Na podlagi 3., 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Litija (Uradni list RS, št. 78/06) 2. člena Odloka o načinu izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe izvajanja javne razsvetljave, semaforjev in prometne signalizacije v naseljih v Občini Litija (Uradni list RS, 107/11) ter 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04, 33/06, 139/06 in 12/11) je Občinski svet Občine Litija na 3. korespondenčni seji, ki je potekala od dne 3. 7. 2012 od 15. ure do dne 6. 7. 2012 do 10. ure, sprejel

(1) S tem odlokom se določa način izvajanja javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva koncesije lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave in dobave elektrike za javno razsvetljavo v Občini Litija (v nadaljevanju: javna služba), z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije.
(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(3) Odlok iz prvega odstavka tega člena se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
(4) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.

(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je izbirna lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– »koncedent«: je Občina Litija;
– »koncesija«: je koncesija za izvajanje javno naročniškega javno-zasebnega partnerstva iz 1. člena tega odloka;
– »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnosti iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije,
– »javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih. Javna razsvetljava po tem odloku in s tem tudi predmet javne službe iz 1. člena je tudi cestna razsvetljava v smislu zakona o cestah;
– »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v Občini Litija v skladu s standardi in predpisi iz druge alineje prvega odstavka 19. člena tega odloka;
– »razpis UJR1«: je javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita raba električne energije (Uradni list RS, št. 55/11) oziroma drugi javni razpisi za pridobivanje javnih sredstev iz naslova učinkovite rabe energije
– »neposredna bližina objektov in naprav javne razsvetljave«: je vplivno območje okrog objektov in naprav javne razsvetljave, kjer ima izvajanje posegov vpliv na moč in kvaliteto svetlobnega toka na javne površine.

V Občini Litija (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.

(1) Naprave javne razsvetljave in drugi objekti javne službe so objekti gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra v lasti občine, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače določeno.
(2) Če koncedent ne uspe pridobiti sredstev na razpisu UJR1, ostaja lastništvo vseh, s strani koncesionarja vgrajenih naprav in stvari do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja, pri koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na vgrajenih napravah izločitveno pravico v primeru stečaja koncesionarja.
(4) Lastništvo ostalih naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne službe kot objektov gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno.

(1) Javna služba obsega dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe ter njihovo redno vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije, zlasti pa:
1. dobava, postavitev in zamenjavo svetilk in sijalk z energetsko varčnimi svetilkami in sijalkami z enakovredno svetilnostjo obstoječim,
2. dobava, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov,
3. dobava, postavitev in zamenjava svetlobne prometne signalizacije,
4. popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo,
5. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece,
6. vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave, svetlobne prometne signalizacije in drugih naprav ter svetlobnih znakov, ki so vezani na javno razsvetljavo,
7. intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije,
8. po pooblastilu vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave,
9. izdelava (vzpostavitev), vodenje katastra in kontrolne knjige,
10. pripravo predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije,
11. priprava poročila o realizaciji letnega programa,
12. izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave,
13. dobava električne energije za potrebe javne razsvetljave, pri čemer mora biti najmanj 40 % dobavljene električne energije pridobljene iz obnovljivih virov energije in/ali soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom, kot jih določa zakon, ki ureja energetiko,
14. priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave,
15. vzpostavitev energetskega knjigovodstva in vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih.
(2) Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni, drugi podzakonski akti ali koncesijska pogodba.
(3) Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.

(1) Javna služba se izvaja na celotnem območju občine.
(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine vodenja investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture javne razsvetljave ter upravljanja s to infrastrukturo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) Koncesionar lahko, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij.

(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka. Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.
(3) Za vzpostavitev katastra mora koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program.

(1) Digitalni kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe osvetlitve športne infrastrukture, raznovrstnih okrasitev in javnih prireditev, energetski kabli nad in pod zemljo ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.
(2) Digitalni kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Litija. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
(3) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občini.

(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določajo predpisi ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),
– opis dela,
– popis porabljenega materiala,
– porabljen čas za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje do 8. dne v mesecu za pretekli mesec.

