplovodnega omrežja na območju Občine Sodražica v skladu s prostorskimi akti in drugimi predpisi,
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo kotlovnice, deponije goriva in distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje;
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote;
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj energetskih objektov in omrežja;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti energetskih objektov in omrežja, za priključitev in dostop do omrežja za vse javne zgradbe in uporabnike v kraju Sodražica, opredeljene v drugem odstavku 3. člena;
– zanesljivost oskrbe s toploto s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost energetskih objektov in omrežja ter da zagotavlja rezervni vir v primeru izpada primarne enote;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;
– napoved porabe toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
(2) Naloge iz prvega odstavka obsegajo tudi postavitev, upravljanje, razvoj in vzdrževanje kotlovnice in naprav za soproizvodnjo električne energije, odgovornost za varnost in zanesljivost funkcioniranja vseh energetskih naprav, izvajanje potrebnih meritev ter preizkusov delovanja energetskih naprav.

Izbirna lokalna gospodarska javna služba za proizvodnjo in dobavo toplote (v nadaljevanju: javna služba) se v Občini Sodražica (v nadaljevanju: občina) opravlja na podlagi oddaje koncesije, ki se podeli z javnim razpisom izbranemu koncesionarju.

(1) Koncesionar mora za toplovodno omrežje voditi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov, ki jih predpiše pristojni državni organ.
(2) Kataster se vodi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(3) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Uporabniki storitev javne službe so pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali investitorji objektov na območju občine, določenem v sedmi alineji 4. člena in ki sklenejo s koncesionarjem ustrezno pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje in o oskrbi s toplotno energijo.

(1) Predmet koncesije je javna služba, v obsegu, določenem v 3. in 4. členu tega odloka.
(2) V okviru prvega odstavka tega člena koncesionar izvaja javno službo v objektih in z napravami toplovodnega omrežja, ki jih bo sam zgradil.

(1) Koncesionar ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, kotlovnice in deponije, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
– izdaja odločbe za priključitev na omrežje.
(2) Koncesionar ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi zakon. Stroške priprave in izdaje dokumentov iz tega člene nosi koncesionar.

(1) Koncesionar je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da je finančno in poslovno usposobljen za izvajanje javne službe;
– na dan oddaje prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije;
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, koncedentu ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da predloži predlog tarifnega sistema javne službe, skladen z zakonom in drugimi predpisi;
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi zlasti predpisi, ki urejajo proizvodnjo električne energije.
(3) Koncesionar mora v svoji prijavi na razpis podrobno opredeliti izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka. Podrobnejši pogoji se določijo v javnem razpisu za oddajo koncesije.

(1) Javna služba obsega:
– izgradnjo vseh elementov kotlovnice na lesno biomaso in deponijo goriva ter toplovodnega omrežja, ki so potrebni za proizvodnjo in prenos toplotne energije do uporabniških naprav ter potrebnih naprav za soproizvodnjo električne energije in napeljav do javnega električnega omrežja;
– prenos toplotne energije po toplovodnem omrežju do uporabnikov;
– prodaja toplotne energije uporabnikom skladno s tarifnim sistemom;
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe;
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe;
– redno vzdrževanje objektov in naprav;
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav;
– vodenje katastra primarnega in sekundarnega toplovodnega omrežja, vključno z vsemi objekti in napravami ter registra priključkov na toplovodno omrežje;
– izvajanje meritev in preizkusov delovanja toplovodnega omrežja.
(2) Izvajalec javne službe mora poleg nalog iz prvega odstavka tega člena izvajati tudi vse druge naloge in dejavnosti, ki so z javno službo neločljivo povezane.
V okviru prvega odstavka tega člena koncesionar izvaja javno službo z energetskimi objekti in napravami ter napravami toplovodnega omrežja, ki jih bo sam zgradil.
(3) Poleg nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena mora koncesionar zagotoviti pri izvedbi nalog soproizvodnjo električne energije, če je tako določeno z ustreznim aktom koncedenta in podpisana pogodba.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora koncesionar pri izvedbi nalog iz prve alineje prvega odstavka tega člena zagotoviti možnost soproizvodnje električne energije.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za najmanj 25 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

Koncedent pridobiva koncesionarja za izvajanje storitev javne službe na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se opravi po določbah tega odloka, v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah, Zakona o javno zasebnem partnerstvu in ob smiselni uporabi postopka v skladu z Zakonom o javnih naročilih.

