Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 104/09) je Občinski svet Občine Brezovica na 13. izredni seji dne 14. 6. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja VS 10/7-1 Brezovica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja VS 10/7-1 Brezovica (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za vodne ureditve ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture ter varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Tekstualni del (besedilo odloka)
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Kartografski del nadrejenega prostorskega akta M 1:1000
2. Katastrski načrt z območjem OPPN M 1:500
3. Geodetski posnetek z območjem OPPN M 1:500
4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora M 1:1000
5. Ureditvena situacija M 1:500
6. Načrt parcelacije M 1:500
7. Zbirni načrt komunalne infrastrukture M 1:500
8. Zbirni načrt komunalne infrastrukture M 1:1000.
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 007/2011, v maju 2012.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
Območje OPPN obsega del območja urejanja VS 10/7-1. Površina območja OPPN znaša cca 827 m2.
Območje OPPN zajema del zemljišča s parcelno številko: 594/1, k.o. 1724 Brezovica.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta »Katastrski načrt z območjem OPPN« in »Geodetski posnetek z območjem OPPN«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Nova pozidava je umeščena na robu naselja enodružinskih hiš in dvojčkov, v vrzel med strjeno pozidavo na zahodni strani, območjem razpršene gradnje (en objekt) na severni strani ter območjem 1. kmetijskih površin na jugovzhodni strani.
Obravnavano območje v naravi predstavlja travnik, na severni strani omejen s cesto, ki predstavlja naravno ločnico v prostoru. Na zahodni strani je obravnavano območje proti strjeni pozidavi omejeno z barjanskim jarkom. Južna zamejitev je najbolj krhka, saj tu obravnavano območje meji na kmetijske površine.
Zaradi majhne obsežnosti predvideni poseg (dva stanovanjska objekta) ne generira opaznih negativnih vplivov in povezav s sosednjimi objekti in ureditvami v prostoru. Z izgradnjo se bo pozidano območje na zahodni strani povezalo in integriralo objekt razpršene gradnje v homogeno strukturo ter tako ustvarilo percepcijo zaokroženega roba naselja.
Krajinska slika se minimalno spreminja, saj gre za zazidavo le dveh objektov v območju vrzeli med strnjeno zazidavo ter osamelega objekta ob cesti.
Povečano število prebivalcev bo na obstoječih občinskih cestah v okolici generiralo izredno malo novega prometa, približno 4 računske vožnje v vsako smer.
Prostorska ureditev je glede velikosti posega v prostor in umeščenosti ter tudi ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje novih negativnih elementov v prostor.
8. člen
(dopustni posegi)
(1) Dopustni so naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje),
– odstranitve naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije, prizidave in nadzidave legalno zgrajenih objektov,
– spremembe namembnosti,
– izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
(2) Objekte je dovoljeno graditi znotraj gradbenih linij in gradbenih mej. Gradbena linija (GL) je črta, ki je objekti ne smejo preseči, morajo pa se je z eno stranico dotikati. Gradbena meja (GM) je črta, ki je objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo ali so od nje umaknjeni v notranjost. Na gradbeno linijo in gradbeno mejo se ravnajo zunanji gabariti sten; napušči, balkoni in podobni elementi lahko le-to presegajo za največ 1,0 metra.
Gradbena meja proti vodotoku nima toleranc. Priobalni pas znaša 5,00 m od zgornjega roba brežine vodotoka.
Gradbena meja in gradbena linija sta razvidni v grafičnem delu OPPN.
9. člen
(namembnost objektov)
Dopustna namembnost objekta je (po CC SI):
11100 Enostanovanjske stavbe.
V območju ni dopustna gradnja parkirišč, ki niso namenjena potrebam uporabnikov objektov, ter parkirišč za tovorna vozila in avtobuse.
10. člen
(zasnova in oblikovanje objektov)
(1) Oblikovni princip, izbor materialov in barv mora biti za oba objekta in pomožne objekte v obravnavanem območju usklajen.