(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 30. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. 3. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe za del poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu in mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
(3) Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne razsvetljave) in vsebuje predvsem:
– obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije,
– obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,
– obseg in stroške zamenjave uničenih in poškodovanih delov,
– navedbo mest predvidenih za raznovrstne uskladitve ter čas trajanja,
– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbe uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitve uporabnikov storitev,
– oddaje poslov podizvajalcem,
– spremembe v podjetju koncesionarja,
– škodne dogodke,
– spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenje zavarovanj in
– podatke o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

Prepovedano je:
– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,
– vsakršno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,
– onemogočanje dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,
– opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave.

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Občina Litija lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s smiselno uporabo spoštovanjem naslednjih standardov (koncesionar ni dolžan zagotavljati pogojev, kot jih določajo standardi, če to ni mogoče iz razloga neprimernosti obstoječe infrastrukture oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):
– Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10);
– Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10 s spremembami)
– veljavno slovensko zakonodajo,
– smernicami Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE,
– smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR in
– dobro inženirsko prakso;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
– kot dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo drugače določeno;
– zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe o kršitvah.
(2) Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo, razen če to ni mogoče zaradi narave obstoječe infrastrukture, ki je v lasti koncendenta.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost. V primeru okvar, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi je koncesionar dolžan zagotoviti odpravo okvar, napak oziroma poškodb v roku 2 ur po ugotovitvi napake oziroma po prejemu verodostojnega obvestila uporabnikov.
(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Litija, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Litija.
(4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 24. členom tega odloka,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine,
– da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.

(1) Javna služba se financira iz:
– občinskega proračuna,
– sredstev, pridobljenih na javnem razpisu UJR1
– drugih virov.
(2) Pri izvajanju javne službe vzdrževanje javne razsvetljave si bosta koncedent in koncesionar učinek zmanjšanja porabe električne energije, ob hkrati zagotovitvi enake svetilnosti medsebojno delila na način po modelu z delno udeležbo prihrankov, ki pripada naročniku že med trajanjem koncesijske pogodbe in sicer, da bo koncedent za celotno izvajanje gospodarske javne službe plačeval iz proračuna manj, kot je plačeval v referenčnem obdobju, in sicer po formuli (brez DDV):
Letno plačilo koncedenta =
(referenčna poraba (v kWh) el. energije + poraba na novoinstalirani moči – dejanska poraba (v kWh) el. Energije) x povprečna cena el. energije v tekočem letu pogodbe (EUR/kWh) + referenčni stroški vzdrževanja + stroški vzdrževanja novoinstalirane razsvetljave.
Pri čemer je:
Povprečna cena el. energije v tekočem letu pogodbe: cena električne energije, ki vsebuje vse stroške energije, omrežnine in drugih dajatev določenih s strani države brez DDV, ki pa v delu formule, ki se nanaša na prihranek, ne more biti nižja od povprečne cene na dan objave razpisa.
(3) Letno plačilo koncedenta vključuje tudi stroške vzdrževanja, katerega vsebinski obseg se določi z javnim razpisom. Referenčna poraba in stroški so izmerjena poraba in stroški nastali z vzdrževanjem javne razsvetljave v koledarskem letu 2011.
(4) Podrobneje se pravice in obveznosti v zvezi ukrepi z namenom zmanjšanja porabe električne energije uredijo s koncesijsko pogodbo, kjer se tudi določi, da bo koncesionar ob koncu koncesijskega obdobja brezplačno prenesel v knjigo osnovnih sredstev koncedenta tisto novomontirano opremo javne razsvetljave, ki je v času izvajanja koncesije v njegovi lasti.
(5) Dobava električne energije je predmet koncesijskega razmerja. Izvajanje in plačevanje storitev dobave električne energije se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. Cena električne energije za prvo obdobje po preteku obstoječih pogodb o dobavi električne energije se določi z javnim razpisom za izbor koncesionarja, za nadaljnja obdobja do izteka koncesijske dobe pa se cena določa s postopkom s pogajanji z izbranim koncesionarjem ob upoštevanju tržnih cen. V primeru, da med koncesionarjem in koncedentom v postopku s pogajanji ne pride do dogovora o ceni električne energije, ima koncedent pravico da izbere drugega dobavitelja električne energije v skladu z veljavno javno-naročniško zakonodajo, vendar samo v primeru če je cena električne energije, ki jo je ponudil drug dobavitelj nižja od cene, ki jo je ponudil koncesionar.
(6) Če koncedent pridobi sredstva UJR1, financira dobavo in postavitev naprav in ostalih predmetov javne razsvetljave koncedent iz teh sredstev in sredstev koncesijske dajatve iz naslednjega odstavka, koncesionar pa dobavo in postavitev naprav in ostalih predmetov javne razsvetljave izvede po ceni, ki se določi s postopkom s pogajanji z izbranim koncesionarjem.
(7) Koncesionar koncedentu plačuje koncesijsko dajatev v višini, ki jo ponudi na javnem razpisu, na podlagi katerega je pridobil koncesijo. Če koncedent pridobi sredstva UJR1, plača koncesionar koncesijsko dajatev za celotno obdobje trajanja koncesije, ko se izpolni pogoj za začetek investiranja v javno infrastrukturo.
(8) Če koncedent ne pridobi sredstev UJR1, financira dobavo in postavitev naprav in ostalih predmetov javne razsvetljave v celoti koncesionar, ki v tem primeru koncesijske dajatve koncedentu ni dolžan plačati v enkratnem znesku za celotno obdobje, ampak sukcesivno skozi celotno koncesijsko dobo

