Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za plinsko-parno elektrarno v Termoelektrarni Trbovlje
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za plinsko-parno elektrarno v Termoelektrarni Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je decembra 2011 pod številko projekta 7933 izdelalo podjetje IBT SPI, d. o. o., Trbovlje.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnemu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora Občine Trbovlje. Sestavni del te uredbe je tudi priloga grafičnega dela državnega prostorskega načrta, iz katere je razvidno območje državnega prostorskega načrta.
(3) Postopek presoje vplivov na okolje po petem odstavku 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) ni bil opravljen s postopkom priprave državnega prostorskega načrta.
(4) Oznake, navedene v 6., 7., 8., 9., 21., 26., 37. in 43. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo prostorske ureditve za gradnjo nove plinsko-parne elektrarne (v nadaljnjem besedilu: PPE) na obstoječem kompleksu Termoelektrarne Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: TET), ki jo sestavljajo glavni pogonski in spremljajoči tehnološki objekti ter komunalni in tehnološki vodi in naprave, potrebni za nemoteno obratovanje. Vse prostorske ureditve so načrtovane na obstoječih gradbenih parcelah objektov, ki se prej odstranijo.
(2) Predvideni so naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– novogradnja glavnih pogonskih objektov plinsko-parne elektrarne moči do 291 MW,
– novogradnja drugih spremljajočih tehnoloških objektov in naprav,
– novogradnja nadomestnih delavnic in objektov hladilne vode,
– ureditev platojev za druge tehnološke medije,
– ureditev in razširitev obstoječega platoja termoenergetskega objekta TE 1 in delavnic na koti +223,00 m z gradnjo opornih zidov in krožne dovozne ceste,
– prestavitev obstoječega transportnega traku za premog,
– ureditev dostopa na plato levega brega z gradnjo novega mostu čez Savo in novega priključka na državno cesto ter ureditev novega izvennivojskega prečkanja železniške proge z ukinitvijo obstoječega prehoda,
– rekonstrukcija starega odseka Zasavske ceste in obstoječih dovoznih cest,
– prestavitev, novogradnja, rekonstrukcija komunalne in elektroenergetske infrastrukture, (visokonapetostne, srednjenapetostne in nizkonapetostne),
– prestavitev, novogradnja, rekonstrukcija telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav,
– odstranitev, novogradnja, rekonstrukcija internih vodov in naprav za delovanje tehnološkega procesa in načrtovanih ureditev,
– odstranitev, novogradnja, rekonstrukcija obstoječih oljevodov in vodov ter naprav hladilne vode,
– rekonstrukcija in vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– ureditev zunanjih odprtih in obvodnih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, platoji, brežine …) in
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, prometne in neprometne signalizacije, varovalnih ograj ter urbane opreme.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta je v občini Trbovlje na delu obstoječega kompleksa TET. Območje skupne površine 14,30 ha na levem bregu Save obsega območje odstranjenega termoenergetskega objekta bloka 1, 2, 3 (v nadaljevanju: TE 1) in obstoječih delavnic na koti +223,00 m, plato plinskih agregatov na koti +215,50 m ter območje obstoječega črpališča ob Savi. Na desnem bregu pa obsega območje med starim odsekom državne ceste (v nadaljnjem besedilu: Zasavska cesta), glavno cesto G II-108/1185 Trbovlje–Hrastnik in 110 kV stikališče, na katerem so večstanovanjski objekti in pomožni objekti TET. Čez območje na levem bregu Save poteka glavna železniška proga E70, odsek št. 10, državna meja–Dobova–Ljubljana, čez južni del območja pa trasa glavne ceste G II 108, odsek 1185, Trbovlje–Hrastnik. Z načrtovanimi posegi se obstoječi odmiki od državne prometne infrastrukture ne zmanjšujejo. To območje deli na dva dela reka Sava, opredeljena kot vodotok I. reda. Na vodnem in priobalnem zemljišču so dopustni le posegi, ki so opredeljeni v tej uredbi.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so pripisane na prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel (grafični del list št. 1.3).
(3) Na območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka so skladno z geodetskim načrtom zemljišča ali deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Dobovec:
509/5-d, 511/4-d, 511/6-d, 512, 513/1, 513/2, 513/3, 513/4, 513/6, 513/7, 514/2, 514/6, 514/7, 514/9-d, 514/11, 514/12, 514/13, 514/14-d, 514/15-d, 514/16, 514/17, 514/18, 1180/7-d, 1191/2, 1191/18-d, 1191/19, 1191/20-d, 1195/1-d in 1195/5-d;
– k. o. Trbovlje:
*201/1, *201/2, *201/4, *504, *505, *940, *941, 1522/2-d, 1522/3, 1523/1-d, 1523/2, 1524/3, 1524/4, 1524/7, 1524/13, 1524/21-d, 1524/26-d, 1525/1-d, 1525/2, 1526/1, 1526/2, 1529/1, 1529/2, 1529/3, 1529/4, 1536/6-d, 1536/8-d, 1536/37, 1536/38, 1536/39, 1536/40, 1536/41, 1761/4, 1761/5-d, 1761/21-d, 1761/22, 1761/23, 1761/24, 1761/25, 1822/1-d, 1822/2-d, 1823/23-d in 1823/24-d.
5. člen
(raba zemljišč)
Zemljišča državnega prostorskega načrta predstavljajo stavbna zemljišča, namenjena za energetsko in prometno infrastrukturo, ter vodno zemljišče reke Save. Načrtovane prostorske ureditve se izvajajo na gradbenih parcelah obstoječih energetskih in spremljajočih objektov. Obstoječa namenska raba območja se ne spreminja.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(umestitev in namembnost novogradenj)
(1) Umestitev načrtovanih objektov je predvidena na gradbenih parcelah obstoječih objektov, ki se odstranijo:
– na severnem delu levega brega Save se na lokaciji TE 1 in delavnic obstoječi plato na koti 223,00 m razširi v brežino ter nameni za gradnjo novih glavnih pogonskih objektov plinsko-parne elektrarne (objekti št. 1, 2, 3, 6 in 7) ter spremljajočih tehnoloških objektov in naprav (objekti št. 4, 5 in 14),
– na zahodnem delu levega brega Save se obstoječi plato plinskih turbin na koti 215,50 m nameni gradnji spremljajočega tehnološkega objekta (objekt št. 11),
– na lokaciji obstoječega črpališča se na platoju kote 211,70 m zgradijo nadomestni objekti hladilne vode (objekti št. 8, 9 in 10),
– na desnem bregu se na lokaciji obstoječih večstanovanjskih in spremljajočih objektov TET na platoju kote 213,10 m zgradi nadomestni objekt delavnic s skladišči in upravnim delom (objekt št. 12).
(2) Lokacije in gradbene površine objektov so razvidne iz prikaza umestitve načrtovanih objektov in ureditev (list št. 1.2.2), tlorisni in vertikalni gabariti objektov pa iz prikaza tlorisov, prerezov in pogledov objektov (list št. 1.2.4).
(3) Gradbena površina je maksimalna pozidana površina objekta.
7. člen
(odstranitve obstoječih objektov in naprav)
(1) Za zagotovitev površin za gradnjo se odstranijo naslednji objekti:
a) na levem bregu Save:
– objekt RTP 35 kV (št. 1871-4461 del; objekt A oziroma EO1), zgrajen zahodno od TE 1, na delih parc. št. 1526/1, 1526/2, 1536/8, 1761/4 in 1823/23 vse k. o. Trbovlje, s transformatorskim platojem (EO2), transformatorskima prostoroma (KP3 in KP4), rezervoarjem hladilne in požarne vode (PE1-2) ter pretakališčem (OG9) in rezervoarji goriva (OG10);
– delavnice in skladišča, zgrajeni vzhodno od TE 1, na parc. št. 201/1, 201/2, 201/4, 1529/1, 1529/2, 1529/3, 1529/4 in 1761/4, vse v k. o. Trbovlje, in sicer: št. objekta 1871-4457 (pomožni objekt), št. objekta 1871-4462 (VOS9), št. objekta 1871-4463 (VOS10), št. objekta 1871-4464 (VOS4, VOS5, VOS6, VOS7, VOS8), št. objekta 1871-5244 (pomožni objekt),
– transport premoga (transportni most s presipnimi postajami – TSP 21, TSP 22, TSP 23, TSP 24, TSP 25, TSP 26, TSP 27, TSP 28, TSP 29), št. objektov 1871-2981, 4446, 5243, ki poteka čez parc. št. *201/2, 1529/1, 1536/6, 1536/8, 1761/5 in 1823/23, vse v k. o. Trbovlje;
b) na desnem bregu Save:
– UPO8 (št. 1872-6) – garažni objekt, zgrajen na parc. št. 514/16 k. o. Dobovec,
– UPO7 (št. 1872-5) – delavnice s skladišči (objekt stare menze), Zasavska cesta 8, Trbovlje, zgrajen na parc. št. 512 k. o. Dobovec,
– UPO6 (št. 1872-3) – opuščen stanovanjski objekt, Zasavska cesta 9, Trbovlje, zgrajen na parc. št. 513/1 k. o. Dobovec, s pomožnim objektom (št. 1872-4), zgrajenim na parc. št. 514/6 k. o. Dobovec,
– UPO6 (št. 1872-2) – opuščen stanovanjski objekt, Zasavska cesta 11 (10), Trbovlje, zgrajen na parc. št. 513/4 k. o. Dobovec,
– UPO6 (št. 1872-10) – objekt, Zasavska cesta 12 (11), Trbovlje, zgrajen na parc. št. 513/3 k. o. Dobovec, z nadstrešnico UPO9 (št. 1872-11),
– IGD1 (št. 1972-8) – gasilski dom, Zasavska cesta 8, Trbovlje, zgrajen na parc. št. 514/2 k. o. Dobovec.
(2) Po odstranitvi energetskih objektov TE 1, plinskih agregatov in RTP 110/35 kV TET se odstranijo tudi vse daljnovodne povezave, ki potekajo iz levega na desni breg.
(3) Na območju načrtovanih ureditev se odstranijo tudi vse naprave in vodi, ki so služili obratovanju TE 1 in plinskim agregatom ter so v upravljanju TET.
(4) Po ureditvi novega izvennivojskega dostopa na plato kote 223,00 m se ukine obstoječi nivojski prehod čez železniško progo v km 513+200 in odstrani objekt čuvajnice (št. 1871-4455).
8. člen
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)
Na območju urejanja je predvidena novogradnja naslednjih objektov:
a) transformatorski plato, objekt št. 1:
– lokacija: na zahodni strani
strojnice plinskih turbin
(objekt št. 2),
– namembnost: plato za postavitev
enega, dveh ali treh blok
transformatorjev in
transformatorjev lastne
rabe ter energetske
opreme (CC-SI 22140),
– gradbena 3 x 17,50 m x 6,00 m,
površina:
– gradbeni del obsega zgraditev
lovilnih skled za transformatorje s
skupno oljno jamo, temelje, požarne
stene, varovalno ograjo, vstopne jaške
za kinete in kabelske kinete do
stikališča za priključitev v prosta
polja;
b) strojnica plinske turbine, objekt
št. 2:
– lokacija: na zahodnem delu platoja
kote 223,00 m med
transformatorskim
platojem (objekt št. 1)
in kotlovnico (objekt št.