(2) Lega objektov na zemljišču je zamejena z gradbeno linijo in gradbenimi mejami prikazanimi v grafičnem delu. Gradbena linija omejuje lego objektov na severnem delu, kjer zemljišče meji na lokalno cesto. Na preostalih straneh je lega objektov omejena z gradbeno mejo. Pri odmikih od sosednjih mej in oblikovanju objektov je potrebno zagotoviti tudi požarno varnostnim predpisom.
Daljša stranica objekta in sleme objekta morata biti vzporedna z gradbeno linijo (GL).
(3) Oblikovanje: Barva fasade mora biti v barvno neizstopajočh tonih. Uporaba živih fasadnih barv, tudi zgolj kot poudarek, ni dovoljena.
(4) Horizontalni gabarit: Osnovni tloris objekta mora biti pravokotne tlorisne oblike z razmerjem stranic min. 1:1,2. Maksimalne bruto tlorisne dimenzije objekta znašajo 12,00 x 8,00 m.
Dopustni so izzidki (v kar se štejejo tudi balkoni), ki presegajo osnovni gabarit s skupno največ 15,0 m² bruto tlorisne površine v vsaki etaži. Izzidki različnih krožnih in lomljenih večkotnih oblik niso dovoljeni.
(5) Vertikalni gabarit: največ P+1 ali P+M. Višina slemena strehe največ 10,0 m nad nivojem pritličja.
(6) Kota pritličja je lahko maksimalno 0,50 m nad koto utrjenega terena pred objektom in hkrati se le-ta višinsko uskladi z nivojem ceste tako, da ne sme biti več kot 0,20 m višje od utrjene cestne površine.
(7) Streha: dvokapnica naklona 40º do 45º. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina mora biti v odtenkih sive do črne barve ali v opečnih odtenkih. Odpiranje strešin s frčadami je dopustno do 40 % tlorisne površine strehe na vsaki strešini pod pogojem, da je najvišja točka frčade vsaj 1,0 m nižja od najvišjega (osnovnega) slemena objekta. Izvedba strešnih oken je dopustna.
(8) Mirujoči promet: Na zemljišču objekta morata biti zagotovljeni vsaj 2 PM na stanovanje z neto tlorisno površino do 160 m² in vsaj 3 PM na stanovanje z neto tlorisno površino nad 160 m². Prav tako mora biti na zemljišču objekta zagotovljen prostor za obračanje vozil tako, da le-ti ne prihajajo na prometnico vzvratno. Parkirna mesta je dopustno urediti tudi v sklopu tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta (garaža znotraj objekta).
11. člen
(krajinska ureditev)
(1) Obvezna je ozelenitev območij, ki so označena kot »obvezna ozelenitev« na karti »Ureditvena situacija«, kar se nanaša predvsem na robove območja, ter ozelenitev parkirnih površin tako, da bo maksimalno zmanjšan degradacijski vpliv na kulturno krajino Ljubljanskega barja in čimbolj prikrit pogled na parkirane avtomobile.
(2) Nepozidane površine okrog objekta, ki ne služijo kot dvorišče, terase in podobno je potrebno zazeleniti.
(3) Za zazelenitev se sme uporabiti le avtohtone rastlinske vrste. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne smejo segati v območje infrastrukture.
12. člen
(podporni zidovi in škarpe)
(1) Za izravnavo in utrditev terena okoli objekta je dopustna izvedba podpornih zidov in škarp. Najvišja višina le-teh nad terenom je 0,80 m.
(2) Odmiki od sosednjih zemljišč so najmanj 0,50 m oziroma lahko tudi manj s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki podpornih zidov oziroma škarp od skrajnega roba asfalta vozišča ali hodnika za pešce je najmanj 1 m.
13. člen
(ograje)
(1) Okrog zemljišča je dopustno postaviti medsosedsko ograjo.
