Datum: 21. 6. 2012

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Boris Bezjak, Ptuj, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 21. junija 2012

1. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 1397/2011 z dne 27. 2. 2012 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju št. In 408/2007 z dne 20. 10. 2011 se zavrže.
2. Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, se kaznuje s 1.000 (tisoč) euri denarne kazni. Kazen mora v 30 dneh od prejema tega sklepa plačati na račun javnofinančnih prihodkov "Druge globe in denarne kazni", št. SI56 0110 0100 0518 755, referenca SI11 13110-7120036-05002012.

1. Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku, v katerem je pritožnik nastopal kot dolžnik, s sklepom o domiku pritožnikovo nepremičnino domaknilo najboljšemu ponudniku. Pritožbo, v kateri je pritožnik zatrjeval, da ni bilo pogojev za izvedbo javne dražbe, je Višje sodišče zavrnilo.
2. Pritožnik v ustavni pritožbi vztraja pri stališču, da ni bilo pogojev za izvedbo javne dražbe. Meni, da je prodajo preprečevala odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, izdana v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet prodaje v izvršilnem postopku. S to odločbo je bilo pritožniku kot lastniku nepremičnine naloženo, naj obnovi ali odstrani nevarni objekt na tej nepremičnini ter zavaruje nevarno gradnjo, hkrati pa sta bila v zvezi z nevarno gradnjo (med drugim) odrejena prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiško knjigo ter promet z objektom ali zemljiščem, na katerem objekt stoji. Pritožnik se ne strinja s stališčem sodišč, da inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje in hkratna prepoved prometa kot pravnoposlovnega razpolaganja lastnika s takšno nepremičnino nista ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Pritožnik zatrjuje kršitve 22., 23. in 33. člena Ustave in Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zatrjevano kršitev pravice do zasebne lastnine pritožnik med drugim utemeljuje z navedbama, da "bo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine lastnina z vpisom v zemljiško knjigo prešla s pritožnika na najboljšo ponudnico z javne dražbe" in da je "po pravnomočnosti sklepa o izročitvi z vpisom lastninske pravice na nepremičnini na kupca v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine poseženo v največji možni meri, saj dolžnik do zadevne nepremičnine izgubi vsa stvarnopravna upravičenja".

O ustavni pritožbi
3. Vsakdo, kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
4. Ustavno sodišče je na podlagi 5. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) pri Okrajnem sodišču na Ptuju opravilo poizvedbo o stanju izvršilnega postopka in ugotovilo, da je bil sklep o izročitvi nepremičnine Okrajnega sodišča na Ptuju št. In 408/2007 z dne 12. 3. 2012 pritožnikovemu pooblaščencu vročen 15. 3. 2012, pravnomočen pa je postal 24. 3. 2012.
5. Sodišče je torej v izvršilnem postopku že izdalo sklep, s katerim je nepremičnino izročilo kupcu. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je pravnomočen. S tem sklepom je kupec na originaren način, na podlagi odločbe sodišča, pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na dražbi, pritožnik pa je na tej nepremičnini izgubil vsa upravičenja. Določba 193. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 in 26/11 – v nadaljevanju ZIZ), ki varuje pravice kupca, namreč določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu ZIZ. Glede na to razveljavitev katerega koli kasnejšega sklepa, izdanega na podlagi sklepa o izvršbi z namenom oprave izvršbe, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine na pravice kupca ne more vplivati. Pritožnik torej (zgolj) z morebitno razveljavitvijo sklepa o domiku v pravni položaj kupca ne bi mogel več poseči, sklepa o izročitvi nepremičnine pa z ustavno pritožbo ne izpodbija. Morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča tako za pritožnika ne bi pomenila nobene pravne koristi več. Ker se torej pritožnikov pravni položaj glede vprašanja lastninske pravice na nepremičnini z odločitvijo Ustavnega sodišča ne bi izboljšal, pritožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje te odločitve. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).(1)