3),
– namembnost: energetski objekt (CC-SI
23020) – strojnica z eno,
dvema ali tremi plinskimi
turbinami in pomožnimi
dimniki,
– gradbena 55,40 m x 50,00 m ali
površina: 55,40 m x 40,40 m
(strojnica) + 55,40 m x
9,60 m (pomožni dimniki),
– višinski 24,00 m (±0,00 = 223,00
gabariti: m),
–konstrukcija:jeklena izvedba,
– streha: po posameznih »ladjah«
dvokapnica naklona 2 %
skrita za atiko, krita s
kovinskimi strešnimi
izolacijskimi paneli,
– fasada: iz kovinskih izolacijskih
panelov, pobarvana v
nežne, ne izstopajoče in
pastelne barvne odtenke,
– dovoz in s krožne dovozne ceste; z
dostop: zahodne, severne in južne
strani; dostop tudi
vzhodno iz platoja
pomožnih dimnikov,
– pomožni za hitrejši zagon in
dimniki: neodvisno obratovanje
plinske turbine od
parnega sistema se na
zahodni strani strojnice
namestijo pomožni jekleni
dimniki z notranjim
premerom 3,00 do 8,00 m
in višino 60 m,
– pogonsko zemeljski plin in ekstra
gorivo: lahko kurilno olje;
c) kotlovnica s kotli na odpadno
toploto, objekt št. 3:
– lokacija: vzhodno od objekta
strojnice plinskih turbin
(objekt št. 2) ob
pomožnih dimnikih
plinskih turbin in z
odmikom 9,60 m od objekta
strojnice, lahko je
samostojen del objekta,
– namembnost: energetski objekt (CC-SI
23020) – kotlovnica z
enim, dvema ali tremi
kotli na odpadno toploto
(utilizatorji) in
prostori za pomožno
tehnološko opremo,
– gradbena 55,40 m x 50,20 m ali
površina: 55,40 m x 36,20 m
(kotlovnica) + 55,40 m x
14,00 m (prostor za
pomožno tehnološko
opremo),
– višinski kotlovnica 39,00 m (±0,00
gabariti: = 223,00 m); prostori za
tehnološko opremo od
15,20 do 17,50 m (etaže
±0,00 = 223,00 m, +5,00
m; +10,00 m in deloma
+14,00),
–konstrukcija:kotlovnica – jeklena;
tehnološka oprema –
betonska,
– streha: jekleni del – dvokapnica
naklona 2 %, skrita za
atiko; krita s kovinskimi
strešnimi izolacijskimi
paneli; betonski del –
ravna pohodna terasa, na
kateri so nameščeni
grelniki in sprejemna
postaja zemeljskega
plina,
– fasada: jekleni del – iz
kovinskih izolacijskih
panelov; betonski del –
toplotnoizolativna
fasadna obloga iz
mineralne volne s
tankoslojnim silikatnim
ometom v kombinaciji s
prezračevano obešeno
fasado iz fasadnih plošč;
fasada pobarvana v nežne,
ne izstopajoče in
pastelne barvne odtenke,
– dovoz in s krožne dovozne ceste; z
dostop: vzhodne, severne in južne
strani; dostop tudi
zahodno iz platoja
pomožnih dimnikov;
d) dimnik, objekt št. 4:
– lokacija: v osrednjem delu platoja
med objektoma kotlovnice
(objekt št. 3) in
pomožnim tehnološkim
objektom (objekt št. 5),
– namembnost: odvod dimnih plinov iz
kotlovnice energetskega
objekta,
– tlorisni krožne izvedbe, zunanji
gabariti: premer 16,20 m,
– višinski do 200 m (±0,00 = 223,00
gabariti: m),
–konstrukcija:armiranobetonska z
jekleno tuljavo ali
jeklena;
e) pomožni tehnološki objekt, objekt
št. 5:
– lokacija: na zahodni strani
neposredno ob strojnici
parne turbine,
– namembnost: energetski objekt (CC-SI
23020) – pomožni
tehnološki objekt s
prostori za kemično
pripravo vode (KPV),
elektroprostori in
komando,
– gradbena 30,40 m x 30,60 m,
površina:
– višinski P+2; 15,20 m (etaže ±0,00
gabariti: = 223,00 m, +5,00 m ter
+10,00 m),
–konstrukcija:armiranobetonska,
– streha: ravna, nepohodna,
– fasada: toplotnoizolativna
fasadna obloga iz
mineralne volne s
tankoslojnim silikatnim
ometom v kombinaciji s
prezračevano obešeno
fasado iz fasadnih plošč,
pobarvana v nežne, ne
izstopajoče in pastelne
barvne odtenke,
– dovoz in s severne in južne strani
dostop: s krožne dovozne ceste; z
zahodne strani iz
osrednjega platoja
kemikalij (objekt št.
14);
f) strojnica parne turbine, objekt št. 6:
– lokacija: na vzhodnem delu platoja
kote 223,00 m med
transformatorskim
platojem (objekt št. 7)
in tehnološkim objektom
(objekt št. 5),
– namembnost: energetski objekt (CC-SI
23020) – strojnica za
parno turbino,
– gradbena 30,40 m x 49,50 m,
površina:
– višinski 22,30 m (±0,00 = 223,00
gabariti: m); delno podkleten (klet
na koti –4,00 m),
–konstrukcija:jeklena,
– streha: po posameznih »ladjah«
dvokapnica naklona 2 %
skrita za atiko; krita s
kovinskimi strešnimi
izolacijskimi paneli,
– fasada: iz kovinskih izolacijskih
panelov, pobarvana v
nežne, ne izstopajoče in
pastelne barvne odtenke,
– dovoz in s krožne dovozne ceste; z
dostop: vzhodne, severne in južne
strani;
g) transformatorski plato, objekt št. 7:
– lokacija: na vzhodni strani
strojnice parne turbine
(objekt št. 6),
– namembnost: plato za postavitev blok
transformatorja,
transformatorja lastne
rabe in energetske opreme
(CC-SI 22140),
– gradbena 25,00 m x 12,50 m,
površina:
– gradbeni del obsega zgraditev
lovilne naprave za transformatorsko
olje, oljne jame na vzhodnem platoju
kemikalij (objekt št. 14), temelje,
požarne stene, varovalno ograjo,
vstopni jašek za kineto in kabelsko
kineto do stikališča za priključitev v
prosto polje;
h) iztočni objekt (objekt št. 8):
– lokacija: ob Savi vzhodno od
objekta črpališča (objekt
št. 9),
– namembnost: cevovod za odpadno vodo
(CC-SI 22231) – odvajanje
hladilne vode v Savo,
– tlorisni 5,00 m x 9,50 m,
gabariti:
– višinski 13,50 m,
gabariti:
–konstrukcija:armiranobetonski jašek iz
vodotesnega betona;
i) črpališče (objekt št. 9) z vtočnim
objektom (objekt št. 10):
– lokacija: na platoju kote 211,70 m
ob Savi na lokaciji
obstoječega črpališča,
– namembnost: objekt za črpanje in
zajem vode (CC-SI 22122)
– sistem za pripravo
hladilne vode z vtočnima
kanaloma, zapornicami,
napravami za čiščenje
vode, črpalkami,
elektroopremo in mostnim
dvigalom,
– tlorisni 59,50 m × 14,60 m; vtočni
gabariti: objekt 19,10 m x 10,40 m;
črpališče 40,40 x 14,60
m,
– višinski črpališče 10,50 m nad
gabariti: terenom (P = ±0,00 =
211,70 m), spodnji kletni
del s črpalkami –14,00 m;
vtočni del v celoti pod
koto terena,
–konstrukcija:pod koto terena masivna
armiranobetonska iz
vodotesnega betona, nad
koto terena
armiranobetonska skeletna
konstrukcija,
– streha: ravna, nepohodna,
– fasada: toplotnoizolativna
fasadna obloga iz
mineralne volne s
tankoslojnim silikatnim
ometom v kombinaciji s
prezračevano obešeno
fasado iz fasadnih plošč,
pobarvana v nežne, ne
izstopajoče in pastelne
barvne odtenke,
– dovoz in z obstoječe dovozne ceste
dostop: na severni strani
objekta,
– pri vstopu vode v vtočni objekt
morajo biti nameščene zapornice z
rešetkami ustreznih dimenzij, da se
prepreči vstop vodnih organizmov;
j) pomožni tehnološki objekt, objekt
št. 11:
– lokacija: na platoju kote 215,50 m
na lokaciji obstoječih
plinskih agregatov,
vzhodno od objekta TP-RTH
in z odmikom 7,90 m od
njega,
– namembnost: energetski objekt (CC-SI
23020) – pomožni
tehnološki objekt za
dodatno tehnološko opremo
(prostori črpališča
raztopine amonijaka,
demineralizacija,
prostori za odmerjanje
kemikalij, flokulacijo,
nevtralizacijski bazen
…),
– tlorisni 22,00 m x 20,00 m,
gabariti:
– višinski P+1; 16,90 m (P = ±0,00 =
gabariti: 215,50 m, N = ±0,00 =
223,00 m),
–konstrukcija:monolitna
armiranobetonska,
– streha: ravna, nepohodna,
– fasada: toplotnoizolativna
fasadna obloga iz
mineralne volne s
tankoslojnim silikatnim
ometom v kombinaciji s
prezračevano obešeno
fasado iz fasadnih plošč,
pobarvana v nežne, ne
izstopajoče in pastelne
barvne odtenke,
– dovoz in pritlična etaža z
dostop: obstoječe dovozne ceste
(kote +215,50 m) na južni
in zahodni strani;
nadstropna etaža z novega
platoja (kote +223,00 m)
na severni in vzhodni
strani;
k) delavnice s skladiščnim in upravnim
delom, objekt št. 12:
– lokacija: na platoju kote 213,10 m
na lokaciji obstoječih
delavnic s skladišči, z
minimalnim 5,00 m odmikom
pritlične etaže od
državne ceste,
– namembnost: pritlična etaža delavnice
in skladišča (CC-SI
12510); nadstropna etaža
pisarniški prostori (CC-
SI 12203),
– tlorisni pritličje 35,00 m x 22,00
gabariti: m; nadstropje 38,90 m x
25,00 m,
– višinski P+1; 10,20 m (etaže ±0,00
gabariti: = 213,10 m; +5,10 m),
–konstrukcija:armiranobetonska,
– streha: ravna, nepohodna, nad
enoetažnim delom ravna
pohodna terasa,
– fasada: toplotnoizolativna
fasadna obloga iz
mineralne volne s
tankoslojnim silikatnim
ometom v kombinaciji s
prezračevano obešeno
fasado iz fasadnih plošč,
pobarvana v nežne, ne
izstopajoče in pastelne
barvne odtenke,
– dovoz in z obstoječe
dostop: rekonstruirane Zasavske
(servisne) ceste na
vzhodni, severni in
zahodni strani;
l) prestavitev transportnega traku za
premog, objekt št. 13:
– lokacija: obstoječi transportni
trak za premog za oskrbo
TE 2 se v trasi od
spodnje razdelilne
postaje (SRP) do presipne
postaje (P4) prestavi ob
severni oporni zid
(oznake OZ1),
– namembnost: transport premoga in
drugega goriva do
bunkerskega dela TE 2 in
presipne postaje P4,
– tlorisni trasa dolžine 660,00 m;
gabariti: širine 2,20 m (0,60 m
cevi transporterja (dve
cevi O 0,35 m, ena nad
drugo) + hodnik za
dostop),
– višinski transportne cevi višine
gabariti: 1,20 m; podest na
podporah +11,00 m nad
nivojem platoja (±0,00 =
234,00 m),
–konstrukcija:cevni gumirani
transporter (CGT) na
jeklenih podpornih
konstrukcijah z maks.
razponom 20 m;
m) drugi predvideni posegi:
– nad površinami za
nadstrešnice: mirujoči promet se
postavijo nadstrešnice,
prav tako tudi nad
pretakališči kemikalij,
rezervoarjem amonijaka in
skladiščem tehničnih
plinov. Nadstrešnice so
kovinske, barvno
prilagojene celotni
podobi kompleksa,
– vratarnica: za varovanje dostopna na
kompleks PPE se na
skrajnem zahodnem delu
platoja kote 223,00 m
postavi pritličen objekt
vratarnice, gradbene
površine 8,50 m x 5,80 m
ali 50,00 m2,
– kabelske na južni strani platoja
kinete: kote +223,00 m in od
črpališča do prepustov
pod železniško progo
potekajo kabelske kinete
za namestitev cevovodnih
povezav (dovod goriva,
pitne, hladilne in
požarne vode, odvod
ogrete hladilne vode,
demineralizirane vode ter
odpadne in meteorne
vode ...). Kabelske
kinete so
armiranobetonske. Med
objektoma št. 3 in 5
potekajo cevovodne
povezave po cevnem mostu.