(2) Najvišja višina ograje je 1,80 m. V primeru, da je ograja locirana na podporni zid oziroma škarpo maksimalne višine, je najvišja višina ograje 1,0 m, merjeno od točke višjega s podpornim zidom oziroma škarpo izravnanega terena. Ograja mora biti lahkotna in vsaj delno transparentna – omogočiti mora poglede skozi. Zaželjena je ozelenitev.
(3) Odmik ograje od sosednjih zemljišč je minimalno 0,50 m. S soglasjem lastnika tangiranega zemljišča lahko tudi manj.
Zasaditve, ki se izvedejo kot žive meje, se lahko (različnih vrst – z avtohtonim zelenjem) izvedejo na robu zemljišč.
(4) Zgornji rob ograje oziroma lega ograje in žive meje ob javni cesti ne sme posegati v polje preglednosti. Višina obcestne ograje (žive meje) v 2 m širokem varovalnem pasu (merjeno od roba asfalta) sme biti največ 80 cm, odmik od roba asfalta je najmanj 1 m. Postavitev ograje ob cesti ne sme zmanjšati preglednosti pri vključevanju na cestišče. Obcestne ograje in žive meje izven 2 m širokega varovalnega pasu in v primeru, da ne ovirajo preglednosti so lahko tudi višje.
Pred gradnjo ograje v varovalnem pasu ceste je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(5) Postavitev ograje v priobalnem in vodnem zemljišču ni dovoljena. Možna je zasaditev z avtohtonim zelenjem.
14. člen
(enostavni in nezahtevni objekti)
(1) Dopustno je postavljati enostavne in nezahtevne objekte skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Če ni v tem odloku določeno drugače, morajo biti odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednih parcelnih mej najmanj 0,5 metra. Odmiki se merijo od skrajne točke objekta. Manjši odmik je dovoljen s soglasjem soseda.
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od javne ceste mora biti najmanj 2,0 metra, merjeno od skrajne točke objekta.
V 2 m varovalni pas ceste (merjeno od roba asfalta) se lahko postavi ograje oziroma žive meje. Višina ograje oziroma žive meje v varovalnem pasu sme biti največ 80 cm, minimalni odmik od roba asfalta je 1 m.
Manjši odmik je dovoljen s soglasjem upravljavca ceste.
(4) Oblikovanje:
Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovani usklajeno z osnovnim objektom, lahko imajo poljubne naklone streh, poljubna je tudi barva strehe. Tudi če se stikajo z osnovnim objektom, se površina ne šteje odstotek projekcije tlorisne površine strehe, ki ima lahko drugačen naklon od osnovnega objekta.
IV. NAČRT PARCELACIJE
15. člen
(načrt parcelacije)
Parcel označenih z oznako p01 in p02 ni dovoljeno drobiti, razen kadar je potrebno izvesti novo parcelacijo za potrebe komunalne in prometne infrastrukture.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
16. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Gradnja objektov in ostalih ureditev lahko poteka v poljubnih gradbenih etapah.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
(kulturna krajina)
Območje se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljanskega barja (EŠD 11819). Objekti morajo oblikovalsko slediti osnovnim regionalnim značilnostim območja, kar se dosega z upoštevanjem določil tega odloka glede oblikovanja novih objektov.
18. člen
(arheološko najdišče)
(1) Območje se nahaja znotraj registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368).
(2) Na obravnavanem območju niso bile odkrite arheološke ostaline.
Predhodne arheološke raziskave zemljišča so bile ob strokovnem nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvedene s strani podjetja Tica sistemi d.o.o.. Izdelano je bilo Poročilo o arheološkem podpovršinskem terenskem pregledu s trojnima testnima sondama.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
19. člen
(zaščita narave – območje Natura 2000, Ljubljansko barje)
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omilitve:
– jarek na zahodnem delu zemljišča se ohrani, brežine se ne utrjuje, obraščene naj bodo z naravno vegetacijo (visoko steblikovje, grmovje),
– izvede se omilitvene ukrepe zaradi krčenja habitata ogroženih prostoživečih vrst, in sicer vzpostavitev večslojnih drevesno-grmovnih omejkov na območju urejanja VG 10/1-1,
– gradbišče, manipulativne površine, začasne ali stalne deponije gradbenih in drugih materialov ne smejo segati na travnike, mokrišča ali vodna zemljišča izven območja urejanja.