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti ustrezen akt o skupnem izvajanju koncesije skladno z zakonom, ki ureja postopke oddaje javnih naročil.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti in da ima pridobljene ustrezne licence za opravljanje energetske dejavnosti,
– da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje s tem, da v zadnjih treh letih ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa, da je imel v zadnjem letu najmanj 1.000.000 EUR čistega letnega prihodka, da ima ustrezno dodano vrednost na zaposlenega in da razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije,
– prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe,
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Javni razpis vsebuje tudi vse sestavine, ki jih za odprti postopek zahteva zakon, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(4) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(5) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(6) Koncedent mora v času objave javnega razpisa zagotavljati brezplačno dostopnost razpisne dokumentacije v skladu z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(7) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(8) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije.

Župan s sklepom o začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 28. člena tega odloka. Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– cena za izvedbo dobave in postavitve oziroma prenove javne razsvetljave,
– višina koncesijske dajatve iz sedmega odstavka 23. člena tega odloka,
– reference ponudnika s področja gradenj in vzdrževanja razsvetljave po modelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov,
– cene investicijskega vzdrževanja,
– vključenost lokalnih izvajalcev v izvedbo prenove in izvajanje koncesije,
– cena električne energije.
– merila v skladu z določili veljavne Uredbe o zelenem javnem naročanja za področje električne energije.
(2) V primeru, da koncedent ne uspe na razpisu UJR1, se merilo iz prve alineje prejšnjega odstavka ne uporabi, temveč je prvo merilo v tem primeru ponujena koncesijska dajatev.
(3) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja in niso v nasprotju z določbami zakona, ki ureja oddajo javnih naročil, v delu, v katerem ta ureja dopustne dopolnitve ponudb.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi skladno z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti z osebo zasebnega prava, ki je podala vlogo o zainteresiranosti, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri osebi zasebnega prava, ki je podala vlogo o zainteresiran ali so kako drugače delali za osebo zasebnega prava, ki je podala vlogo o zainteresiranost, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo oziroma s podpisom odločbe o imenovanje v komisijo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Župan odloči o izboru koncesionarja najprej z obvestilom o izbiri, skladno z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. Zoper to obvestilo je dopustno pravno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
(5) Glede na to, da je predmet koncesije izvajanje gospodarske javne službe, kjer zakon izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, mora občinska uprava v imenu koncedenta izbranemu koncesionarju po pravnomočnosti odločitve iz prejšnjega odstavka pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 27. oziroma 28. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 6 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. Do začetka izvajanja koncesije s strani koncesionarja, izvaja javno službo obstoječi pogodbeni izvajalec.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent razen v primeru iz 48. člena tega odloka dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,
– iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. To storita s sklenitvijo sporazuma.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

V primeru, ko je koncedent pridobil sredstva UJR1 in je koncesionar dobavo, postavitev oziroma prenovo javne razsvetljave izvedel po naročilu koncedenta ter koncesija iz katerega koli razloga preneha predčasno, je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti plačilo po pravilih, ki veljajo v primeru odkupa koncesije.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude in pritožbe,
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 8. členom tega odloka,
– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,
– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega odloka,
– ne uporablja veljavnih tarif,
– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,
– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 300 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Litija.
(2) Odgovorna oseba osebe iz prvega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.

Ob uveljavitvi tega odloka je veljavni zakon iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP).

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine Litija.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije