Na podlagi 3. in 4. člena Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06), Vlada Republike Slovenije izdaja

(1) S to uredbo se določajo omejevalni ukrepi skladno s Sklepom Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L št. 195, 27. 7. 2010, str. 39, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: sklep 2010/413/SZVP).
(2) S to uredbo se določajo tudi pristojni organi in sankcije za kršitve te uredbe in Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L št. 88, 24. 3. 2012, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba 267/2012/EU).

(1) Državljanom Republike Slovenije ali z ozemlja Republike Slovenije ali z uporabo plovil, ki plovejo pod zastavo Republike Slovenije, ali zrakoplovov, registriranih v Republiki Sloveniji, je prepovedano:
(a) v Iran, za uporabo v Iranu ali v njegovo korist neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati oborožitev in drugo vojaško opremo vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo ter rezervnimi in sestavnimi deli za navedeno, ne glede na to, ali tako blago izvira iz Evropske unije ali ne. Ta prepoved se ne uporablja za nebojna vozila, ki so bila izdelana ali opremljena z opremo za balistično zaščito in so namenjena izključno za zaščito osebja Evropske unije in njenih držav članic v Iranu;
(b) kupovati oborožitev in opremo iz prejšnje točke iz Irana, ne glede na to, ali izvira iz Irana ali ne.
(2) Paravojaška oprema iz prejšnjega odstavka vključuje zlasti:
(a) akustične naprave, ki jih proizvajalec ali dobavitelj predstavlja kot primerne za obvladovanje nemirov, in njihove posebej izdelane sestavne dele;
(b) ščite za uporabo v nemirih in policijske neprebojne ščite ter njihove posebej izdelane sestavne dele;
(c) lisice, ki so izdelane za omejevanje gibanja ljudi in katerih največja skupna velikost, vključno z verigo, je pri merjenju od zunanjega roba enega okova do zunanjega roba drugega v zaklenjenem stanju od 240 mm do 280 mm;
(d) pasove za uporabo elektrošoka, izdelane za omejevanje gibanja ljudi z elektrošokom z največjo napetostjo prostega teka 10.000 voltov;
(e) vodne topove in njihove posebej izdelane sestavne dele;
(f) vozila za obvladovanje nemirov, posebej izdelana ali prirejena tako, da jih je mogoče naelektriti zaradi odganjanja protestnikov, in njihove v ta namen posebej izdelane ali prirejene sestavne dele;
(g) pištole z električnim nabojem z največjo napetostjo prostega teka 10.000 voltov;
(h) sestavne dele, posebej izdelane ali prirejene za prenosne pripomočke, ki so izdelani ali prirejeni za obvladovanje nemirov ali za samozaščito z uporabo elektrošoka (vključno s palicami in ščiti za povzročanje elektrošoka, pištolami za omamljanje in takimi z električnimi naboji);
(i) gumijevke, palice za obvladovanje nemirov in podobne pripomočke za kazenski pregon;
(j) oklepne jopiče, vključno z neprebojnimi oblačili, neprebojno podlogo in zaščitnimi čeladami;
(k) biče;
(l) dele in dodatke, izdelane ali prirejene za uporabljanje v opremi, ki je našteta v točkah od i do k, ali z njo.

(1) Vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje se prepreči:
(a) osebam, ki so naštete v prilogi I k sklepu 2010/413/SZVP;
(b) osebam, ki so naštete v prilogi II k sklepu 2010/413/SZVP;
(c) drugim osebam, ki niso navedene v prilogi I k sklepu 2010/413/SZVP in podpirajo iransko vlado, ter z njimi povezanim osebam s seznama v prilogi II k sklepu 2010/413/SZVP.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za tranzit čez ozemlje Republike Slovenije zaradi dejavnosti, ki so neposredno povezane s predmeti iz podtočk i in ii točke b tretjega odstavka resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1737 (2006) (v nadaljnjem besedilu: RVSZN 1737 (2006)) za lahkovodne reaktorje, katerih gradnja se je začela pred decembrom 2006. Prejšnji odstavek se prav tako ne uporablja, kadar Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica mednarodne medvladne organizacije,
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica mednarodne konference, ki jo skliče Organizacija združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) ali katere pokroviteljica je OZN,
– na podlagi večstranskega sporazuma, ki določa privilegije in imunitete, ali
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
(3) O vsakem od primerov iz prejšnjega odstavka je treba ustrezno obvestiti Svet Evropske unije.