(1) Javni razpis vsebuje predvsem naslednje sestavine:
– navedbo in sedež koncedenta;
– podatke o objavi koncesijskega akta;
– predmet, naravo, obveznosti ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;
– morebitno obveznost soproizvodnje električne energije in drugih nalog v zvezi s tem;
– začetek in predviden čas trajanja koncesije;
– postopek izbire koncesionarja;
– merila za izbor koncesionarja;
– način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje javne službe;
– druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …);
– način zavarovanja prijave;
– kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
– odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;
– druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(2) V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena objavijo tudi drugi podatki. Druge podatke se mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(3) Sestavni deli razpisne dokumentacije morajo biti enaki vsebini razpisa.
(4) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija se objavi tudi na spletni strani koncedenta.
(5) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(6) Javni razpis se objavi v uradnem glasilu in spletni strani občine.
(7) Če so posredovane samo nepravilne ali nepopolne prijave na razpis, se razpis za izvajanje javne službe lahko ponovi.

O izbiri koncesionarja odloči pristojna občinska uprava z odločbo. Pred izdajo odločbe o izbiri pridobi pristojna občinska uprava predlog posebne komisije za vodenje razpisa, ki jo imenuje župan. Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
Koncesionar je edini izvajalec javne službe na območju, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba. Koncesionar pridobi izključno pravico gradnje sistema daljinskega ogrevanja in upravljanja z lokalnim toplovodnim omrežjem in energetskimi objekti.

Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– cena (neto cena v EUR brez DDV) za storitve javne službe, in sicer cena za enoto priključne moči v EUR/KW na leto in cena za toploto v EUR/kWh;
– višina koncesijske dajatve, ki jo bo plačeval koncedentu;
– delež goriva, ustvarjenega oziroma proizvedenega delno ali v celoti na območju občine ter rok in načrt za dosego tega deleža, pri čemer delež ne sme biti nižji od 30 odstotkov in rok ne daljši od petih let od podpisa koncesijske pogodbe.
Natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarja je sestavni del razpisne dokumentacije.

(1) Koncedent in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo. V imenu koncedenta pogodbo podpiše župan.
(2) Najkasneje mesec dni po pravnomočnosti odločbe o izbiri koncesionarja koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku enega meseca od prejema. Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa obeh strank.
(3) V koncesijski pogodbi se določijo:
– izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in odjemalcev;
– višina finančnih jamstev za izvajanje storitev javne službe ter način uveljavljanja jamstev;
– pogoji odvzema koncesije, če pri oskrbi s toplotno energijo nastajajo hude in druge kršitve, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije;
– način, obseg in pogoji odkupa koncesije;
– pogoji in način prevzema javne službe v režijo;
– način potrditve sprememb o načinu izvajanja storitev javne službe;
– način obveščanja javnosti in uporabnikov o storitvah javne službe in
– pogoji in način izvajanja javne službe za primer nastanka višje sile pri koncesionarju.

Koncedent lahko podaljša koncesijo za obdobje, če koncesionar v roku dvanajstih mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe pisno predlaga koncedentu podaljšanje koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, pod katerimi je bila podeljena.

(1) Koncesijsko razmerje med koncesionarjem in koncedentom preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s sporazumnim prenosom koncesije,
– s prevzemom koncesije v režijo,
– v primeru stečaja koncesionarja.
(2) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– s sporazumno razvezo ali
– z razdrtjem.

Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo, če:
– pride koncesionar v stečaj ali likvidacijo ali koncesijska pogodba preneha, ne glede na razlog ali način, koncedent pa ugotovi, da v primernem roku ne bo mogel podeliti koncesije drugemu koncesionarju, s tem, da je dotedanji koncesionar do ponovne ureditve razmer dolžan koncedentu na njegovo zahtevo omogočiti uporabo svojih delovnih priprav,
– je zagotovljena večja kakovost izvajanja javne službe.
Podrobneje se prevzem javne službe v režijo uredi v koncesijski pogodbi.

Koncedent lahko koncesijo odkupi. S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da v primeru prenehanja koncesijskega razmerja koncedent prevzame tudi vse objekte in naprave v lasti koncesionarja, ki so namenjeni izvajanju javne službe. Podrobnejša vprašanja prevzema navedenih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka se uredijo s koncesijsko pogodbo.