9. člen
(ureditev zunanjih površin in krajinske ureditve)
V sklopu zunanjih površin kompleksa so predvideni naslednji platoji in zunanje ureditve:
a) ureditev platoja PPE na koti 223,00 m:
Obstoječi plato TET na levem bregu Save se na severu razširi v brežino v nujno potrebnem obsegu in v maksimalni širini 20 m. Plato PPE je namenjen dostopu do objektov in namestitvi vseh potrebnih podzemnih energetskih in komunalnih naprav in instalacij. Končna višina urejenega platoja je 223,00 m nadmorske višine.
b) gradnja novih opornih zidov in nadgradnja obstoječih:
Za razširitev platoja na koti 223,00 m je treba zgraditi nove oporne zidove:
– na severni strani pod pobočjem Bukove gore (oznake OZ1): višine od 2,90 m do 23,50 m nad nivojem platoja in dolžine 384,00 m,
– na južni strani ob dostopni cesti s spodnjega platoja (oznake OZ2): višine od 3,90 m do 8,60 m nad gotovim terenom in dolžine 144,00 m,
– vzporedno z železnico poteka več obstoječih betonskih opornih zidov, ki se do nivoja platoja nadgradijo, deloma na območju obstoječega prehoda čez železniško progo v dolžini 43,00 m, na skrajnem vzhodnem delu platoja v dolžini 58,00 m pa se dogradijo in povežejo z obstoječim. Oporni zid (oznake OZ3) je visok od 3,20 m do 12,60 m in skupne dolžine 335,00 m,
– oporni zidovi so monolitni armiranobetonski, zunanja površina zidov pa se ozeleni z avtohtonimi popenjavkami po načrtu krajinske arhitekture. Zidovi oznake OZ1 in OZ3 iz varovalnih razlogov segajo minimalno 1,10 m nad nivo terena, zid oznake OZ2 pa se opremi s kovinsko varovalno ograjo.
c) ureditev platojev za druge kemikalije – platoji oznake št. 14:
Za dovajanje različnih kemikalij v tehnološki proces se v sklopu novega platoja na koti +223,00 m uredijo trije platoji za druge kemikalije, namestitev pretakalnih ploščadi ter skladišč za tekočine in pline (CC-SI 12520):
– lokacija pretakalne ploščadi in rezervoarja raztopine amonijaka je na skrajnem severozahodnem delu platoja. Nad pretakalno ploščadjo je nadstrešnica. Rezervoar raztopine amonijaka prostornine 100 m3 se namesti v lovilnem bazenu z nadstrešnico. Črpališče raztopine amonijaka in nevtralizacijski bazen sta urejena v pritlični etaži pomožnega tehnološkega objekta (objekt št. 11),
– lokacija dodatnega pretakališča kemikalij je še v bližini objekta kemijske priprave vode (objekt št. 5) na platoju južno od dimnika. Pretovorne črpalke in rezervoarji se namestijo v prostorih kemijske priprave vode. Na tem platoju je lociran tudi rezervoar demineralizirane vode za oskrbo z demineralizirano vodo,
– lokacija platoja kemikalij je predvidena tudi na skrajnem severovzhodnem delu. Na tem platoju se uredi tudi skladišče tehničnih plinov,
– kemikalije se dovažajo z avtocisternami ali v transportnih kontejnerjih. Pretovarjanje kemikalij iz avtocistern v rezervoarje se opravi na pretakalnih ploščadih.
d) ureditev parkirišč:
1. Na desnem bregu Save se vzhodno od objekta delavnic s skladišči in upravnim delom na platoju kote 211,80 m uredijo parkirišča (39 parkirnih mest) za zaposlene in obiskovalce. Parkirišče ima dva dela, ki ju deli dostopna cesta na plato. Nad parkirišči se uredijo nadstrešnice.
2. Asfaltirajo se vse manipulacijske in vozne površine, platoji kemikalij in pasovi okrog objektov. Površine, ki za dostop in dovoz niso potrebne, se uredijo kot zelenice in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi ter grmovnimi vrstami.
3. Krajinska ureditev obsega ureditev ob opornih zidovih in na platoju PPE na levem bregu Save, v obvodnem pasu na levem in desnem bregu Save ter ob objektu na desnem bregu Save. Za oblikovanje in urejanje odprtega prostora je treba izdelati krajinski načrt na nivoju izvedbenega projekta. Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati:
– plato na koti 223,00 m se zunaj prometnih površin zvečine zatravi kot večje zelenice v tlaku. Zasaditev višje vegetacije na tem delu ni predvidena, razen linijske zasaditve drevja na jugovzhodnem robu ob opornem zidu,
– vsi novi in obstoječi oporni zidovi morajo biti ozelenjeni z vednozelenimi in listopadnimi popenjavkami iz zgornje (prevešajoče – bršljan, kovačnik …) in spodnje strani (vzpenjajoče – bršljan, divja trilistna trta …). Na delih, kjer opornega zidu zaradi tehničnih omejitev ni mogoče v celoti ozeleniti (ob železniški progi, previsok zid …), se vidni vpliv zmanjša s pigmentiranjem betona v zemeljskih tonih,
– zelenice med opornim zidom in dovoznimi cestami se ozelenijo s skupinami grmovnic (rdeči in rumeni dren) v valovitih linijah,
– na brežini nad severnim opornim zidom je predvideno oblikovanje novega gozdnega roba z avtohtono vegetacijo v pasu, ki bo med gradnjo uničen ali poškodovan,
– ob železniški progi se na mestu sedanjih vrzeli v obstoječi vegetaciji zasadi nova drevesna vegetacija z upoštevanjem odmikov od železniške proge,
– obvodni pas levega in desnega brega se dosadi z avtohtono drevesno obvodno vegetacijo (črna in siva jelša, vrbe …). Na levem bregu se pas obvodne vegetacije razširi z zasaditvijo drevesne vegetacije ob obstoječi makadamski cesti z upoštevanjem potrebnih odmikov od železniške proge,
– na desnem bregu se brežine in zelenice ob objektu delavnic z upravnim delom zasadijo s pasovi grmovnic (rdeči dren, beli sibirski dren …). Parkirišče, ki je ločeno od platoja z manjšo brežino, se zasadi z drevjem (maklen, mali jesen, drobnica, črni gaber ...),
– pri izbiri drevesnih in grmovnih vrst ter popenjavk se za zasaditev izberejo avtohtone vrste, ki so značilne za gozdno združbo puhastega hrasta s črnim gabrom.
10. člen
(obstoječi objekti)
(1) Vsi obstoječi objekti na območju urejanja so vezani na tehnološke sisteme energetske dejavnosti. Na obstoječih objektih, ki po tem državnem prostorskem načrtu niso predvideni za odstranitev (grafični del list št. 1.2.1), so dovoljena vzdrževalna dela in rekonstrukcije, pri dotrajanosti pa tudi novogradnje v enakih gabaritih in namembnosti. Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževalnih delih se posebna pozornost nameni oblikovanju fasad in zunanji ureditvi, ki mora biti prilagojena novi celostni podobi kompleksa. Pri zamenjavi kritine in obnovi fasad ni dovoljeno uporabljati salonitne kritine in trapezne pločevine, fasade pa morajo biti pobarvane v nežnih barvnih odtenkih.
(2) Na vseh infrastrukturnih omrežjih in napravah so dopustne novogradnje, rekonstrukcije in vzdrževalna dela.
(3) Vsi posegi na obstoječih objektih in infrastrukturi se lahko izvajajo, dokler obstajajo tehnološke potrebe po teh objektih. Ko objekti niso več vezani na tehnološki proces območja, jih je treba odstraniti.
11. člen
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljena postavitev teh enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost:
– objektov za lastne potrebe,
– varovalnih ograj,
– pomožnih infrastrukturnih objektov – pomožni cestni, železniški, energetski, telekomunikacijski in komunalni objekti ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– začasnih objektov, namenjenih skladiščenju, in
– urbane opreme.
(2) Za postavitev pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja, zbiralnic ločenih frakcij (ekološki otok), drogov za namestitev razsvetljave, zastav in drugih prometnih in neprometnih znakov ter urbane opreme (klopi, koši za smeti …), v območju priobalnih zemljišč in drugih varovanih območij ter varovanih pasovih infrastrukturnih omrežij, mora biti predhodno pridobljeno pisno soglasje pristojnega organa.
(3) Na območju državnega prostorskega načrta se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo energetsko, cestno in železniško infrastrukturo.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
12. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1) Zaradi gradnje plinsko-parne elektrarne se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo objekti in naprave javne gospodarske infrastrukture ter grajenega javnega dobra državnega pomena.
(2) Projektiranje, prestavitve, križanja in priključevanja na prometno, energetsko, komunalno in telekomunikacijsko infrastrukturo morajo potekati skladno s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, navedenih v obveznih prilogah državnega prostorskega načrta.
(3) Potek tras, križanj in prestavitev gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, kakor tudi priključevanje nanje, je razviden iz prikaza umestitve infrastrukture in drugih vodov (list št. 1.2.3).
(4) Omrežja gospodarske javne infrastrukture morajo biti vkopana in morajo potekati v infrastrukturnih kinetah. Odmiki med posameznimi omrežji morajo biti minimalno 0,50 m, pri polaganju v skupno infrastrukturno traso pa je treba vode dodatno zaščititi in jih položiti v zaščitne cevi.
(5) Infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa ne smejo prizadeti kulturne dediščine.
13. člen
(železniška infrastruktura)
(1) Na lokaciji opuščene TE 1 (km 513+200) je urejen nivojski prehod čez železniško progo, ki se opusti in nadomesti z novim izvennivojskim prehodom, ta pa železniško progo križa v km 513+455. Pri prehodu čez železniško progo je treba zagotoviti prosti profil minimalno 7,00 m vertikalno in 5,80 m horizontalno od osi skrajnega industrijskega tira in minimalno 8,00 m vertikalno in horizontalno od osi skrajnega tira glavne proge.