(4) Izjeme pri ukrepih iz prvega odstavka tega člena se lahko dovolijo, kadar je potovanje utemeljeno:
– z nujnimi humanitarnimi potrebami, vključno z verskimi dolžnostmi,
– s potrebami po izpolnitvi ciljev RVSZN 1737(2006), tudi tistih, ki izhajajo iz XV. člena Statuta Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), ali
– z udeležbo na medvladnih srečanjih, vključno s tistimi, ki jih prireja Evropska unija ali Republika Slovenija in na katerih poteka politični dialog, s katerim se neposredno razvijajo demokracija, človekove pravice in pravna država v Iranu.
(5) Če Republika Slovenija želi odobriti izjemo na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem predhodno pisno obvestiti Svet Evropske unije. Šteje se, da je bila predlagana izjema dovoljena, če proti njej noben član Sveta Evropske unije ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila.
(6) O odobritvi izjem po tem členu odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki v skladu s tretjim in petim odstavkom tega člena obvešča Svet Evropske unije. Z odobritvijo izjem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, seznani tudi policijo in Odbor Varnostnega sveta OZN iz točke a prvega odstavka tega člena. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati seznam oseb, ki jim je bil dovoljen vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje.
(7) Kadar se na podlagi tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena osebam iz prvega odstavka tega člena dovoli vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje, se tako dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, in na osebe, na katere se nanaša.

V Republiki Sloveniji ali državljanom Republike Slovenije je prepovedano specializirano poučevati ali usposabljati iranske državljane v strokah, ki bi prispevale k dejavnostim Irana, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja, in razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja.

(1) Skladno s prvim odstavkom 48. člena uredbe 267/2012/EU so v Republiki Sloveniji pristojni organi za njeno izvajanje:
– ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj in tehnologijo, v zvezi s 3. členom in točko a drugega odstavka 5. člena uredbe 267/2012/EU, v zvezi s 7. členom uredbe 267/2012/EU pa v delu, v katerem se sklicuje na prvi odstavek 2. člena in točko b prvega odstavka 5. člena uredbe 267/2012/EU,
– ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi predhodnega mnenja stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skupine) iz 7. člena Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljnjem besedilu: ZOUPAMO), v zvezi s točko b drugega odstavka 5. člena uredbe 267/2012/EU ter v zvezi z 18. in 19. členom navedene uredbe,
– ministrstvo, pristojno za obrambo, na podlagi predhodnega mnenja skupine v zvezi s 7. členom uredbe 267/2012/EU v delu, v katerem se sklicuje na točko a prvega odstavka 5. člena navedene uredbe,
– ministrstvo, pristojno za infrastrukturo in prostor, v zvezi z 12. in 14. členom uredbe 267/2012/EU,
– ministrstvo, pristojno za finance, v zvezi s 24., 25., 26., 27., 28. in 30. členom uredbe 267/2012/EU,
– Banka Slovenije v zvezi s prvim odstavkom 29. člena uredbe 267/2012/EU in
– ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v zvezi z 31. členom, točko d 32. člena, prvim odstavkom 40. člena in 44. členom uredbe 267/2012/EU.
(2) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, skladno s prvim odstavkom 48. člena uredbe 267/2012/EU objavi seznam pristojnih organov s podatki za stike na spletni strani iz priloge X k uredbi 267/2012/EU.
(3) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v skladu s 4., 5. in 6. členom ZOUPAMO vzpostavi zbirko podatkov za izvajanje 31. in 32. člena uredbe 267/2012/EU, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka 4. člena ZOUPAMO.