20. člen
(vzpostavitev nadomestnega habitata)
(1) Omilitveni ukrep vzpostavitve nadomestnega habitata se izvede območju VG 10/1-1, severno od obravnavanega območja OPPN (v nadaljnjem besedilu: območje nadomestnega habitata), zaradi omilitve vpliva OPPN na Območje Natura 2000, SI3000271 Ljubljansko barje.
(2) Vzpostavi se večslojne drevesno grmovne omejke. Velikost nadomestnega habitata mora biti minimalno 380 m2, kolikor procentualno ustreza razmerju med celotnim območjem OPPN za območje VS 10/7-1 in območjem dela OPPN-ja VS 10/7-1, ki se ureja s tem odlokom.
(3) Vzpostavitev nadomestnega habitata je dolžan zagotoviti investitor gradnje na območju OPPN.
21. člen
(zaščita površinskih in podzemnih voda)
Območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju in ne znotraj območij poplav, kot določenih v opozorilni karti poplav.
Na zahodnem robu obravnavanega območja se nahaja odprt jarek, ki se ga ohranja. Brežine se ne utrjuje, obraščene naj bodo z naravno vegetacijo (visoko steblikovje, grmovje).
22. člen
(varstvo zraka)
V času gradbenih del je potrebno:
– preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi,
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav,
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin, pokrit prevoz sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala,
– sipke materiale je potrebno skladiščiti proč od stanovanjskih območij,
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor.
23. člen
(varstvo tal in rastlin)
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– gradbišče, manipulativne površine, začasne ali stalne deponije gradbenih, odkopnih in drugih materialov naj ne segajo na travnike, mokrišča ali vodna zemljišča izven območja urejanja,
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bo prizadeta čim manjša površina tal,
– po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,
– rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, se naj v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin na drugih območjih oziroma za končno ureditev zelenih površin na območju OPPN.
24. člen
(zaščita pred hrupom)
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja,
– hrupna gradbena dela smejo potekati le med dalavnikom, v dnevnem času, med 7. in 18. uro.
25. člen
(ukrepi v času gradbenih del)
Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje, so:
– dela naj se izvedejo na način, ki ne bo poslabšal ekoloških razmer in posledično slabo vplival na ugodno stanje tam živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,
– na območju predvidenega posega naj se vsa dela izvedejo brez novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,
– med izvedbo predvidenih posegov, naj se vsa dela izvedejo tako, da se obstoječa avtohtona vegetacija ohranja na predmetnih parcelah v največji možni meri,
– na gradbišču je potrebno zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi,
– obstoječe cestno omrežje, ki se bo uporabljalo za gradbeni transport, je potrebno pred pričetkom gradnje pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
26. člen
(obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Za območje niso predvideni ukrepi za obrambo.
(2) Vsi objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno. Projektni pospešek tal je 0,25 g.
(3) Območje se ne nahaja znotraj območja poplavne ogroženosti, kot določenega v opozorilni karti poplav.
(4) Območje ni plazovito in ni erozijsko ogroženo.
27. člen
(varstvo pred požarom)
(1) V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Evakuacijsko pot in evakuacijsko površino za območje OPPN predstavlja obstoječa asfaltirana cesta – Debevčeva pot.
Z izbranimi gradbenimi materiali in odmiki je potrebno preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča in objekte.
Vsa zemljišča v območju OPPN so v primeru požara dostopna preko obstoječega cestnega omrežja. Do objektov se predvidi dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090 (utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območjih radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10t). Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti.
V primeru požara se uporablja požarna voda iz obstoječega omrežja.