(2) Pod železniško progo potekajo trije obstoječi prepusti. Obstoječi prepusti se obnovijo (prepust v km 513+219 se tudi poglobi za 1,00 m) in zgradi nov prepust v km 513+213, širine 5,00 m in globine 2,80 m (do kote 207,00 m).
(3) Po desni strani proge (smer Ljubljana–Zidani Most) v dovozni cesti poteka trasa glavnega in lokalnega SVTK-kabla. SVTK-kabli se prestavijo v nova dvodelna betonska kabelska korita bližje železniški progi, in sicer od km 513+190 do km 513+500.
14. člen
(priključevanje na državno cesto)
(1) Dostop do novega platoja PPE se uredi čez nove dovozne ceste in novega priključka na glavno cesto G II-108/1185 Trbovlje–Hrastnik v km 1,198.
(2) Projektirani normalni prečni profil novega priključka znaša 2 x vozni pas širine 3,00 m + bankina ob cesti 1,00 m. Nagib nivelete novega priključka na območju priključevanja na glavno cesto znaša 1,6 %. Na glavni prometni smeri iz smeri Trbovelj se dogradi pas za levo zavijanje, širok 3,00 m. Razširitev pasu je enostranska, na območju od km 1,052 do km 1,302 v dolžini 250 m. Na začetnem delu razširitve se v dolžini 92,00 m zgradi podporna kamnita zložba.
(3) Na območju novega priključka se uredi cestna razsvetljava in namesti nova varovalna ograja, postavljena skladno s TSC 02.210 : 2008.
15. člen
(koridorji zračnega prometa)
Čez območje potekajo zračne poti. Objekta plinskega bloka (objekt št. 2 in 3) in dimnik (objekt št. 4) se označijo in zaznamujejo po predpisih, ki urejajo zračni promet.
16. člen
(prestavitev vodovodnega omrežja)
Javno vodovodno omrežje na območju platoja desnega brega Save se v dolžini 200 m prestavi ob državno cesto oziroma vzporedno ob traso internega vodovodnega omrežja TET.
17. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Plinsko-parna elektrarna se prek kablovodov vključuje v prosta polja obstoječega dvosistemskega 110 kV stikališča na desnem bregu Save.
(2) Za vključitev v prosta polja se ta del obstoječega stikališča rekonstruira, in sicer se zamenja vsa 110 kV oprema (odklopniki, ločilke), po potrebi se dogradijo nova polja in zamenjajo vodniki zbiralnic z novimi portali.
(3) Za oskrbo načrtovanih objektov in zunanjih ureditev (razsvetljava) z električno energijo se uporabi interni sistem lastne rabe.
18. člen
(plinovod)
(1) Plinsko-parna elektrarna se na načrtovan prenosni plinovod 25A/1 Trojane–Hrastnik priključuje na platoju Ventil TET. Od priključka do kotlovnice, kjer je na strehi nameščena sprejemna postaja, plinovod poteka nadzemno. Pri križanju plinovoda s transportnim trakom je treba zagotoviti vertikalni varnostni odmik 5,00 m.
(2) Nove delavnice na desnem bregu Save se ogrevajo z internim plinovodnim omrežjem, katerega trasa od kotlovnice do delavnic (plato, most, cesta) poteka podzemno.
19. člen
(telekomunikacijski vodi)
(1) Na levem bregu Save med železniško progo in vodotokom potekajo telekomunikacijski vodi, ki se na območju črpališča prestavijo v novo kineto dolžine 58 m. Na desnem bregu Save se obstoječi telekomunikacijski vod, ki poteka v brežini ob Zasavski cesti, ob rekonstrukciji ceste prestavi v cestno telo.
(2) Za potrebe notranjih in zunanjih komunikacij v novih objektih se na območju platojev zgradi interno komunikacijsko omrežje, ki se na obstoječe javno omrežje priključi na desnem bregu Save.
(3) Pri posegih na območju črpališča, gradnji novih kinet ob železniški progi, zvišanju obstoječih opornih zidov na območju železniških tirov in rekonstrukciji Zasavske ceste je treba dela izvajati zunaj dvometrskega varovalnega pasu, če to ni mogoče, pa je treba vode ustrezno zaščititi.
20. člen
(ravnanje s komunalni in drugimi odpadki)
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja skladno z veljavnim lokalnim odlokom. Komunalne odpadke je treba zbirati na urejenih ekoloških otokih (odjemno mesto za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov).
(2) Ekološki otoki morajo biti dostopni z vozili za odvoz odpadkov. Ekološki otoki se uredijo na vzhodnem in zahodnem delu platoja kote 223,00 ter ob objektu delavnic z upravnim delom. Okolico ekološkega otoka, ki je vidna iz državne ceste, je treba ozeleniti.
(3) Odpadki, kot so usedlina, gošča in umazani filtri, ki nastanejo pri obratovanju, se odvažajo na ustrezno deponijo. Za odpadke poskrbi pooblaščena organizacija za zbiranje in ravnanje s tovrstnimi odpadki.
(4) Za celoten kompleks TET se izdela skupni načrt gospodarjenja z odpadki ali pa se obstoječi dopolni.
21. člen
(nova prometna ureditev kompleksa)
(1) Novo prometno ureditev kompleksa predstavlja:
– gradnja novega mostu čez Savo (objekt št. 15),
– ureditev nove krožne dovozne ceste na platoju kote 223,00 m,
– rekonstrukcija starega odseka Zasavske ceste in obstoječih dovoznih cest znotraj kompleksa.
(2) Obstoječi nivojski prehod čez železniško progo na plato se nadomesti z izvennivojskim dostopom čez novi most. Novi most bo armiranobetonske konstrukcije, višine 1,20 m in dolžine 135,00 m, ki bo podprta s tremi vmesnimi in dvema krajnima podporama pod kotom ca 12° glede na tok reke Save. Vmesna podpornika (v osi 3 in 4) se temeljita v strugi reke Save, podpornik v osi 2 pa ob železniški progi. Niveleta ima vzdolžni sklon maksimalno 6,3 %. Prečni prerez skupne širine 9,00 m je sestavljen iz dveh hodnikov za pešce širine 1,50 m in dveh voznih pasov širine 3,00 m. Na zunanjih straneh se namesti kovinska ograja višine 1,20 m, na križanju z železniško progo pa še zaščitna stena višine 2,00 m. Utrditve brežin pod mostom se zgradijo kot kamnite zložbe. Pri križanju z železniško progo in vodotokom je treba zagotoviti odmike, kakor je določeno v 13. in 34. členu te uredbe. V sklopu mostne konstrukcije mora biti zagotovljena možnost za namestitev komunalnih in energetskih vodov.
(3) Na novem platoju se okrog glavnih pogonskih objektov uredi nova krožna cesta širine 6,00 m (vmesna 5,00 m) in minimalnega radija 12,00 m, ki se poveže z obstoječima dovoznima cestama za pretovorno postajo in mimo TP-RTH Jama.
(4) Za povezovanje z novim priključkom na državno cesto in novim mostom se v dolžini 170 m rekonstruira odsek Zasavske (servisne) ceste. Trasa in širina obstoječe ceste ostajata nespremenjeni, izvede se le korekcija nivelete z 2 % vzponom. Višinska razlika med rekonstruiranim odsekom in brežino v dolžini 85 m se premosti z opornim zidom.
(5) Obstoječa dovozna cesta na levem bregu Save med vodotokom in železniško progo se na območju črpališča rekonstruira (dvig nivelete) in primerno protiprašno uredi.
(6) Dimenzije zgornjega ustroja in zbitost planuma prometnih površin morajo ustrezati predpisom s področja cestogradnje in varstva cest, ki veljajo za dvosmerni tovorni in intervencijski promet (10 t).
22. člen
(druga infrastruktura)
Na zadevnem območju se uredijo naslednja interna komunalna in tehnološka omrežja ter naprave, potrebne za tehnološki proces:
a) vodovodno omrežje:
– razpoložljiva zmogljivost pitne vode iz lastnega vodovodnega sistema TET za novo PPE je ocenjena na 5,5 l/s. Na plato se dovaja po novem cevovodu, ki poteka v mostni konstrukciji in se priključi na obstoječi cevovod DN 100 ob državni cesti,
– na obstoječi cevovod TET se na območju delavnic zgradi nov priključek za potrebe sanitarne vode delavnic in uprave. Poraba pitne vode za sanitarno vodo nove PPE in delavnic je ocenjena na 2 do 3 l/s (maks. 4 l/s);
b) hidrantno omrežje:
– predvidena sta dva nova in neodvisna sistema požarne vode, in sicer sistem s stabilno gasilno napravo in sistem hidrantnega omrežja. Vir požarne vode je Sava, za vsak sistem pa sta v črpališču hladilne vode predvideni po dve črpalki zmogljivosti 40 l/s;
c) oskrba s tehnološko vodo:
– potrebna količina demineralizirane vode pri obratovanju PEE moči 291 MW na zemeljski plin se bo zagotavljala s kemijsko obdelavo pitne vode, katere razpoložljiva kapaciteta je od 10 do 12,5 m3/h pitne vode oziroma ob upoštevanju izgub v procesu demineralizacije od 7 do 9 m3/h. Del demineralizirane vode se ponovno uporabi, drugi del (2 x 2 m3/h) pa vodi v nevtralizacijski bazen,
– dodatne količine demineralizirane vode za obratovanje PPE moči 291 MW na ekstra lahko kurilno olje (potrebno 84 m3/h) se pridobijo s kemijsko obdelavo rečne vode. Voda se odvzame iz glavnega cevovoda hladilne vode za kondenzatorjem in se od strojnice do objekta kemijske priprave vode vodi po cevovodu DN 150;
d) oskrba s hladilno vodo:
– na Savi je treba zgraditi novo črpališče za hladilno vodo parnega procesa. Kondenzator parnega procesa se hladi prek glavnega hladilnega sistema, na katerega je priključen tudi zaprt hladilni sistem. Ogreta hladilna voda se skozi iztočni objekt vrača v reko. Na vstopu rečne vode v vtočne kanale se namestijo zaščitne grobe in fine rešetke, da se vodnim organizmom prepreči dostop. Umazanija z grobih rešetk se odlaga neposredno v mrežasti kontejner, umazana voda s finih rešetk in rotirajočih sit pa gravitacijsko odteka po kanalu v jašek z drugim mrežastim kontejnerjem, kjer se zadržijo naplavine. Naplavine odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno deponijo,
– predvidena maksimalna potrošnja hladilne vode znaša 20 000 m3/h. Hladilna voda teče iz stavbe črpališča po dveh vkopanih cevovodih DN 1200, ki se zunaj stavbe združita v skupni cevovod DN 1800. Ogreta voda se iz kondenzatorja prav tako odvaja po dveh cevovodih manjšega premera, ki se zunaj strojnice parne turbine združita v skupni cevovod DN 1800. Ta je speljan skozi prepust pod železniško progo v iztočni objekt. Iztok vode iz jaška v reko je po dveh betonskih ceveh s premerom po DN 1000;
e) meteorno kanalizacijsko omrežje:
– vsi odvodi meteornih voda s povoznih in manipulacijskih površin morajo biti v Savo speljani prek lovilnika olja in bencina. Odvod meteornih vod s streh objektov je speljan neposredno v Savo,
– kanalizacijski sistemi za odvod meteorne vode s strešin in povoznih površin so med seboj ločeni in predvideni iz cevi TESAL, položenih v kinete. Vtočni jaški so iz montažnih elementov oziroma cevi Ø 50 cm s peskolovom in LŽ-rešetko. Za pregled kanalskega sistema so predvideni revizijski jaški z LŽ-pokrovom,
– vse zunanje povozne in manipulacijske površine se asfaltirajo z nagibom proti lovilnikom olj in omejijo z dvignjenimi robniki. Pred iztokom meteornih voda s povoznih površin v Savo je treba na vsakem sistemu namestiti tipski lovilnik olja, ki obratuje skladno s SIST EN 858-2,