O zlorabi pravice do ustavne pritožbe
6. Prvi odstavek 34.a člena ZUstS določa, da lahko Ustavno sodišče udeleženca ali njegovega pooblaščenca v postopku kaznuje z denarno kaznijo od 100 eurov do 2.000 eurov, če zlorablja pravice, ki jih ima po tem zakonu. Ena izmed pravic po ZUstS je tudi pravica vložiti ustavno pritožbo.
7. Za zlorabo pravice do vložitve ustavne pritožbe med drugim štejeta tudi poskus, Ustavnemu sodišču prikriti očitno pomemben del predhodnega postopka, ali lahkomiselna navedba nepravilnih podatkov, zlasti ko to Ustavnemu sodišču povzroči dodatno (raziskovalno) delo. To namreč kaže, da pritožnik z vložitvijo ustavne pritožbe ne zasleduje njenega temeljnega cilja, tj. zaščite človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč uresničuje svoje interese neodvisno od dejanskih okoliščin primera.(2)
8. Pritožnik ustavno pritožbo vlaga po pooblaščeni odvetniški družbi. Za odvetniško družbo, ki prevzame mandat za vodenje postopka pred Ustavnim sodiščem, velja dolžna skrbnost, da preveri predpostavke za vložitev ustavne pritožbe, pregleda ustavnosodno presojo Ustavnega sodišča v zvezi z vprašanji, ki jih v ustavni pritožbi izpostavlja, temeljito pretehta možnosti za uspeh nameravane ustavne pritožbe in ravna skladno s svojimi ugotovitvami na podlagi tako opravljenega preizkusa.(3)
9. Pooblaščenec v ustavni pritožbi zatrjevano kršitev pravice do zasebne lastnine med drugim utemeljuje z navedbama, da "bo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine lastnina z vpisom v zemljiško knjigo prešla s pritožnika na najboljšo ponudnico z javne dražbe" in da je "po pravnomočnosti sklepa o izročitvi z vpisom lastninske pravice na nepremičnini na kupca v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine poseženo v največji možni meri, saj dolžnik do zadevne nepremičnine izgubi vsa stvarnopravna upravičenja". Pooblaščencu je torej znano, da je sklep o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku s prodajo nepremičnine odločilen mejnik za prehod lastninske pravice z dolžnika na kupca. Da gre za pomembno okoliščino, od katere je praviloma odvisen tudi uspeh z ustavno pritožbo, izhaja iz ustaljene ustavnosodne presoje. Kljub temu pa pooblaščenec v ustavni pritožbi, ki jo je Ustavnemu sodišču poslal 14. 5. 2012, ne omeni že 12. 3. 2012 izdanega in 24. 3. 2012 pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine. Ne samo, da Ustavnega sodišča pooblaščenec ni seznanil z očitno pomembnim dejstvom, s katerim je bil sam seznanjen (sklep o izročitvi mu je bil skupaj z izpodbijanim sklepom višjega sodišča vročen 15. 3. 2012), ampak je Ustavnemu sodišču povzročil tudi dodatno delo, ko je moralo sámo ugotavljati za odločitev pomembna dejstva. Bodisi zamolčanje bodisi malomarna opustitev navedbe za odločitev očitno pomembnega dejstva iz predhodnega postopka po oceni Ustavnega sodišča pomeni zlorabo pravice do vložitve ustavne pritožbe.
10. Vloge, v katerih so za odločitev očitno pomembne okoliščine iz predhodnega postopka zamolčane oziroma iz malomarnosti niso navedene, ovirajo izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Naloga Ustavnega sodišča je, da odloča o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih, torej o vprašanjih, ki so pomembna za življenje posameznika v družbi in za državo. Ukvarjanje z vlogami, kot je vloga v obravnavanem primeru, Ustavno sodišče pri svojem delu ovira, saj zavira proces odločanja o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah v tistih primerih, ko je to potrebno. Ustavno sodišče takšnega ravnanja ni dolžno trpeti, zato je sklenilo, da pooblaščenca zaradi zlorabe pravice do vložitve ustavne pritožbe kaznuje. Ustavno sodišče je pooblaščencu pritožnika odmerilo kazen v višini 1.000 eurov, ki jo glede na vse okoliščine primera šteje za primerno (2. točka izreka).

11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 34.a člena in druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter na podlagi prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

(1) Primerjaj npr. sklepe Ustavnega sodišča št. Up-717/03 z dne 17. 2. 2004, št. Up-633/04 z dne 14. 10. 2004, št. Up-482/04 z dne 10. 12. 2004 in št. Up-666/05 z dne 29. 3. 2007.
(2) Enako stališče je sprejelo nemško Zvezno ustavno sodišče. Primerjaj sklepe nemškega Zveznega ustavnega sodišča: sklep 2. oddelka drugega senata z dne 16. 8. 1994 – 2 BvR 983/94 in 2 BvR 1258/94, sklep 2. oddelka prvega senata z dne 11. 9. 2001 – 1 BvR 305/01, sklep 2. oddelka drugega senata z dne 26. 2. 2007 – 2 BvR 53/07 in sklep 1. oddelka drugega senata z dne 1. 7. 2009 – 2 BvR 498/07.
(3) Primerjaj sklep nemškega Zveznega ustavnega sodišča, sklep 3. oddelka prvega senata z dne 24. 8. 2010 – 1BvR 1584/10.