(3) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti študija oziroma zasnova požarne varnosti.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
28. člen
(splošni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje)
(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora navezovati na obstoječo javno infrastrukturo v okolici.
(2) Predvidena objekta se priključita na vodovodno omrežje in elektroenergetsko omrežje. Do izgradnje javne kanalizacije za odpadne vode se lahko vode čistijo v mali čistilni napravi. Objekt se lahko priključi na plinovodno omrežje, TK omrežje različnih operaterjev in eventualna druga komunalna omrežja. Zagotovljen mora biti tudi odvoz komunalnih odpadkov.
(3) Izdelava projektne dokumentacije za komunalno, energetsko, telekomunikacijsko infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
(4) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(5) Dopustne so začasne ureditve, ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij in morajo biti izvedene na način, da jih bo možno vključiti v predvideno končno komunalno in energetsko infrastrukturo območja OPPN.
29. člen
(varovalni pasovi prometnih omrežij)
(1) V varovalnem pasu ceste je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega prostorskega načrta, drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste.
(2) Celotno območje se nahaja znotraj varovalnega progovnega pasu železnice. Za gradnjo je potrebno pridobiti soglasje upravljavca le-te.
(3) Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja, preglednosti ali vzdrževanja prometnega omrežja.
30. člen
(promet)
(1) Novo predvidena objekta se morata priključiti na obstoječo kategorizirano javno pot – Debevčeva pot (parcela št. 3534, k.o. Brezovica). Za vsak objekt sta dopustna največ dva uvoza.
(2) Maksimalna širina uvoza se omeji tako, da se prepreči odprtost celotnih dvorišč na kategorizirano cesto. Največja širina uvoza na parcelo je 4,5 m.
31. člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
(1) Za oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se objekti priključijo na javni vodovod, preko vodomernega jaška z vodomerom.
(2) Za oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se za območje OPPN dogradi javno vodovodno omrežje. Priključitev na javno vodovodno omrežje bo možna po izgradnji načrtovanega sekundarnega vodovoda v Debevčevi poti po že izdelani projektni dokumentaciji, ki se bo navezal na primarni vodovod NL DN 300 v Podpeški cesti (št. proj. 137/04, Hidrosvet d.o.o., december 2004).
(3) Zaradi možnosti priključevanja novih objektov na širšem zazidalnem območju VS 10/7-1 je predvidna gradnja sekundarnega vodovoda NL DN 100. Na mestu navezave novega javnega sekundarnega vodovoda NL DN 100, se vgradi zaporna armatura. Trasa predvidenega vodovoda bo potekala proti vzhodu v južnem robu Debevčeve poti in se bo zaključila s končnim hidrantom pred predvidenim objektom.
32. člen
(kanalizacijsko omrežje za odpadne vode)
(1) Na obravnavanem območju kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode še ni zgrajena. Novopredvidene objekte bo možno priključiti na javni kanalizacijski sistem, ko bo zgrajeno črpališče v Podpeški cesti, dograjen tlačni vod čez avtocesto do zbiralnika A7 in zgrajen kanal v Debevčevi poti, glede na noveliran projekt PGD PZI 138/04 izdelovalca Hidrosvet d.o.o.
(2) Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema se mora objekt obvezno priključiti na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode.
(3) Do izgradnje kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju se za posamezen predviden objekt uredi mala čistilna naprava.
33. člen
(kanalizacijsko omrežje za padavinske vode)
(1) Odvajanje čistih padavinskih vod se izvede preko peskolovov. Odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, kjer se odvija promet, je potrebno predhodno očistiti preko cestnih požiralnikov z lovilci olj.
(2) Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati. Če ponikanje ni možno, se lahko očiščene padavinske vode vodi v površinske odvodnike ali odprte jarke, ob predhodnem zadrževanju padavinskih voda pred izlivom.
(3) Padavinske (meteorne) vode ne smejo pritekati na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste.