(4) Za poročanje o sumljivih transakcijah se poleg navedenih določb ZOUPAMO smiselno uporabljajo tudi predpisi o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
(5) V zvezi z izvajanjem uredbe 267/2012/EU po prvi alineji prvega odstavka tega člena se:
– pojmi »prodaja, dobava, prenos ali izvoz« iz prvega odstavka 3. člena uredbe 267/2012/EU štejejo za »izvoz« v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29. 5. 2009, str. 1, v nadaljnjem besedilu: uredba 428/2009/ES) in Zakonom o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04 in 8/10, v nadaljnjem besedilu: ZNIBDR);
– v skladu z uredbo 267/2012/EU za izdajo dovoljenj smiselno uporablja postopek s predhodnim mnenjem Komisije za nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo ter obveznosti poročanja in vodenja registrov, ki so urejene z uredbo 428/2009/ES, ZNIBDR in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(6) V okviru mnenja skupine po drugi alineji prvega odstavka tega člena je obvezno mnenje ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, po tretji alineji prvega odstavka tega člena pa mnenje ministrstva, pristojnega za finance, če organ, pristojen za izvajanje ustreznega člena uredbe 267/2012/EU v skladu z navedenima alinejama, to izrecno zahteva ob predložitvi zadeve v mnenje skupini.
(7) Ministrstva, pristojna za izvajanje uredbe 267/2012/EU, lahko v skladu z 8. členom ZOUPAMO na področju, za katero so pristojna, na podlagi ustrezno obrazloženega zaprosila fizične ali pravne osebe in na podlagi izjave, da se blago ne uvršča na sezname, za katere je posel omejen ali prepovedan, potrdijo podpisano in ožigosano izjavo prosilca.
(8) Prosilec vlogo iz prejšnjega odstavka vloži pri ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, ki jo posreduje pristojnemu ministrstvu ali ministrstvom in po koncu postopka odločitev sporoči prosilcu.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) v Iran za uporabo v njem ali v njegovo korist neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, prenaša ali izvaža oborožitev in drugo vojaško opremo vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo ter rezervnimi in sestavnimi deli za navedeno, ne glede na to, ali tako blago po poreklu iz Evropske unije ali ne (točka a prvega odstavka 2. člena te uredbe);
(b) kupuje oborožitev in opremo iz prejšnje točke iz Irana ne glede na to, ali izvira iz Irana ali ne (točka b prvega odstavka 2. člena te uredbe).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če zagotavlja specializirano poučevanje ali usposabljanje iranskih državljanov v strokah, ki bi prispevale k dejavnostim Irana, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja, in razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja (4. člen te uredbe).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) ne glede na to, ali je po poreklu iz Evropske unije ali ne, fizičnim ali pravnim osebam, subjektom in organom v Iran ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, prenaša ali izvaža blago in tehnologijo iz prilog I in II k uredbi 267/2012/EU (prvi odstavek 2. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) blago in tehnologijo iz prilog I in II k uredbi 267/2012/EU kupi v Iranu, uvozi ali prevaža iz te države ne glede na to, ali ta izdelek po poreklu iz Irana ali ne (4. člen uredbe 267/2012/EU);
(c) fizičnim ali pravnim osebam, subjektom in organom v Iran ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, prenaša ali izvaža opremo in tehnologijo iz priloge VI k uredbi 267/2012/EU (prvi odstavek 8. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno daje tehnično pomoč v zvezi z blagom in tehnologijo s Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije (UL C št. 69, 18. 3. 2010, str. 19, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: skupni seznam) ali iz prilog I, II in VI k uredbi 267/2012/EU ter z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga s skupnega seznama ali iz navedenih prilog k uredbi 267/2012/EU ali če navedenim osebam v zvezi z blagom in tehnologijo iz prilog I, II in VI k uredbi 267/2012/EU ali z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo takega blaga omogoča posredniške storitve (točki a in b prvega odstavka 5. člena ter točka a 9. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno zagotavlja financiranje ali finančno pomoč v zvezi z blagom in tehnologijo s skupnega seznama ali iz prilog I, II in VI k uredbi 267/2012/EU ter vključuje zlasti subvencije, posojila in izvozna kreditna zavarovanja v zvezi z nakupom, prenosom ali izvozom teh izdelkov ali v zvezi z zagotavljanjem pripadajoče tehnične pomoči (točka c prvega odstavka 5. člena in točka b 9. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) ne pridobi predhodnega dovoljenja za neposredno ali posredno prodajo, dobavo, prenos ali izvoz blaga in tehnologije iz priloge III k uredbi 267/2012/EU fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Iranu ali za uporabo v tej državi ne glede na to, ali sta po poreklu iz Evropske unije ali ne (prvi odstavek 3. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) ne pridobi dovoljenja za zagotavljanje tehnične pomoči ali posredniških storitev v zvezi z blagom in tehnologijo iz priloge III k uredbi 267/2012/EU ter z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo navedenega neposredno ali posredno za katero koli osebo, subjekt ali organ v Iranu ali za uporabo v tej državi (točka a drugega odstavka 5. člena uredbe 267/2012/EU);
(c) ne pridobi dovoljenja za zagotavljanje financiranja ali finančne pomoči v zvezi z blagom in tehnologijo iz priloge III k uredbi 267/2012/EU, še zlasti subvencij, posojil in zavarovanja kreditnih izvoznih poslov, za vsako prodajo, dobavo, prenos ali izvoz navedenega ali za vsako zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči neposredno ali posredno kateri koli osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi (točka b drugega odstavka 5. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne pridobi dovoljenja pristojnega organa, navedenega na spletni strani v prilogi X k uredbi 267/2012/EU, za transakcijo v zvezi z blagom in tehnologijo iz prvega odstavka 2. člena ali s pomočjo ali posredniškimi storitvami iz prvega odstavka 5. člena uredbe 267/2012/EU (prvi odstavek 7. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) uvaža surovo nafto, naftne derivate ali petrokemične proizvode, ki izvirajo iz Irana ali so bili izvoženi iz te države (točki a prvih odstavkov 11. in 13. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) kupuje surovo nafto, naftne derivate ali petrokemične proizvode, ki so v Iranu ali iz te države izvirajo (točki b prvih odstavkov 11. in 13. člena uredbe 267/2012/EU);
(c) prevaža surovo nafto, naftne derivate ali petrokemične proizvode, če izvirajo iz Irana ali se iz Irana izvažajo v drugo državo (točki c prvih odstavkov 11. in 13. člena uredbe 267/2012/EU);
(d) neposredno ali posredno zagotavlja financiranje ali finančno pomoč, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter zavarovalništvo in pozavarovalništvo v zvezi z uvozom, nabavo ali prevozom surove nafte, naftnih derivatov ali petrokemičnih proizvodov, če izvirajo iz Irana ali so bili izvoženi iz te države (točki d prvih odstavkov 11. in 13. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, izvaža, prenaša, kupi, uvozi ali prevaža zlato, plemenite kovine in diamante, navedene v prilogi VII k uredbi 267/2012/EU, ne glede na to, ali izvirajo iz Evropske unije ali ne, in sicer iranski vladi, organom iranske javne uprave, podjetjem in agencijam, vsaki osebi, subjektu ali organu, ki deluje v njihovem imenu ali po njihovih navodilih ali ki deluje v imenu ali po navodilih subjekta ali organa, ki je v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom (točki a in b prvega odstavka 15. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) neposredno ali posredno zagotavlja tehnično pomoč ali posredniške storitve, financiranje ali finančno pomoč, ki se nanaša na blago iz prejšnje točke, iranski vladi, organom iranske javne uprave, korporacijam in agencijam ali vsaki osebi, subjektu ali organu, ki deluje v njihovem imenu ali po njihovih navodilih ali ki deluje v imenu ali po navodilih subjekta ali organa, ki je v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom (točka c prvega odstavka 15. člena uredbe 267/2012/EU);
(d) neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, prenaša ali izvaža novonatisnjene ali neizdane bankovce in kovance iranske valute, in sicer Iranski centralni banki ali v njeno korist (16. člen uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) iranski osebi, subjektu ali organu iz drugega odstavka 17. člena uredbe 267/2012/EU odobri finančno posojilo ali kredit ali v teh osebah pridobi ali poveča lastniški delež ali ustanovi skupno podjetje (točke od a do c prvega odstavka 17. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) s sklenitvijo sporazuma ali kakor koli drugače sprejme ali potrdi, da ena ali več iranskih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov v podjetju, ki opravlja dejavnosti iz točk od a do c 22. člena uredbe 267/2012/EU, odobri finančno posojilo ali kredit, v njem pridobi ali poveča lastniški delež ali z njim ustanovi skupno podjetje (22. člen uredbe 267/2012/EU);
(c) ne pridobi dovoljenja za naložbo v iransko osebo, subjekt ali organ, ki proizvaja blago ali tehnologijo iz priloge III k uredbi 267/2012/EU (prvi odstavek 18. člena uredbe 267/2012/EU);
(d) ne pridobi dovoljenja za naložbo v iransko osebo, subjekt ali organ, ki opravlja dejavnosti iz točke a drugega odstavka 17. člena uredbe 267/2012/EU (19. člen uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) ne zamrzne vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo osebam, subjektom ali organom iz prilog VIII in IX k uredbi 267/2012/EU, ki so v njihovi lasti ali s katerimi razpolagajo ali ki jih nadzirajo (prvi in drugi odstavek 23. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) osebam, subjektom ali organom iz prilog VIII in IX k uredbi 267/2012/EU neposredno ali posredno ali v njihovo korist da na voljo sredstva ali gospodarske vire (tretji odstavek 23. člena uredbe 267/2012/EU);
(c) brez poseganja v odstopanja iz 24., 25., 26., 27., 28. in 29. člena uredbe 267/2012/EU zagotavlja specializirane finančne komunikacijske storitve, ki se uporabljajo za medsebojno izmenjavo finančnih podatkov, fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz prilog VIII in IX (četrti odstavek 23. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ob prenosu sredstev, ki jih v Iran in iz njega prenese katera koli iranska fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ:
(a) predhodno pisno ne priglasi prenosa sredstev v višini nad 10.000 evrov ali v ustrezni protivrednosti (točki a in b prvega odstavka 30. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) ne pridobi predhodnega dovoljenja za prenos sredstev nad 40.000 evrov ali v ustrezni protivrednosti (točka c prvega odstavka 30. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz točke b prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Kreditna ali finančna institucija se, če pri poslovanju s kreditnimi in finančnimi institucijami iz drugega odstavka 32. člena uredbe 267/2012/EU:
(a) ne zahteva, da se na plačilnih nalogih izpolnijo vsi podatki, ki se nanašajo na izdajatelja in prejemnika zadevne transakcije, in ne zavrne izvedbe transakcije, če ti podatki niso zagotovljeni (točka b prvega odstavka 32. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) ne hrani pet let vseh evidenc transakcij in jih na zahtevo ne da na voljo nacionalnim organom (točka c prvega odstavka 32. člena uredbe 267/2012/EU);
(c) ne glede na 5. in 23. člen uredbe 267/2012/EU, kadar sumi ali ima utemeljen razlog za sum, da so sredstva povezana s financiranjem širjenja jedrskega orožja, tega takoj ne sporoči (točka d prvega odstavka 32. člena uredbe 267/2012/EU),
za prekršek kaznuje z globo, ki je določena v Uredbi o izvajanju Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (Uradni list RS, št. 1/08, v nadaljnjem besedilu: uredba o izvajanju uredbe 1781/2006/ES).