– celoten kanalizacijski sistem je treba zgraditi vodotesno. Tudi med gradnjo je treba gradbišče urediti tako, da je preprečeno onesnaženje voda (zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev, izpiranja gradbenega materiala …);
f) fekalno kanalizacijsko omrežje:
– na celotnem območju so predvidene tri male biološke čistilne naprave, in sicer dve na levem bregu (na platoju kote 215,50 m in kote 223,00 m) ter ena na desnem bregu Save (na platoju kote 213,10 m). Na območju platoja pred črpališčem se fekalne odpadne vode odvajajo v neprepustno greznico brez izpusta;
g) odvod tehnoloških odpadnih voda:
– odvod očiščenih odpadnih vod je predviden v reko Savo. Manjše količine neočiščenih odpadnih vod pa odvaža pooblaščena organizacija. Za ustrezno čiščenje odpadnih vod, ki se ne bodo očistile v elektrarni, skrbi pooblaščena organizacija za ravnanje z odpadki,
– za odpadne vode od odsoljevanja in kaluženja kotla se uredijo trije nevtralizacijski bazeni s prostornino 200 m3 v objektu za kemijsko pripravo vode (objekt št. 5) in 100 m3 v kotlovnici kotlov na odpadno toploto (objekt št. 3) ter v pomožnem tehnološkem objektu (objekt št. 11). V nevtralizacijskih bazenih se kontrolira kakovost in temperatura vode pred izpustom v iztok. Površinske odpadne vode z zunanjih površin (pretakališča kemikalij) in notranjih površin (obe strojnici) se zbirajo v nevtralizacijskih bazenih. Vode, onesnažene z amonijakom, se zbirajo v zbirnem rezervoarju, od koder jih odvaža pooblaščena organizacija,
– odpadno mazalno in regulacijsko olje se zbira v rezervoarjih v strojnicah. Odpadne vode od pranja kompresorja plinske turbine se zbirajo v posebnem rezervoarju v strojnici, od koder jih odvaža pooblaščena organizacija za ravnanje z odpadki. Odpadne vode iz dimnikov (glavnem in pomožnih) se zbirajo ob dimnikih in prečrpavajo v nevtralizacijski bazen in jih odvaža pooblaščena organizacija,
– vsi elektroenergetski oljni transformatorji in drugi agregati, ki vsebujejo olje, so opremljeni z zlivnimi lijaki z odvodom v oljne jame ali samo z ustreznimi oljnimi jamami, ki preprečujejo izlive olja v okolico;
h) toplovodno omrežje:
– za ogrevanje prostorov in pomožnih sistemov med zagonom je predvideno ogrevanje s pomožnim parnim kotlom. Pomožni parni kotel bo kot gorivo uporabljal zemeljski plin ali ekstra lahko kurilno olje. Razvodi iz glavnih pogonskih objektov do drugih porabnikov so predvideni z zunanjim priključkom, ki poteka v kineti, vkopani pod nivojem platoja;
i) oskrba s tekočim gorivom:
– plinsko-parna elektrarna za pogonsko gorivo uporablja tudi ekstra lahko kurilno olje. Za zagotovitev oskrbe plinskih turbin se prek platoja zgradi nov dvoplaščni cevovod premera DN 150–200 mm s priključkom na obstoječi rekonstruirani oljevod, ki poteka od dveh obstoječih rezervoarjev, od katerih ima vsak prostornino 10 000 m3.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
23. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se opravi skladno s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, prikazanem v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na listu št. 1.3, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po končanih posegih delijo skladno z nastalim stanjem, pri čemer se upoštevajo opredeljene gradbene parcele (grafični del list št. 1.3) na novo urejenih platojev.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
24. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturno dediščino je treba med gradnjo varovati pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz besedilnega dela stanja prostora. Investitor mora zagotoviti ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, kjer ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi:
– predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala in
– druge varstvene ukrepe, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(3) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(4) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(5) Med gradnjo energetskega objekta se upoštevajo tudi vsi omilitveni ukrepi iz Okoljskega poročila za plinsko-parno elektrarno v TE Trbovlje, ki ga je decembra 2011 izdelal EIMV, Ljubljana, pod št. 2020 (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo). Okoljsko poročilo je obvezna priloga državnega prostorskega načrta.
25. člen
(ohranjanje narave)
(1) Načrtovane ureditve se izvajajo na naslednjih varovanih območjih narave:
– na ekološko pomembnem območju (v nadaljnjem besedilu: EPO) Zasavsko hribovje (ID 12100),
– na vplivnem območju posebnega varstvenega območja Natura 2000 – Kum (SCI SI3000181) in
– na območju Krajinskega parka Kum (ID 1711).
Podatki so razvidni iz prikaza stanja prostora – prikaz stanja varstvenih režimov ohranjanja narave (list št. 2.3), nove ureditve pa iz prikaza umestitve načrtovanih objektov in ureditev (list št. 1.2.2).
(2) Za ohranjanje narave se:
– upoštevajo določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Trbovlje, ki veljajo za območje Krajinskega parka Kum,
– obstoječe drevje in grmovje kar najbolj ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Za ureditev zelenih površin v okolici objektov se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja. Pri zasaditvi se upošteva naravni videz in ne linijska parkovna zasaditev,
– pri zemeljskih delih večja drevesa fizično zaščitijo pred poškodbami, vsa propadla drevesa pa se nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih vrst po načrtu krajinske arhitekture,
– pri krčenju vlagoljubne obvodne vegetacije iz sestoja odstranijo le poškodovana drevesa in grmičevje, pri čemer se odstranijo le debla in veje, panji in korenine pa se pustijo,
– vsa propadla drevesa nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih vrst po načrtu krajinske arhitekture,
– na delih brežine, kjer se odstrani obvodna drevnina in grmičevje, z zasaditvijo ponovno vzpostavi naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra višinska strukturiranost. Ohranja se zveznost obvodne vegetacije,
– zelene površine v okolici objekta zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Načrt zasaditve je sestavni del načrta krajinske arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– le pri bočni eroziji vodotoka, s katero bi bila porušena stabilnost brežine in ogroženo širše območje, dovoljuje poseg v vodotok. Brežina se utrdi s sonaravnimi ukrepi, utrditve pod mostom in na območju priključka na državno cesto se zgradijo kot kamnita zložba v neporavnani obliki, zunanje razpoke se pokrijejo z zemljo,
– po končani gradnji morebitne poškodbe naravnih habitatov sanirajo tako, da bo funkcija poškodovanega habitata enaka funkciji habitata pred poškodbo,
– ne izvajajo regulacije in druge tehnične ureditve v strugi Save, s katerimi bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata. Izjema so ureditve, določeno s to uredbo,
– ne gradijo objekti, ki prekinjajo zveznost vodnega toka, če pa drugih možnosti ni, se gradijo tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom in omogoči prehajanje vodnih organizmov,
– voda iz reke odvzema le toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali. Vtočni objekt se opremi z ustreznim sistemom, ki preprečuje dostop vodnim organizmom v črpališče, onesnažena voda se prednostno očisti,
– oporni zidovi povišajo in opremijo z varovalnimi ograjami, da se onemogoči prehod živali,
– odstranjevanje vegetacije in gradbena dela na območju izvajajo zunaj razmnoževalnih ciklusov živali. Dela se v okviru tehničnih možnosti terminsko uskladijo z zahtevami poročila o vplivih na okolje glede upoštevanja vegetacijskega obdobja rastlin, ribjega drsta in drugih živalskih razvojnih ciklov,
– pri gradbenih delih prepreči vsakršno slabšanje kakovosti vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev, izpiranje gradbenega materiala),
– prepreči izliv pogonskih goriv in maziv v naravo s pregradami in lovilniki olj.
(3) Med gradnjo in obratovanjem energetskega objekta se upoštevajo tudi vsi omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila ter morebitni dodatni ukrepi, ki bodo izhajali iz poročila o vplivih na okolje.
26. člen
(varstvo in raba voda)
(1) Načrtovane ureditve se izvajajo na levem in desnem bregu vodotoka I. reda, nova mostna konstrukcija pa križa vodotok. Na desnem bregu so opredeljena vodovarstvena območja. Vodovarstveni pasovi in meja priobalnega območja so razvidni iz prikaza stanja prostora – prikaz varstvenih režimov voda (list št. 2.4), lokacije načrtovanih objektov, križanja in komunalne ureditve pa iz prikaza umestitve načrtovanih objektov in ureditev (list št. 1.2.2) ter prikaza umestitve infrastrukture in drugih vodov (list št. 1.2.3).
(2) Posegi v vodno in priobalno zemljišče v širini 40 m od vodnega zemljišča niso dovoljeni.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se na teh zemljiščih dovoljuje gradnja:
– objektov javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter komunalne in druge infrastrukture (prometna, energetska, komunalna in tehnološka infrastruktura),
– objektov za rabo vode (črpališče z zajetjem in izpustom vode oziroma objektov št. 8, 9 in 10) ter
– nadomestnega objekta delavnic z upravnim delom (objekt št. 12).
(4) Vsa gradbena in montažna dela na območju vodovarstvenih pasov vrtine VT 2/85 je treba izvajati tako, da se tla ne onesnažijo z nevarnimi snovmi. Čistilne naprave odpadnih voda se namestijo zunaj vodovarstvenih pasov.
(5) Med gradnjo, obratovanjem in remontom je prepovedano izpuščanje onesnaženih odpadnih voda v vodotok. Vsi izpusti odpadnih fekalnih, meteornih in tehnoloških voda kakor tudi objekti za čiščenje odpadnih in onesnaženih vod morajo biti vodotesni ter pred izpustom v Savo ustrezno očiščeni. Vodotesnost in sposobnost obratovanja morata biti zagotovljeni tudi pri gladini Save pri pretoku Q100.
(6) Zagotoviti je treba stalen nadzor nad delovanjem čistilnih naprav za tehnološke in komunalne odpadne vode. Ob neustreznem delovanju se prepreči iztok odpadne vode v vodotok. Vsi elektroenergetski oljni transformatorji in drugi agregati morajo biti opremljeni z zlivnimi lijaki z odvodom v neprepustne oljne jame. Ploščadi za pretakanje goriva in pretakališča kemikalij se opremijo z lovilnimi bazeni. Vse kinete z nevarnimi snovmi morajo biti zgrajene vodotesno.