(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo,
– če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje javne službe za več kot 2 dni, oziroma za več kot 5 dni skupaj v koledarskem letu,
– če je koncesionar večkrat ali huje kršil določbe zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,
– zaradi ponovljenih in dokumentiranih primerov neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ali nepravilnega vzdrževanja toplovodnega omrežja po izključni krivdi koncesionarja, če koncesionar ni vodil svojega poslovanja skladno z 38. in 41. členom tega odloka,
– če koncesionar ne spoštuje tarifnega sistema in tarifnih postavk,
– če koncesionar opusti sklenitev zavarovanja proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, koncedentu ali tretji osebi skladno s 30. členom tega odloka,
– če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za podelitev koncesije,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti oskrbe s toploto preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) V primerih iz druge, tretje, četrte, šeste in sedme alinee prejšnjega odstavka je odvzem koncesije možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in mu pri tem zagrozil z odvzemom koncesije.
(3) V primerih iz prvega odstavka lahko koncedent prevzame izvajanje javne službe v režijo ali pa zanjo predvidi drug način izvajanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.

Koncesionar je dolžan koncedenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.

(1) Kot višja sila se razumejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, vojne ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na območju občine ali na njegovem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, koncedent pa je dolžan koncesionarju na ustrezen način povrniti morebitne povečane stroške, ki nastanejo v teh pogojih.
(3) O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(4) Koncesionar je ob stavki dolžan zagotoviti nemoteno oskrbo s toplotno energijo.

Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe na infrastrukturi se šteje predvsem izpad ogrevanja ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.
Koncesionar je dolžan napake in okvare na infrastrukturi odpraviti v roku 12 ur, manj pomembne okvare posameznih naprav pa v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

(1) Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem koncedenta.
(2) V izjemnih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo, lahko koncesionar sklene z drugim usposobljenim izvajalcem storitev javne službe pogodbo o začasnem izvajanju del, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine. Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter javnosti v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi načrti in programi s strani koncedenta;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto;
– koncesionar mora zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
– izdelati mora napoved in načrt porabe tople vode iz distribucijskega omrežja z uporabo metode celovitega načrtovanja;
– koncesionar mora voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– koncesionar mora letno poročati koncedentu o izvajanju koncesije oziroma kadar koli, če to zahteva koncedent;
– koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote in morebitnih drugih dejavnosti, v kolikor jih koncesionar izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Javni agenciji RS za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Sodražica.

(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov ali tretjih oseb zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na območju občine;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati načrte in programe izgradnje in vzdrževanja omrežja in naprav;
– nadzor nad izvajanjem javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– določa tarife javne službe, če to ni v pristojnosti občinskega sveta;
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj;
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Za priključitev na toplovodno omrežje mora uporabnik pridobiti soglasje za priključitev. Soglasje za priključitev izda v upravnem postopku koncesionar uporabniku, ki izpolnjuje zahteve, določene v splošnih pogojih in če je priključitev ekonomsko sprejemljiva ter tehnično izvedljiva.
(3) Z uporabnikom, ki je pridobil ustrezno soglasje za priključitev na toplovodno omrežje, je koncesionar dolžan skleniti ustrezno pogodbo o dobavi toplote.
(4) V primeru kršitve obveznosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka lahko uporabnik zahteva, da pristojni organ občine z upravno odločbo odloči o njegovi pravici in naloži koncesionarju ustrezno ravnanje.
(5) Podrobnejša vprašanja v zvezi s pogodbo o dobavi toplote urejajo splošni pogoji.
(6) Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javnih služb, oziroma so nanjo priključene,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

(1) Koncesionar storitev lahko trajno ali začasno prekine izvajanje javne službe uporabniku v primerih določenih z zakonom in splošnimi pogoji.
(2) O prekinitvi izvajanja javne službe koncesionar odloči z upravno odločbo.
(3) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča župan Občine Sodražica.

(1) Toplovodno omrežje z vsemi objekti mora izpolnjevati predpisane tehnične normative ali druge pogoje, s katerimi se zagotavlja njihovo nemoteno delovanje ter varnost ljudi in premoženja.
(2) Koncesionar je dolžan zgraditi ustrezno število objektov in naprav toplovodnega omrežja, ki so potrebni za kvalitetno izvajanje javne službe v občini. Število oziroma obseg obveznosti in način financiranja izgradnje navedenih objektov in naprav se določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar je dolžan namestiti sisteme proizvodnje električne energije iz lesne biomase ali obnovljivih virov energije ter naprav soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom.
(4) Objekti in naprave, ki jih zgradi koncesionar, so v lasti koncesionarja. V koncesijski pogodbi se določijo pogoji in čas po izteku katerega se prenese lastništvo na koncedenta.
(5) Pri načrtovanju, vzdrževanju in gradnji toplovodnega omrežja je koncesionar dolžan uporabiti najboljše dosegljive tehnologije, predvsem pri izbiri rešitev, ki naj v največji možni meri prispevajo k varovanju okolja ter zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja toplovodnega omrežja.
(6) Pri izbiri tehnologije upošteva koncesionar tudi sorazmernost med tehnično izpopolnjenostjo določenega elementa ter stroški njegove uporabe.
(7) Dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj za izgradnjo objektov proizvodnje toplotne energije in toplovodnega omrežja ter soproizvodnjo električne energije, pripravi koncesionar in jo predloži koncedentu v potrditev.
(8) V postopku pridobivanja dovoljenj iz prejšnjega odstavka je s koncesionarjem dolžan sodelovati koncedent v okviru zakonskih omejitev in zmogljivosti svojih strokovnih služb.

(1) Koncesionar je dolžan investicijsko in tekoče skrbeti za vzdrževanje toplovodnega omrežja in z njim povezane infrastrukture tako, da je zagotovljeno nemoteno ter varno izvajanje javne službe. Koncesionar je dolžan investicijsko in tekoče skrbeti za naprave, napeljave in sistem soproizvodnje električne energije, če bo ta postavljen.
(2) Koncesionar mora svoje delovanje organizirati in opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov o motnjah pri dobavi toplote in da na zahtevo uporabnika, motnjo, ki mu onemogoča odjem toplote v ustrezni količini in kakovosti, odpravi takoj, oziroma najkasneje v roku, ki ga določajo splošni pogoji dobave toplote.
(3) Uporabnik je dolžan koncesionarja nemudoma obvestiti o vseh okvarah, spremembah ali nepravilnostih na uporabniških napravah in na napeljavi znotraj objektov, ki bi lahko vplivali na varnost ali nemoteno izvajanje javne službe.

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati in povečevati v skladu s koncesijsko pogodbo in ekonomskimi zmožnostmi javne službe delež goriva, ki bo ustvarjen oziroma proizveden na območju občine za proizvodnjo toplote in elektrike.
(2) Koncesionar je dolžan tudi aktivno delovati v smeri vzpostavitve in organiziranja področja izkoriščanja in proizvajanja goriva iz lesne biomase ali drugih obnovljivih virov energije na območju občine ter sodelovati z občino in drugimi pristojnimi občinskimi in državnimi institucijami na tem področju.
(3) Koncesionar je dolžan organizirati izvajanje javne službe z upoštevanjem ustreznih naravovarstvenih standardov, ki vključujejo tudi zmanjševanje transportnih poti goriva.
(2) Načrt za doseganje in zagotavljanje deleža goriva za proizvodnjo toplotne energije in soproizvodnjo električne energije, ki ga je koncesionar podal v okviru vloge na razpis predstavlja izhodišča za vsebino določil koncesijske pogodbe na tem področju.

Za izvajanje javne službe se podeli koncesija. Pogoj, da koncesionar zagotavlja tudi soproizvodnjo toplote in elektrike mora občina kot koncedent določiti v posebnem sklepu župana. V koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da mora koncesionar, pod pogoji določenimi v koncesijski pogodbi, pridobiti zemljišče, kolikor že v razpisu občina ne predpiše uporabo določenega zemljišča v njeni lasti,
– da je infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave), skupaj z zemljiščem, last koncesionarja in se ob prenehanju koncesijskega razmerja prenese na občino. Kolikor mora koncesionar uporabiti zemljišče v lasti občine, mu občina podeli ustrezno pravico do gradnje na tem zemljišču razen, če se koncesionar in občina ne dogovorita drugače,
– dolžnost koncesionarja glede odčitavanje števcev porabe toplotne energije,
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja merilnih naprav,
– obveznost plačevanja koncesijske dajatve,
– obveznost koncesionarja v zvezi z izgradnjo, zavarovanjem in vzdrževanjem ter razvojem infrastrukture,
– obveznost koncesionarja v zvezi z izvrševanjem javnega pooblastila o izdaji splošnih pogojev in soglasja k priključitvi na omrežje,
– ureditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem pri prevzemu ali odkupu infrastrukture ob prenehanju koncesijskega razmerja,
– opredelitev bistvenih kršitev pogodbenih obveznosti in njihove posledice.

Koncesionar mora pri svojem poslovanju:
– za izvajanje javne službe voditi račun, ki je ločen od ostalih dejavnosti koncesionarja;
– pripraviti, revidirati in objaviti letne računovodske izkaze na način, kot to zahteva zakon za velike družbe, skladno z določili energetskega zakona.
Za obveznosti koncesionarja občina odgovarja le v primeru, da je koncesionar v večinski lasti občine.

Izvajanje koncesije se opravlja na podlagi lastnih prihodkov koncesionarja zlasti od prodaje toplote in elektrike ter storitev koncesionarja, ki so povezane z izvajanjem javne službe (izgradnja priključkov itd.), sredstev koncedenta, ki jih ta pridobi za namen izvajanja javne službe skladno z določili koncesijske pogodbe, s sredstvi neposrednega vlaganja državnega proračuna oziroma evropskih ali drugih mednarodnih finančnih virov.
Pri oblikovanju cen daljinskega ogrevanja je potrebno upoštevati določbe Energetskega zakona in podzakonskih aktov, ki jih izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju: Agencija za energijo) ter predpisano metodologijo. Na ceno mora koncesionar pridobiti soglasje občine, nato pa zaprosi pristojno ministrstvo za soglasje k prvič oblikovani izhodiščni ceni.

Tarifni sistem je predpis, ki določa elemente za obračunavanje dobavljene toplote za različne skupine odjemalcev glede na moč, vrsto, kvaliteto in druge elemente.
Tarifni sistem se določi v skladu z določili Energetskega zakona in podzakonskih aktov.
Tarifne postavke so v denarni vrednosti izraženi elementi tarifnega sistema, ki omogočajo izračun cene toplote v obračunskem obdobju.
Tarifni sistem lahko določa tarifne postavke v različnih višinah odvisno od sezone in dinamike odjema.
Dobavljena toplota se obračunava na podlagi tarifnega sistema.
Tarifni sistem izdela in javno objavi koncesionar potem, ko da nanj soglasje Občinski svet Občine Sodražica.
Višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju izdela in javno objavi koncesionar potem, ko da nanj soglasje Občinski svet Občine Sodražica.

(1) Koncesionar plačuje letno koncedentu koncesijsko dajatev iz cene za dobavljeno toploto v skladu s tarifnimi postavkami ter iz cene za proizvedeno elektriko, če zakon ne določa drugače. Višino koncesijske dajatve določa, na podlagi javnega razpisa, koncesijska pogodba.
(2) Koncedent lahko delno oprosti plačevanja koncesijske dajatve, če koncesionar zaprosi za oprostitev in če zagotavlja delež iz prvega odstavka 39. člena v višini nad 30 odstotkov.
Koncesijska dajatev se lahko oprosti za največ toliko odstotnih točk za kolikor presega delež iz prvega odstavka 39. člena mejo 30 odstotkov.

Sistem oskrbe s toplotno energijo je zasnovan na novi kotlovnici, skladišču goriva ter na distribucijskem omrežju ter napravah in napeljavah za soproizvodnjo električne energije.

Distribucijsko omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta. Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila. Distribucijsko omrežje se lahko proda, kako drugače odsvoji ali obremeni le s predhodnim soglasjem občine, ki ima predkupno pravico.

(1) Koncesionar mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplotne energije in sistemskimi obratovalnimi navodili.
(2) Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.

Koncesionar izda v roku 3 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje toplotne energije (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja toplotne energije.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toplotno energijo,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.

Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 3 mesecih po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu koncesionar v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje občine.
Koncesionar mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev distribucije toplotne energije iz razlogov navedenih v 76. členu Energetskega zakona,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.

(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
(2) O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča župan Občine Sodražica.

(1) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
(2) Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.

Uporabnik nosi stroške priključitve, razen če z medsebojno pogodbo ni določeno drugače.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane koncesionar lastnik toplotne postaje in jo mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Lastnik interne toplotne naprave in dela toplotne postaje – hišne postaje z merilnikom toplotne energije je odjemalec, razen če z medsebojno pogodbo ni določeno drugače.

Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dobavi toplote, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o pogojih dobave in odvzema toplote.

Koncesionar je dolžan pridobiti zemljišče ter izgraditi in zagotoviti obratovanje in vzdrževanje kotlovnice ter deponije goriva tako, da ves čas ohranja njihovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja pristojni upravni organ koncedenta.
(2) Koncedent za posamezna strokovna in druga opravila lahko pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski oziroma medobčinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Z globo od 400 do 1200 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne ukrepa interventno skladno s 25. členom odloka,
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju s 26. členom,
– krši obveznosti iz 27. člena,
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihova opozorila in pobude (33. člen),
– deluje v nasprotju z 39. členom in kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne spremeni svojih ravnanj.
Če koncesionar ponovi prekršek s prve, tretje in pete alineje se kaznuje z dvakratno globo, kot je določena v prvem odstavku tega člena.
Z globo od 200 do 600 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 200 do 600 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če stori katerokoli dejanje iz 35. člena tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo od 400 do 1200 EUR.
Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 200 do 600 EUR.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.