(2) Z globo iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba kreditne ali finančne institucije, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznujejo:
(a) kreditna ali finančna institucija, za katero se uporablja 49. člen uredbe 267/2012/EU, če pri kreditni ali finančni instituciji s sedežem v Iranu ali pri tisti, ki je navedena v drugem odstavku 32. člena uredbe 267/2012/EU, odpre nov bančni račun ali sklene nov korespondenčni bančni odnos ali v Iranu odpre novo predstavništvo ali ustanovi novo podružnico, hčerinsko družbo ali skupno podjetje (točke od a do d prvega odstavka 33. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v imenu kreditne ali finančne institucije s sedežem v Iranu ali zanjo oziroma v imenu kreditne ali finančne institucije, ki je navedena v drugem odstavku 32. člena uredbe 267/2012/EU, ali zanjo sklene sporazum o odprtju predstavništva ali ustanovitve podružnice ali hčerinske družbe v Evropski uniji (točka b drugega odstavka 33. člena uredbe 267/2012/EU);
(c) pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kreditni ali finančni instituciji s sedežem v Iranu ali tisti, ki je navedena v drugem odstavku 232. člena uredbe 961/2010/EU267/2012/EU, omogoči pridobitev ali povečanje deleža ali kakršno koli drugo lastniško udeležbo v kreditni ali finančni instituciji, za katero se uporablja 49. člen uredbe 267/2012/EU (točka d drugega odstavka 33. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se kreditna ali finančna institucija ali pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če osebam, subjektom ali organom iz podtočk od i do iv točke a 34. člena uredbe 267/2012/EU neposredno ali posredno proda ali od njih kupi državne obveznice ali obveznice z jamstvom države, izdane po 26. juliju 2010, ali če tem osebam zagotovi posredniške storitve ali jim pomaga pri izdaji takih obveznic (točke od a do c 34. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če subjektom iz podtočk od i do iii točke a prvega odstavka 35. člena uredbe 267/2012/EU zagotavlja zavarovanje ali pozavarovanje (točka a prvega odstavka 35. člena uredbe 961//2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi s pogodbo ali drugo transakcijo, na izvedbo katere so posredno ali neposredno, v celoti ali deloma vplivali ukrepi, uvedeni z uredbo 267/2012/EU, odobri nadomestilo škode ali druge vrste podobnih zahtevkov, kakršen je zahtevek za odškodnino ali terjatev oziroma zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo predvsem finančne garancije ali jamstva v kakršni koli obliki, ki jih zahtevajo:
(a) osebe, subjekti ali organi, uvrščeni na seznam iz prilog VIII in IX k uredbi 267/2012/EU (točka a prvega odstavka 38. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) katera koli druga iranska oseba, subjekt ali organ, vključno z iransko vlado (točka b prvega odstavka 38. člena uredbe 267/2012/EU);
(c) katera koli druga oseba ali subjekt, ki deluje po taki osebi ali subjektu ali v njenem imenu (točka c prvega odstavka 38. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če brez poseganja v veljavna pravila glede poročanja, zaupnosti in poslovne skrivnosti:
– nemudoma ne pošlje vseh podatkov, ki bi pripomogli k spoštovanju obveznosti iz uredbe 267/2012/EU, kakršna je npr. zamrznitev računov in zneskov v skladu z njenim 23. členom, če prebiva ali ima sedež v Republiki Sloveniji, in neposredno ali prek teh organov Evropski komisiji (točka a prvega odstavka 40. člena uredbe 267/2012/EU);
– ne sodeluje s pristojnimi organi, navedenimi na spletni strani iz priloge X k uredbi 267/2012/EU, pri vsakem preverjanju takih podatkov (točka b prvega odstavka 40. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 200 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če zavestno in naklepno sodeluje v dejavnostih, katerih namen ali posledica je zaobiti ukrepe iz 2., 5., 8., 9., 11., 13., 17., 22., 23., 30., 34. ali 35. člena uredbe 267/2012/EU.
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 400 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 200 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če navaja nepopolno ali nepravilno dejansko stanje, da bi zase ali za koga drugega pridobil dovoljenje ali odobritev, ki se zahteva po uredbi 267/2012/EU, ali če tako dejansko stanje navede iz malomarnosti.
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 400 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Izvajanje določb te uredbe in uredbe 267/2012/EU po svojih pooblastilih iz zadev stvarne pristojnosti organa nadzirajo pristojni inšpekcijski in carinski organi, policija in pristojni nosilci javnih pooblastil. Če gre za vojaško orožje in vojaško opremo, opravljajo nadzor iz prejšnjega stavka Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo in carinski organi, če gre za civilno orožje, strelivo in gospodarska razstreliva, pa Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in carinski organi.
(2) Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka organi odvzamejo predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali v zvezi z njim.
(3) O ugotovljenih kršitvah določb iz te uredbe in uredbe 267/2012/EU organi iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestijo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Za nadzor nad izvajanjem 32. člena uredbe 267/2012/EU se uporabljajo določbe 2. člena uredbe o izvajanju uredbe 1781/2006/ES.

(1) Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati Uredba o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 961/10 (Uradni list RS, št. 6/11).
(2) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.