(7) Za varstvo vodotoka in vodovarstvenih območij se poleg že navedenih pogojev upošteva še naslednje:
– zaradi gradnje načrtovanih objektov in ureditev se kakovost voda in vodni režim na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne sme poslabšati. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, naj se izvajajo od začetka julija do 15. februarja, to je izven drstnih dob ribjih vrst, ki se drstijo v reki Savi,
– vse izkope v brežino in strugo vodotoka je treba tehnično izpeljati tako, da se kar najbolj zmanjša vpliv kaljenja vode. Ob nesreči z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin in drugih materialov je treba ravnati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki,
– v vplivnem pasu vodotoka se ne smejo uporabljati mineralna gnojila, herbicidi, pesticidi in drugi materiali, ki vsebujejo nevarne spojine. Vse predvideno betoniranje se izvaja »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodotoke. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotokov je prepovedano,
– prepovedano je odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotokov. Vse začasne deponije gradbenih odpadkov je treba locirati zunaj območja vodnega in priobalnega (vsaj 15 m) zemljišča reke Save,
– prepovedano je omejevati dostop do vode z ograjami, razen če je to potrebno iz varnostnih razlogov.
(8) O izvajanju posegov ob vodotoku ali v njem je treba vsaj sedem dni prej obvestiti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš.
(9) Za oskrbo s tehnološko in hladilno vodo ter dodatnih potreb za zagotavljanje požarne varnosti se v količinah, opredeljenih v 22. členu te uredbe, načrtuje odvzem vode iz vodotoka. Investitor mora za odvzem vode iz vodotoka ali povečanje obstoječih zmogljivosti pridobiti vodno pravico.
(10) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljive pretoke čez vse leto. V fazi izdelave poročila o vplivih na okolje je treba določiti:
– vrednost ekološko sprejemljivega pretoka,
– točko popolnega premešanja vodotoka z odpadno hladilno vodo,
– morebitne dodatne ukrepe za znižanje toplotne obremenitve vodotoka in preprečenje cirkulacije vode med vtočnim in iztočnim objektom ter
– režim obratovanja PPE TET v primeru ekstremnih razmer v reki Savi (visoke temperature, nizki pretoki) ob upoštevanju vseh obstoječih in predvidenih energetskih objektov na Savi ter drugih uporabnikov, ki prispevajo k toplotni obremenitvi reke.
(11) Za črpanje vode iz vodotoka se na zajetju predvidi ustrezno urejeno merilno mesto z vgrajenim atestiranim števcem za evidentiranje odvzetih količin vode iz vodotoka.
(12) Med gradnjo in obratovanjem energetskega objekta se upoštevajo tudi vsi omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila in morebitni dodatni ukrepi, ki bodo izhajali iz poročila o vplivih na okolje.
27. člen
(gozdna zemljišča)
(1) Razširitev obstoječega platoja na koti 223,00 m v severno pobočje, ki je poraslo z gozdom, je dovoljeno le v širini 20 m, da se zagotovi potreben odmik od varovalnih gozdov.
(2) Investitor med gradnjo in po njej omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin.
(3) Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev se poleg že navedenih pogojev upošteva še naslednje:
– zagotovi se zadosten varnostni odmik od novega gozdnega roba, in sicer najmanj za dolžino sestojne višine,
– nov gozdni rob se uredi tako, da se pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju. Gozdni rob se ustrezno vzdržuje,
– brežino nad severnim opornim zidom in gozdni rob je treba sanirati takoj po gradnji ali v prvi možni sezoni po končanem posegu,
– za sanacijo in nadomestne zasaditve se uporabljajo avtohtone pionirske vrste, ki s koreninami dobro vežejo tla,
– sečnja se opravi strokovno in po odkazilu pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove.
28. člen
(varstvo zraka)
(1) Za kar največje zmanjšanje negativnih vplivov na zrak je treba upoštevati predpise o varstvu zraka.
(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materialov, nezaščitenih površin in transportnih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznašanja materiala z gradbišča,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine,
– protiprašno zaščito vseh gradbenih, dovoznih in javnih cest, ki se uporabljajo za transport.
(3) Med obratovanjem energetskega objekta se upoštevajo tudi vsi omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila in morebitni dodatni ukrepi, ki bodo izhajali iz poročila o vplivih na okolje.
29. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi se morajo izvajati tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, je treba ponovno zatraviti ali zasaditi.
(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, načrt za ravnanje ob nezgodnem razlitju raznih mineralnih olj in določiti način uporabe rodovitnega dela prsti.
(3) Med gradnjo je treba izvajati sledeče ukrepe:
– pri organizaciji gradbišča se za odvoz gradbenih odpadkov uporabljajo obstoječe prometne površine,
– za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, površine za gradbeno mehanizacijo) se prednostno uporabijo obstoječe manipulativne površine,
– izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti rodovitni del prsti in jo deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina, takoj po končani gradnji pa jo je treba uporabiti za prekritje tal in ureditev okolice,
– z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, se ravna po veljavnih prepisih in se hrani ločeno od drugih odpadkov,
– na območju gradbišča, dovoznih cest in drugih začasnih manipulativnih površin je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda,
– med potekom gradbenih del je treba preprečiti emisije prahu in delati v suhem vremenu,
– delovni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično ustrezni,
– po končani gradnji se takoj odstranijo vsi začasni gradbiščni objekti in začasna skladišča deponiranih materialov. Brežine in druga zemljišča se takoj po končanih delih sanirajo, in sicer se zasadijo z avtohtonimi pionirskimi vrstami, ki s koreninami dobro vežejo tla.
(4) V sklopu gradbenega nadzora se spremlja ravnanje z gradbenimi, zaščitnimi in drugimi materiali (zaščitni premazi ipd.), ravnanje z gorivi, strojnimi in drugimi olji, tehnična brezhibnost gradbene mehanizacije ter ravnanje z odpadno embalažo in odpadnimi gradbenim materialom.
30. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Med gradnjo ne smejo biti presežene zakonsko določene ravni hrupa, upoštevani morajo biti naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– vse transportne poti, ki se uporabljajo med gradnjo, naj potekajo zunaj stanovanjskih naselij,
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti,
– dodatno se pri brušenju in rezanju kovinskih profilov poskrbi za izbiro brusilnih orodij z zadostnim notranjim dušenjem, s protihrupnimi dušilnimi elementi (ploščami, dušilne preproge …) pa se poskrbi za protihrupno dušenje obdelovancev. Za ta in podobna hrupna dela se tudi priporoča montaža težkih zaves (npr. iz svinčevega vinila) med hrupnim virom in za hrup občutljivimi objekti,
– zagotoviti je treba ustrezno organizacijo gradbišča (omejitev zvočnih signalov, motorji strojev ne smejo brez potrebe obratovati v prostem teku),
– hrupna dela se izvajajo med 6. in 18. uro,
– podiranje drevja in gradbena dela je treba organizirati tako, da to ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri parjenju in vzreji mladičev ter zunaj drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor,
– pri izbiri izvajalca gradbenih del je treba poskrbeti, da bo opremljen s stroji in napravami, ki povzročajo čim nižje emisije hrupa in so prilagodljive za morebitne dodatne protihrupne ukrepe.
(2) Omilitveni ukrepi varstva pred hrupom med obratovanjem se izvedejo s tehnološkimi rešitvami in gradbeno konstrukcijo. Protihrupna zaščita pri objektih in napravah mora biti naslednja:
– kompresorji in drugi hrupni agregati morajo biti obdani z zaščitnimi okrovi ali nameščeni v ustrezne protihrupne komore ter po potrebi opremljeni z dušilci zvoka,
– hrupni deli opreme tehnološkega postrojenja morajo biti nameščeni v zaprte prostore, fasade objektov pa dodatno protihrupno izolirane,
– agregati, nameščeni zunaj objektov, morajo biti opremljeni z dušilci zvoka,
– dimni kanali se izolirajo, turbina in generator se temeljita ločeno, hrupni prostori ne smejo imeti zunanjih odprtin.
(3) Ustreznost protihrupnih ukrepov ter obremenitve med gradnjo in obratovanjem je treba nadzirati z meritvami.
(4) Med gradnjo in obratovanjem energetskega objekta se upoštevajo tudi vsi omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila ter morebitni dodatni ukrepi iz poročila o vplivih na okolje.
31. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Vsi objekti in naprave, ki predstavljajo vir elektromagnetnega sevanja, morajo upoštevati predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, načrtovani in zgrajeni pa morajo biti tako, da bodo vplivi na okolje čim manjši.
(2) Ukrepi za zmanjševanje elektromagnetnih polj med obratovanjem so predmet projektiranja v smislu uporabe stanja tehnike, kar se dosega z uporabo energetskih kablov, uporabo armatur in oklopov – zaslanjanje, ozemljevanje zaradi zmanjševanja elektromagnetnih polj, izbira geometrij virov sevanj in izbira ustrezne, predvsem primarne opreme.
32. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetlitvi gradbišča, stavb in gradbeno-inženirskih objektov se morajo upoštevati predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja, stavbe in objekti pa morajo biti načrtovani in zgrajeni tako, da mejne vrednosti ne bodo prekoračene.
(2) Med gradnjo so nepokrite površine gradbišča lahko osvetljene le s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve veljavnih predpisov o prepovedi osvetljevanja v smeri vodoravnice in nad njo. Izjema velja le 30 minut po prenehanju gradbenih del.
(3) Med gradnjo in obratovanjem mora izvajalec oziroma upravljavec območja poleg zakonskih zahtev upoštevati še te pogoje:
– prepovedana je uporaba kakršnih koli svetlobnih snopov, mirujočih ali premikajočih se, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu,
– razsvetljava parkirišč in manipulativnih površin mora biti podnevi od jutra do večera ugasnjena, razen v zelo slabih vremenskih razmerah (npr. gosta megla, močno sneženje ali dež),
– razsvetljava naj bo načrtovana tako, da bo mogoče nekaj svetil, ki niso tehnološko potrebna, ločeno izklopiti,
– za osvetljevanje se uporabljajo luči, ki sevajo le v ozkem delu spektra v rumeni svetlobi in so sorazmerno neprivlačne za insekte,
– ponoči se območje osvetljuje omejeno in z dodatnimi tehničnimi rešitvami, ki prostorsko in časovno omejujejo svetlobo, uporablja pa se svetloba s tako valovno dolžino, ki najmanj moti živali,
– osvetljuje se tam, kjer je potrebno, in toliko, kolikor je potrebno. Predlaga se uporaba večjega števila popolnoma zasenčenih svetilk, ker svetloba ugodno vpliva na številne živalske vrste, ki so aktivne ponoči. Razsvetljuje se predvsem v smeri proti obema pobočjema hriba.
33. člen
(ukrepi za obrambo)
Ureditveno območje državnega prostorskega načrta ne posega na območja ali v objekte, pomembne za obrambo, zato posebni ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni.
34. člen
(ukrepi za zaščito pred visokimi vodami)
(1) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti jasno opredeljena stopnja poplavne varnosti kompleksa in posameznih objektov s strokovnim povzetkom hidrološko-hidravličnih analiz poplavne varnosti območja, ki je strokovna podlaga za odločitev.
(2) Pri načrtovanju objektov se za zagotovitev poplavne varnosti načrtovanih objektov upoštevajo omilitveni ukrepi iz Hidrološko-hidravlične presoje vodnega režima Save na območju načrtovane PPE Trbovlje, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor pod št. 3238/10 novembra 2010 in je obvezna priloga državnega prostorskega načrta:
– kota praga načrtovanih objektov, nivelete priključka na državno cesto in prosti profil novega mostu mora biti nad koto gladine Q100 v posameznem profilu z upoštevanim varnostnim zvišanjem minimalno 0,50 m.
