Na podlagi 20. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za živo mojstrovino državnega pomena se razglasi enota žive dediščine Škofjeloški pasijon, EID 2-00001 (v nadaljnjem besedilu: živa mojstrovina).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za živo mojstrovino, so:
– pasijonska procesija v Škofji Loki spada med najstarejše kontinuirano uprizarjane gledališke igre v Sloveniji,
– na osnovi ohranjene pisne predloge se je pasijonska uprizoritev z vmesnimi prekinitvami izvajala v postnem in velikonočnem času od leta 1713 do ukinitve v času jožefinskih reform; v 20. stoletju je bila oživljena leta 1936 in ponovno leta 1999,
– izvirno dramsko besedilo Škofjeloškega pasijona, ki ga je med letoma 1715 in 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald, je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami,
– znotraj srednjeveškega jedra Škofje Loke več sto nastopajočih uprizori 13 figur pasijona,
– Škofjeloška pasijonska procesija povezuje formalne in neformalne skupine, skupnosti in posameznike iz mesta in okoliških vasi, zlasti območja nekdanjega Loškega gospostva, ki sodelujejo pri izvedbi,
– Škofjeloška procesijska uprizoritev je sinteza pasijonske žive dediščine, ki se je oblikovala v evropskem alpskem prostoru, lokalnega okolja, ki je to nadgradilo z izvirnostjo besedišča, z značilnimi prenosnimi odri, drugačnim sestavom konjenice in vrstnim redom figur, ter uprizarjanj v scenski nadgradnji srednjeveškega mesta.

Živa mojstrovina se razglasi z namenom, da se zagotovita njena javna dostopnost in njeno prenašanje iz roda v rod ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– izvedba po izvirnem dramskem besedilu,
– izvedba v postnem in velikonočnem času,
– izvedba na trgih in ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke.

Za živo mojstrovino velja varstveni režim, ki določa:
– procesijska uprizoritev mora temeljiti na izvirnem dramskem besedilu patra Romualda,
– uprizarjanje se izpelje v postnem in velikonočnem času,
– uprizarjanje se izpelje na ulicah in trgih srednjeveškega jedra Škofje Loke,
– uprizoritve pasijona so v slovenskem jeziku,
– prednostno je vključevanje lokalnih skupin, skupnosti in posameznikov med nastopajoče,
– zagotavljanje kontinuiranega uprizarjanja (najmanj vsako deseto leto),
– obvezno evidentiranje in dokumentiranje, vključno s snemanjem vsakokratne uprizoritve,
– ohranjanje in varovanje materialnih prvin za izvedbo pasijona (kostumi, pripomočki, predmeti),
– ohranjanje in varovanje izvirnega izvoda dramskega besedila v Kapucinskem samostanu Škofja Loka,
– ohranjanje odprtih obstoječih trgov in ulic srednjeveškega jedra Škofje Loke.

Nosilec Škofjeloškega pasijona je Občina Škofja Loka, ki zagotovi kontinuiteto uprizarjanja pasijona in sodelovanje skupin, skupnosti in posameznikov.

Nosilec mora zagotoviti, da avtorske pravice posamezne izvedbe ne ogrožajo redne in celostne izvedbe Škofjeloškega pasijona.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom žive mojstrovine opravlja Koordinator varstva žive dediščine.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.