34. člen
(električna energija)
(1) Na obravnavanem območju, severno od Debevčeve poti, poteka obstoječi zračni vod elektroenergetskega omrežja.
(2) Napajanje predvidenih stanovanjskih objektov se zagotovi preko novega NN zemeljskega razvoda, minimalnega prereza Al 70 mm2, ki se ga priključi na zemeljski izvod št. 2 – smer Bičevje v priključno merilni omarici, locirani na fasadi objekta na naslovu Debevčeva pot 2 (parc. št. 595/2, k.o. 1724 Brezovica). Predmetni izvod se napaja iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Brezovica nadvoz (parc. št. 375/9, k.o. Brezovica). Pri križanju voznih površin in komunalnih vodov se priključni zemeljski vod uvleče v zaščitno PVC cev premera 110 mm.
35. člen
(javna razsvetljava)
Preko obravnavanega območja, severno od Debevčeve poti, poteka nadzemno omrežje za potrebe javne razsvetljave.
36. člen
(TK omrežje)
Na celotnem območju OPPN je dopustno graditi različna TK omrežja različnih operaterjev. Sekundarni vodi, na katere se lahko priključijo objekti, se praviloma speljejo ob severnem robu zemljišča.
37. člen
(ogrevanje objektov – plinovodno omrežje)
(1) Oskrba Občine Brezovica z zemeljskim plinom se vrši preko srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja z obratovalnim tlakom 0,5–4 bar. Obstoječe glavno plinovodno omrežje S2800 dimenzije DN200 je izvedeno po Podpeški cesti. Do območja OPPN je v cestišču Debevčeve poti zgrajeno glavno plinovodno omrežje S2763 v dimenziji DN50. Zmogljivost obstoječega glavnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo območja urejanja s plinom.
(2) Objekti na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. V primeru, da objekt zadovoljuje potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z obnovljivimi viri energije, za preostali del potreb velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(3) Za priključitev stavb na sistem zemeljskega plina bo treba do obstoječega glavnega plinovoda S2763 izvesti priključne plinovode. Priključni plinovodi do posameznih stavb se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavb.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 25/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.).
38. člen
(javna higiena – odpadki)
Območje ima urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Le-to se zagotovi in uredi na krajevno običajen način. Lokacije zabojnikov se določijo v dogovoru z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov.
39. člen
(javno dobro)
Obstoječa javna pot (Debevčeva pot, odsek 522181) na zemljišču 3534 k.o. Brezovica (1724) predstavlja javno dobro, ki je v naravi že obstoječe.
Znotraj območja OPPN ni predvidenih novih območij javnega dobrega.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
40. člen
(odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Opisana odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi; z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) V soglasju s pristojnim upravljavcem komunalne infrastrukture je dopustno speljati komunalne vode in celotno komunalno infrastrukturo tudi drugače, kot je to določeno na karti »Zbirni načrt komunalnih vodov«, če je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša. Dopustno je prilagoditi tudi tehnične karakteristike infrastrukturnih zahtev iz tega OPPN.
(3) Manjša prekoračitev (do 1,00 metra) gradbene linije (GL) in gradbene meje (GM) je dopustna z napušči, enostavnimi nadstreški in podobnimi manjšimi elementi, če se ohranja poravnava fasad objektov na GM oziroma GL.
Odstopanja gradbene meje proti priobalnemu pasu ni.
(4) Višinski gabariti imajo toleranco +/- 0,5 metra.
(5) Parcelne meje določene za parcelacijo imajo toleranco +/- 1,0 metra.
(6) Z odstopanji se ne sme spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se poslabšati bivalne in delovne razmere in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo.
XI. KONČNE DOLOČBE
41. člen
(vpogled)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled na:
– Občini Brezovica,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič - Rudnik, oddelek za okolje in prostor.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Brezovica.
42. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. izv. 31/2012
Brezovica, dne 15. junija 2012
Župan
Občine Brezovica
Metod Ropret l.r.