(3) Za celotno območje se dopolni obstoječi načrt zmanjšanja ogroženosti pred poplavami TET.
(4) V času visokih vod TET organizira stalno dežurno službo za odstranjevanje plavajočih predmetov. Po upadu vodostaja je treba odstraniti naplavljene predmete na mostnih podporah in očistiti brežine na širšem območju mostu.
(5) Zaradi optimalnega varstva pred škodljivim delovanjem voda na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov in naprav, ki ovirajo normalen pretok vode in plavja. Izjema so posegi, opredeljeni s to uredbo. Ohraniti je treba neovirane dostope do vodne infrastrukture.
35. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Ukrepi varstva pred požarom so razvidni iz prikaza požarnovarnostnih ureditev (list št. 1.2.6). Varstvo pred požarom se zagotavlja z naslednjimi ukrepi:
– urejenimi evakuacijskimi potmi za varen umik ljudi iz delovnih prostorov ter zunanje evakuacijske površine,
– ustreznimi odmiki med stavbami, s katerimi se prepreči širjenje in prenos požara, kjer tega ni bilo mogoče zagotoviti, pa z ureditvijo ločenih požarnih sektorjev,
– urejenimi intervencijskimi dostopi, praviloma iz dveh smeri, in delovnimi površinami za intervencijska vozila,
– ustrezno izbiro fasadnih gradbenih elementov za večjo požarno odpornost ter
– notranjim in zunanjim hidrantnim omrežjem z zadostnimi viri požarne vode.
(2) Zunanje hidrantno omrežje sestavlja šest nadtalnih hidrantov za stavbe na levem bregu Save in en nadtalni hidrant za potrebe gašenja na desnem bregu Save. Zagotoviti je treba naslednje:
– hidranti morajo biti povezani v obročast sistem cevovodov,
– razdalja med hidranti in stavbo ne sme biti manjša od 5 m in ne večja od 80 m,
– cevi razdelilnega cevovoda v omrežju hidrantov in cevi za posamezen hidrant morajo imeti premer po izračunu, vendar ne manjši kakor 100 mm,
– najnižji tlak zunanjega hidrantnega omrežja mora biti 4 bare, pretok pa 20 l/s,
– voda za gašenje morebitnih požarov mora biti zagotovljena z zunanjim in notranjim hidrantnim omrežjem,
– za industrijske stavbe do 200 000 m3 prostornine požarnega sektorja mora biti zagotovljeno 20 l/s požarne vode za hidrante na levem bregu Save in 10 l/s za stavbo na desnem bregu,
– zagotoviti je treba količino vode za dvourno gašenje (144 m3).
(3) Dovoz intervencijskih vozil in intervencijskih enot do objektov mora biti zagotovljen najmanj do ene stranice stavbe ter mora biti vedno prost (med gradnjo in obratovanjem).
(4) Dovozne poti, postavitvene in delovne površine za gasilce, reševalce in policijo morajo biti zagotovljene skladno s SIST DIN 14090, predvsem pa:
– dovozne poti in površine morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t,
– ravni deli dovozne poti za gasilska vozila morajo biti široki najmanj 3 m ali 3,5 m, če je dostopna pot na dolžini več kakor 12 m obojestransko omejena s stenami, oboki ali podobnim,
– kadar dovozne poti za gasilska vozila niso speljane naravnost, zunanji radij poti ne sme biti manjši od 10,5 m. Tudi radiji zavojev na uvozih z javnih prometnih površin na dovozne poti ne smejo biti manjši od 10,5 m. Priključek dovozne poti na javno prometno površino mora imeti zahtevane razširitve poti za obe smeri dovoza,
– svetla višina poti mora biti najmanj 3,5 m na kateri koli točki poti,
– vzdolžni naklon dovoznih poti za gasilska vozila ne sme presegati 10 %,
– robniki dovoznih poti na območjih intervencije ne smejo biti višji od 8 cm,
– za gasilce morajo biti zagotovljene delovne površine velikosti 7 x 12 m. Delovna površina za gasilska vozila mora biti označena.
36. člen
(varstvo pred naravnimi nesrečami)
(1) Gradnja mora biti potresno varna in mora ustrezati tehničnim normativom za 7. stopnjo pričakovane potresne ogroženosti.
(2) Ob nezgodah med gradnjo, nesrečah med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja in drugih škodljivih tekočin in materialov je treba ustrezno ukrepati in preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotok in podtalnico ter takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba preučiti geološke stabilnostne razmere območja in predvideti ustrezno metodo za odkop strme brežine.
(4) V sklopu načrtovanja severnega opornega zidu se zid iz varovalnih razlogov poviša za minimalno 1,10 m nad nivojem zalednega terena. Brežine nad severnim opornim zidom se sanirajo takoj po gradnji opornega zidu, in sicer se zasadijo z avtohtonimi pionirskimi vrstami, ki s koreninami dobro vežejo tla.
VIII. ETAPNA IZVEDBA PROSTORSKE UREDITVE
37. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Objekti in ureditve tega državnega prostorskega načrta se lahko zgradijo v več etapah. Predhodno se morajo opraviti le pripravljalna dela:
– širitev obstoječega platoja z gradnjo novih in nadgradnjo obstoječih opornih zidov,
– prestavitev transporta premoga (št. objekta 13),
– ukinitev odjema RTP 110/35 kV TET in demontaža elektroenergetskih omrežij,
– gradnja nadomestnega objekta delavnic s skladišči in upravnim delom (objekt št. 12),
– odstranitev obstoječih objektov (7. člen te uredbe) na lokacijah načrtovanih objektov,
– ureditev platoja na koti +223,00 m in infrastrukturnih kinet,
– ureditev dostopnosti na novi plato z gradnjo mostu (objekt št. 15) in ureditvijo novega priključka na državno cesto.
(2) Nadaljnje etape se lahko izvajajo kot funkcionalno zaključene celote z upoštevanjem pogojev varstva iz VII. poglavja te uredbe. Gradnja in obratovanje posameznih glavnih pogonskih objektov plinsko-parne elektrarne je lahko ločena ali sočasna, vendar mora vsaka posamezna energetska enota izpolnjevati vse predpisane pogoje varstva vseh segmentov okolja in imeti sočasno zgrajene vse tehnološke objekte in infrastrukturo za nemoteno obratovanje.
(3) Ozelenitev površin in urejanje manipulacijskih, prometnih in odprtih površin se mora izvajati hkrati z zaključnimi deli posamezne funkcionalne celote.
(4) Odstranitev drugih obstoječih objektov in naprav, predvidenih za rušenje, začasnih objektov in ureditev ter dokončna ureditev vseh zunanjih površin območja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
38. člen
(monitoring)
(1) Investitor zagotovi celosten načrt za spremljanje in nadzor med gradnjo in obratovanjem plinsko-parne elektrarne, kakor je določeno v okoljskem poročilu. Morebitne dodatne vsebine monitoringa okolja bodo določene v poročilu o vplivih na okolje in skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. Poroča se ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, o rezultatih pa se na krajevno običajen način obvešča tudi lokalno prebivalstvo.
(2) Izvajanje monitoringa mora biti skupno za vse energetske objekte na tem območju (kumulativni vpliv). Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja in monitoringa za posamezne sestavine okolja obstoječega energetskega objekta TET. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja, zato se morajo točke po potrebi dopolniti. Točke spremljanja stanja morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov.
(3) Imetnik vodne pravice mora na zajetju odvzema vode namestiti ustrezno urejeno merilno mesto z atestiranim števcem, na katerem zagotovi dnevno ali zvezno spremljanje enega izmed naslednjih parametrov:
– vodostaj ali pretok na stalnem lastnem urejenem merilnem mestu tik dolvodno od objekta, naprave ali sistema naprav za odvzem vode,
– vodostaj ali pretok na stalnem urejenem merilnem mestu na vodni infrastrukturi ali
– vodostaj in pretok na ustreznem merilnem mestu državne hidrološke mreže.
Za spremljanje temperaturnih obremenitev vodotoka je treba določiti tudi merilno mesto, ki je nameščeno dolvodno od izpusta hladilne vode, in sicer na točki popolnega premešanja hladilne vode z vodo vodotoka. Monitoring površinskih voda opravlja pooblaščeni izvajalec, ki ga določi pristojno ministrstvo, ustrezno urejenost merilnih mest pa mora zagotoviti investitor.
(4) Predvidi se ustrezno urejeno in dostopno merilno mesto za odvzem vzorcev očiščenih odpadnih tehnoloških voda pred iztokom v vodotok. Upravljavec naprave mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne in trajne meritve parametrov in količine odpadnih vod, in sicer na način in v obsegu, kakor je določeno s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. Monitoring površinskih voda opravlja izvajalec, ki ga pooblasti pristojno ministrstvo, ustrezno urejenost merilnih mest iz tega in prejšnjega odstavka pa mora zagotoviti investitor.
(5) Med gradnjo je treba zagotoviti monitoring, ki vključuje spremljanje razmer na gradbišču in drugih površinah, na katerih potekajo dela v zvezi z gradnjo. Monitoring gradbišča zajema program opazovanja, ki mora biti časovno usklajen s programom gradbenih del. Program vključuje:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo goriv ter motornega in strojnega olja,
– nadzor nad ravnanjem z gradbenimi in drugimi materiali,
– nadzor nad ravnanjem z odpadnimi gradbenimi materiali in odpadno embalažo.
Nadzor mora opravljati izvajalec gradbenih del in pri tem zagotavljati ustrezno evidentiranje posameznih dogodkov v gradbeni dnevnik.
(6) Monitoring s področja ohranjanja narave se prednostno izvaja za rastlinske in živalske vrste ter habitatne tipe, zaradi katerih je bilo območje Krajinskega parka Kum in EPO Zasavsko hribovje opredeljeno, pri čemer se posebna pozornost nameni prednostnim vrstam in prednostnim habitatnim tipom ter vrstam, pri katerih se najbolj očitno kažejo spremembe v habitatih drugih vrst oziroma v habitatnih tipih. Spremljanje stanja ohranjenosti narave, stanja biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot izvaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, neposredni nadzor v naravi pa inšpektorji in naravovarstveni nadzornik.
(7) Prve meritve za vire hrupa se opravijo med poskusnim obratovanjem, vendar ne prej kakor v treh in ne pozneje kakor v devetih mesecih po zagonu. Prve meritve je treba opraviti, ko so vsi sklopi načrtovanega PPE TET v obratovalnem stanju polne obremenitve. Nadaljnji monitoring se opravlja glede na rezultate prvih meritev ali vsako tretje leto.
(8) Rezultati spremljanja stanja okolja in nadzor so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov.
(9) Po ureditvi sistema odpadnih komunalnih voda se izvajalcu javne službe pošljejo vsi podatki, potrebni za izdelavo poročila o izvajanju prvih meritev in obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Za delovanje lovilnikov olja je treba izdelati pravilnik in imenovati pristojno osebo za spremljanje delovanja sistema in ukrepanje.
(10) Za izvajanje programa spremljanja stanja okolja je med gradnjo odgovoren investitor, med obratovanjem pa investitor ali upravljavec novega bloka.
39. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal, zraka in vodotoka.
(2) Deponije viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine in gozdnih zemljiščih.
(3) Gradbišče in način dela v varovanem progovnem pasu železniške proge (pri gradnji objektov hladilne vode in opornih zidov) in območju vodotoka je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in bo preprečeno onesnaževanje tal in vodotoka. Na tem območju gradbišča ni dovoljeno urejati deponij viškov gradbenega materiala in površin za gradbeno mehanizacijo.
(4) Za potrebe gradbišč se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt dostopnih poti za gradnjo in lokacije deponij. Trase dostopnih poti in lokacije se izberejo tako, da so čim manj prizadeti naravno okolje in obstoječe ureditve. Dostopne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.
(5) Za prevoz materiala in opreme se prednostno uporablja železniški dostop (industrijski tiri), izjemoma pa tudi obstoječi cestni dostop do območja TET, in sicer po glavni cesti G II-108/1185 Trbovlje–Hrastnik. Za morebitne izredne prevoze je treba pridobiti dovoljenje.
(6) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 32., 36., 38. in 40. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevati tudi naslednje pogoje:
– investitor mora izdelati elaborat o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev z gradbišča,
– vse ceste in poti, ki bi se med gradnjo morebiti uporabljale za obvoz ali prevoz, je treba pred začetkom del ustrezno urediti, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati,
– objekte in infrastrukturne vode je treba obnoviti ali sanirati, če bodo med gradnjo poškodovani zaradi del,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– skleniti pogodbo za zbiranje in reden odvoz komunalnih odpadkov z gradbišča s podjetjem, pooblaščenim za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na obravnavanem območju,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev,
– zagotoviti, da bo gradbena mehanizacija dobro vzdrževana in ne bo prihajalo do izlitja olja, goriva, maziva ali sredstev proti zmrzovanju v vodo. Posode za dovoz betona je treba prati na urejenih prostorih pri prevozniku ali dobavitelju betona,
– vsa gradbena mehanizacija, ki se bo uporabljala pri gradnji, mora ustrezati okoljskim predpisom, ki urejajo emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz dizelskih motorjev,
– med gradnjo je prepovedano na debla, korenine in veje dreves obešati, pritrjevati ali postavljati tuja telesa (table, žične vode, plakate, obvestila ...),
– eksplozije ali druga dejanja, ki povzročajo močan hrup ali vibracije, se ne izvajajo,
– med gradnjo se za delavce na delovno mesto organizira skupni prevoz,
– med gradnjo je treba stalno sodelovati s prizadetimi prebivalci in kar najbolj upoštevati njihove zahteve ter predloge. Gradbišče je treba organizirati tako, da bo čas, potreben za dela, čim krajši. Hrupno delo se omeji na čas med 6. in 18. uro,
– med izkopnimi deli je treba ob najdbi mineralov ali fosilov to prijaviti območni enoti Zavoda za varstvo narave, najdbo pa zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Ukrep izvaja investitor. Nadzor med gradnjo izvaja rudarski inšpektor in izvajalec monitoringa za področje ohranjanja narave,
– po končani gradnji je treba nepredvidene poškodbe naravnih habitatov, nastale zaradi gradnje, sanirati tako, da bo funkcija poškodovanega habitata enaka funkciji habitata pred poškodbo. Na novo nastali gozdni rob je treba sanirati v prvi možni sezoni po zgraditvi opornega zidu.
(7) Za zagotovitev varnosti pred škodljivim delovanjem voda mora biti gradnja organizirana tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotoku ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
(8) Začasne deponije viška zemeljskega materiala je treba urediti tako, da ne nastaja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij.
40. člen
(odvzem in deponiranje materiala)
(1) Z odpadki, nastalimi pri izvajanju gradbenih del in del, povezanih z odstranitvijo obstoječih objektov in naprav, se ravna skladno z uredbo o ravnanju z odpadki, nastalimi pri gradbenih delih. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki je treba natančno določiti območja deponij za odlaganje odvečnega materiala in gradbenih odpadkov.
(2) Za razširitev obstoječega platoja v severno brežino se predvideva 70.000 m3 zemeljskega izkopa. Če je iz podatkov o sestavi zemeljskega izkopa ali analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, razvidno, da zemeljski izkop ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke, se predvidoma 40.000 m3 nosilnega materiala uporabi za izravnavo platoja, ureditev brežin in dovoznih cest na območju državnega prostorskega načrta.
(3) Višek zemeljskega izkopa, ki ne bo uporabljen za ureditve, načrtovane s to uredbo, se uporabi za sanacijo pridobivalnih površin Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) ali pa se mora oddati v prevzem pooblaščenemu zbiralcu, ki ima vsa potrebna dovoljenja.
(4) Izkopan zemeljski material, ki ne bo takoj uporabljen za izravnavo platoja, in drugi gradbeni odpadki se lahko začasno deponirajo na območju državnega prostorskega načrta. Viški zemeljskega materiala se začasno skladiščijo na lokacijah pridobivalnih površinah RTH, za katere je za obdobje gradnje pridobljeno ustrezno dovoljenje, ali pa se takoj oddajo pooblaščenemu zbiralcu.
(5) Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnega koli drugega odpadnega materiala se ne sme odlagati na brežino vodotoka. Vse začasne deponije gradbenih odpadkov je treba locirati zunaj območja vodnih in priobalnih (vsaj 15 m pasu) zemljišč reke Save in zunaj gozdnih zemljišč.
(6) Na območju gradbišča, prevoznih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal prevoz odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila.
41. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 32., 36., 34., 35., 36., 37., 38., 39. in 40. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci tudi:
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov z obstoječimi infrastrukturnimi objekti in napravami,
– kriti stroške zaščite, prestavitve, nadzora, zakoličenja tras, spremembe dokumentacije obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb ter prekinitve prometa, ki bi nastale zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta,
– kriti stroške škode, ki bi morebiti nastala pri ribah ali v ribolovni vodi, ribiški organizaciji, ki upravlja ribolovno vodo,
– nastalo poškodbo na stojnih mestih daljnovodov in ozemljitvenem sistemu stojnih mest takoj javiti upravljavcu distribucijskega omrežja.
(2) Investitorji morajo tudi:
– pred rušitvijo obstoječe RTP 110/35 kV TET kriti stroške za preureditev ustreznih napetostnih nivojev in zagotovitev odjema obstoječim odjemalcem ter zagotoviti nadomestno ureditev energetske infrastrukture,
– za ureditve, načrtovane s to uredbo, v varovalnem progovnem pasu železniške proge pridobiti izjemno soglasje upravljavca,
– v postopek javnega naročanja za izbor tehnološke opreme vključiti strokovnjake za akustiko in pri dobavi ventilatorjev, turbin ter drugih pomožnih sklopov od dobavitelja zahtevati tiste s čim manjšimi emisijami hrupa v okolje,
– pri pripravi projektne dokumentacije za vse objekte, za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
42. člen
(nadzor)
Izvajanje te uredbe nadzira inšpektorat, pristojen za prostor.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
43. člen
(dopustna odstopanja pri objektih)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih/prometnih/tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta in na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Dovoljeno odstopanje glavnih pogonskih (objekti oznake št. 1, 2, 3, 5, 6 in 7) in tehnoloških objektov (objekti oznake št. 8, 9, 10 in 11) pri tlorisnih gabaritih znaša –20 %, pri višinskih gabaritih pa +/–10 %.
(4) Dovoljeno odstopanje tlorisnih in višinskih gabaritov objekta delavnic (objekt oznake št. 12) znaša +/–10 %, pri čemer se upoštevajo omejitve, ki so navedene v tej uredbi glede približevanja državni cesti in vodotoku ter s katerimi se zagotavlja preglednost priključevanja na državno cesto.
(5) Pri umeščanju tras gradbeno-inženirskih objektov in trase transportnega traku (objekt št. 13), novega mostu (objekt št. 15), opornih zidov (oznake OZ1, OZ2, OZ3) ter dovoznih cest se dovoljujejo smiselna tehnična odstopanja, povezana z boljšimi tehničnimi rešitvami, vendar največ za +/–2 m od opredeljene osi.
(6) Končna višina dimnika (objekt št. 4) in morebitna ureditev pomožnih dimnikov bo določena na podlagi modelnega izračuna med pripravo poročila o vplivih na okolje ali v fazi pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Dopustno odstopanje višine dimnika je +/–50 m, pomožnih dimnikov pa +/–20 m.
(7) Na območju državnega prostorskega načrta so pri urejanju platoja objektov hladilne vode (objekt št. 9 in 10) in delavnic (objekt št. 12) ter pri prečkanju vodotoka z novo mostno konstrukcijo (objekt št. 15) dopustni dodatni tehnični ukrepi in ureditev za zaščito pred visokimi vodami.
(8) Na območju državnega prostorskega načrta je za zagotovitev nemotenega odjema iz obstoječe RTP 110/35 kV TET dopustna ureditev nadomestnih prostorov. Nadomestni prostori se zagotovijo z gradnjo kletne etaže (dodatna etaža na koti –4,00 m) v pomožnem tehnološkem objektu (objekt št. 5). Če se bo pokazala potreba po gradnji nadomestnega objekta energetske infrastrukture na parcelah št. 513/3 in 514/13 – del k. o. Dobovec, se poseg obravnava kot dodatna prostorska ureditev (skladno z 41. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor).
(9) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se skladno z navedenimi odstopanji v tem členu določijo v projektni dokumentaciji po določilih te uredbe.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
(izvajanje dejavnosti in ureditev do izvedbe prostorskih ureditev)
Do začetka izvajanja prostorskih ureditev in posameznih etap iz 37. člena te uredbe se na območju državnega prostorskega načrta dovoljuje:
– odstranitev, vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, njihova velikost pa se lahko spremeni največ za 10 % glede na obstoječe gabarite,
– vzdrževanje, zaščita, prestavljanje, obnavljanje, odstranitev, dograjevanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture in povečevanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,
– protiprašna zaščita gradbenih parcel, s katerih so bili objekti odstranjeni.
45. člen
(prostorski akti)
(1) Na območju priključka Ventil TET, kjer prihaja do prekrivanja z državnim prostorskim načrtom za prenosni plinovod R 25A/1 na odseku od Trojan do Hrastnika, je dovoljeno izvajanje ureditev, ki so predvidene z uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod pod pogojem, da ne onemogočajo izvedbe ureditev, ki so predmet te uredbe.
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje tega državnega prostorskega načrta šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o dolgoročnem planu občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/86, 13/98, 24/03 – popr. in 28/09),
– Odlok o družbenem planu občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/86, 13/98, 24/03 – popr., in 28/09),
– Odlok o lokacijskem načrtu PE 6/1 (del) za prestavitev Zasavske ceste M 10-9 v območju stikališča 110 kV (Uradni vestnik Zasavja, št. 24/88 in 2/98),
– Odlok o lokacijskem načrtu PE 6/2 (del) za prestavitev železniške proge v območju TE Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 24/88 in 12/08),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja PE 6/2 – del – Separacija (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/87 in 11/01),
– Odlok o ureditvenem načrtu za ČDP-TET (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/92) in
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 6 – Zasavje (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/95).
46. člen
(veljavnost)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729-23/2012
Ljubljana, dne 19. julija 2012
EVA 2012-2430-0117
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
