Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. julija 2012.

V Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) se v drugem odstavku 1. člena v tretji alineji za besedo »ureditev« črta vejica in besedilo »načrtovanih z načrti«.
V četrtem odstavku se besedilo »Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt)« nadomesti z besedilom »zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt)«.

V prvem odstavku 11. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Izdela se v digitalni obliki, prav tako pa se v digitalni obliki zagotavlja arhiviranje in vpogled v načrt.«. Na koncu se doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na to se en izvod načrta v analogni obliki hrani pri koordinatorju.«.
V drugem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Z dnem objave uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije se grafični del in obvezne priloge načrta objavijo na portalu prostorskega informacijskega sistema v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: portal prostorskega informacijskega sistema).«.

Tretji odstavek 12. člena se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pobudnik, koordinator in investitor so odgovorni za pripravo načrta.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Državni nosilci urejanja prostora v postopku priprave načrta so, ne glede na določbe področnih predpisov, ministrstva. Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge ali pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ ali organizacija, ali če ti predpisi predvidevajo njihove smernice, mnenja ali soglasja k dokumentom ali dokumentaciji v postopku priprave načrta, resorno ministrstvo v postopku priprave načrta z njimi sodeluje in koordinatorju posreduje te smernice, mnenja in soglasja.
(2) Državni nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave načrta s splošnimi in posebnimi smernicami, podatki in strokovnimi podlagami s svojega delovnega področja, ki jih zagotavljajo tudi v aktivni digitalni obliki, če s tako obliko razpolagajo, z usmeritvami in podatki iz lastnih strateških načrtov ter z mnenji in morebitnimi pogoji za podrobnejše načrtovanje ali projektnimi pogoji. Vse te dokumente, potrebne za pripravo načrta, so dolžni zagotoviti brezplačno. Državni nosilci urejanja prostora morajo v postopku priprave načrta aktivno sodelovati v vseh fazah postopka. Na predlog koordinatorja morajo pripraviti stališča in predloge glede možnih rešitev načrtovanih ureditev s svojega delovnega področja. Državni nosilci urejanja prostora so skupaj s pobudnikom, koordinatorjem in investitorjem soodgovorni za pripravo načrta.
(3) Državni nosilci urejanja prostora so varstveni in drugi nosilci urejanja prostora ter nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave načrta sodelujejo le, če načrt posega v njihovo področje dela.
(4) Varstveni državni nosilci urejanja prostora so:
– ministrstvo, pristojno za kmetijstvo;
– ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo;
– ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave;
– ministrstvo, pristojno za vode;
– ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine;
– ministrstvo, pristojno za zdravje;
– ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(5) Drugi državni nosilci urejanja prostora so:
– ministrstvo, pristojno za prometno infrastrukturo in promet;
– ministrstvo, pristojno za energetiko;
– ministrstvo, pristojno za rudarstvo;
– ministrstvo, pristojno za obrambo.
(6) Če načrt posega v njihovo področje dela, so državni nosilci urejanja prostora tudi:
– ministrstvo, pristojno za meteorologijo;
– ministrstvo, pristojno za mejne prehode;
– ministrstvo, pristojno za veterino;
– ministrstvo, pristojno za carino;
– ministrstvo, pristojno za policijo;
– ministrstvo, pristojno za jedrsko varnost.
(7) Če koordinator presodi, da je pri pripravi načrta potrebno sodelovanje tudi drugih ministrstev, organov v njihovi sestavi, javnih zavodov ali drugih organov ali organizacij, so ti dolžni na poziv koordinatorja sodelovati na način iz prvega in drugega odstavka tega člena.«.

V drugem odstavku 15. člena se besedilo »direktorji oziroma direktorice organov v sestavi ministrstev, direktorji oziroma direktorice javnih zavodov ter predstojniki drugih organov in organizacij,« črta.

Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pobudnik poda pobudo. Pred tem njeno vsebino uskladi s koordinatorjem.«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Pri pripravi pobude je treba izhajati iz splošnih smernic nosilcev urejanja prostora in vseh javno razpoložljivih podatkov, pri čemer se v pobudi navede, katere so te smernice in podatki ter njihove vire.
(5) Če se pobuda nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v skladu s temi predpisi pobuda šteje za dokument identifikacije investicijskega projekta.«.

Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Državni nosilci urejanja prostora morajo v 30 dneh od prejema pobude koordinatorju podati posebne smernice, s katerimi se opredelijo do variant iz pobude in podajo konkretne usmeritve iz njihove pristojnosti za učinkovito načrtovanje prostorskih ureditev. Če načrtovane prostorske ureditve ne posegajo v njihovo delovno področje in zato njihovo nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno, morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju to sporočiti v 30 dneh.«.
V drugem odstavku se za besedo »Poleg« doda beseda »posebnih«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če državni nosilci urejanja prostora posebnih smernic v roku iz prvega odstavka tega člena ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati posebnih smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.«.
Četrti odstavek se črta.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.«.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »usmeritve« črta vejica in doda beseda »in«, za besedo »mnenja« pa se črtata besedi »in pobude«.

V prvem odstavku 22. člena se besedilo »(v nadaljnjem besedilu: sklep)« črta.
V drugem odstavku se v napovednem stavku za besedo »Sklep« doda besedilo »o pripravi načrta«.
V tretjem odstavku se za besedo »Sklep« in besedo »sklep« doda besedilo »o pripravi načrta«. Na koncu se doda nov stavek, ki se glasi: »Skupaj s sklepom o pripravi načrta vlada imenuje tudi delovno skupino za pripravo načrta, ki jo sestavljajo predstavnik pobudnika, koordinatorja in investitorja.«.

V prvem odstavku 23. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Z dnem objave uredbe iz prvega odstavka 81. člena ZUreP-1 v Uradnem listu Republike Slovenije se grafični del začasnih ukrepov za zavarovanje prostora, ki prikazuje njihovo območje na načrtu parcel, objavi na portalu prostorskega informacijskega sistema.«.

V tretjem odstavku 24. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Koordinator hkrati z objavo javnega naznanila iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona posreduje študijo variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje, da ta do konca javne razgrnitve ugotovi, ali je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Variante ali rešitve stavb se načrtujejo tako, da se v nadaljnjih fazah načrtovanja, projektiranja in gradnje omogoči upoštevanje načel zelenega javnega naročanja v skladu s predpisi, ki urejajo zeleno javno naročanje.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če se študija variant nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v skladu s temi predpisi študija variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve šteje za predinvesticijsko zasnovo.«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če se postopka presoje vplivov na okolje ne izvede skupaj s postopkom priprave načrta, se postopek priprave načrta lahko nadaljuje po 39. členu tega zakona.«.

V drugem odstavku 25. člena se besedilo »in je ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, ugotovilo, da je okoljsko poročilo ustrezno« črta.

V prvem odstavku 26. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj ali pogojev za podrobnejše načrtovanje, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo pripombe in predloge občin. Koordinator in pobudnik v sklopu stališča iz šestega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do njih. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet študije variant, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.«.

V tretjem odstavku 27. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če nosilec urejanja prostora ugotovi, da ne bo mogel izdati pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za to v 21 dneh od prejema vloge obvestiti koordinatorja.«.
Peti odstavek se črta.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če državni nosilci urejanja prostora v roku iz drugega odstavka tega člena mnenja oziroma pogojev za podrobnejše načrtovanje ne dajo, se šteje, da na študijo variant nimajo pripomb oziroma, da podrobnejših pogojev za načrtovanje nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj in podrobnejših pogojev za načrtovanje, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.

V tretjem odstavku 28. člena se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«, za besedo odstavka« pa se dodata besedi »tega člena«.

V 29. členu se v drugem stavku za besedo »sklep« doda besedilo »o potrditvi variante ali rešitve«.

V prvem odstavku 34. člena se na koncu doda besedilo, ki se glasi: »V mnenju občine podajo tudi projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb. Če občine mnenja ali projektnih pogojev oziroma pripomb in predlogov v tem roku ne podajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj ali projektnih pogojev, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi. Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev objektov, lahko občine skupaj z mnenjem podajo pisno izjavo, da njihovo mnenje šteje tudi kot soglasje k projektnim rešitvam, vsebovanim v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se izdela na podlagi načrta.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo pripombe in predloge občin. Koordinator in pobudnik v sklopu stališča iz sedmega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do njih. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet načrta, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.«.

Tretji odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če se predlog načrta nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v skladu s temi predpisi izdela tudi investicijska zasnova, če so bile na podlagi podrobnejših strokovnih podlag ter javne razgrnitve osnutka načrta ugotovljene take spremembe, da je treba pred izdelavo investicijskega programa ponovno preveriti upravičenost v predlogu načrta načrtovane potrjene variante.«.

V drugem odstavku 36. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če nosilec urejanja prostora ugotovi, da ne bo mogel izdati pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za to v 21 dneh od prejema vloge obvestiti koordinatorja.«.
Peti odstavek se črta.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če državni nosilci urejanja prostora v roku iz prvega odstavka tega člena mnenja oziroma projektnih pogojev ne dajo, se šteje, da na osnutek načrta nimajo pripomb oziroma da projektnih pogojev nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj in projektnih pogojev, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.«.
Dosedanji sedmi do deveti odstavek postanejo šesti do osmi odstavek.

Tretji odstavek 37. člena se črta.

V 39. členu se v 1. točki pred podpičjem doda vejica in besedilo »pri čemer se podrobnejše tehnične rešitve lahko pripravijo najmanj z vsebino, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določena za idejno zasnovo«.
V 3. točki se pred podpičjem doda vejica in besedilo »lahko pa tudi projektne pogoje ali pisno izjavo v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona«.
V 4. točki se pred podpičjem doda vejica in besedilo »državni nosilci urejanja prostora pa lahko podajo tudi projektne pogoje v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona, ali pisno izjavo v skladu s četrtim odstavkom istega člena«.

V prvem odstavku 40. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Uredba, grafični del načrta, če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona.«.

V tretjem odstavku 41. člena se v 3. točki za besedilom »15 dni« črta vejica in besedilo »roki iz tretjega odstavka 19. člena, petega odstavka 27. člena ter petega odstavka 36. člena tega zakona pa na 21 dni«.
V četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Uredba, grafični del načrta, če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 42. člena se v prvem stavku pred piko doda besedilo »in če se s tem strinja ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev«. V drugem stavku se besedilo »V ta namen ministrstvo« nadomesti z besedo »Ministrstvo«.
V drugem odstavku se besedilo »V primeru prostorske ureditve, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, jo občina« nadomesti z besedilom »Prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, občina«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in regionalnega pomena, udeležene občine načrtujejo z regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, dogovor iz prvega odstavka tega člena sklene ministrstvo, pristojno za prostor, z udeleženimi občinami, župani udeleženih občin pa sprejmejo sklep o začetku priprave regionalnega prostorskega načrta po predhodnem soglasju ministra.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Pred sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta in občinskega prostorskega načrta iz drugega odstavka tega člena ter regionalnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka jih mora ministrstvo, pristojno za prostor, potrditi.«.

Drugi odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Občina, ki namerava načrtovati prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta, po predhodni uskladitvi z investitorjem načrtovane prostorske ureditve oziroma če je prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo njenim upravljavcem, vladi pošlje pobudo, v kateri opredeli območje, na katerem namerava načrtovati, opiše načrtovano prostorsko ureditev iz svoje pristojnosti in utemelji potrebo po poseganju v območje načrta. Območje mora biti opredeljeno tako, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Pobudi občina priloži mnenje investitorja oziroma upravljavca, iz katerega je razvidno območje, za katerega je bila uskladitev z občino dosežena.«.

Za drugim odstavkom 52. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 94. člena ZUreP-1 je država razlastitveni upravičenec tudi v primeru, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena ZUreP-1 iz državne pristojnosti ter na podlagi občinskega ali medobčinskega izvedbenega prostorskega akta ali njihovih izvedbenih delov.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka 94. člena ZUreP-1 je občina razlastitveni upravičenec tudi v primeru, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena ZUreP-1 iz občinske pristojnosti ter na podlagi državnega izvedbenega prostorskega akta.«.
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.

V prvem odstavku 61. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– prostorski izvedbeni načrti, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država,«.

(1) Določbe prvega in drugega odstavka 11. člena, prvega odstavka 23. člena, 37. člena, prvega odstavka 40. člena in četrtega odstavka 41. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem vzpostavitve portala prostorskega informacijskega sistema.
(2) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.).
(3) Minister, pristojen za prostor, objavi datum vzpostavitve portala prostorskega informacijskega sistema za potrebe tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do objave splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje:
– je treba pri pripravi pobude izhajati iz vseh javno razpoložljivih podatkov,
– koordinator pridobi skupaj s posebnimi smernicami iz 19. člena zakona tudi smernice državnih nosilcev urejanja prostora, v katerih so konkretizirane določbe predpisov in dokumentov z njihovega delovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja oziroma v katerem se načrtuje in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve.

(1) Če je bila vloga za pridobitev smernic ali mnenj posredovana nosilcem urejanja prostora do uveljavitve tega zakona, pa rok za izdajo smernic ali mnenj še ni potekel, dajo nosilci urejanja prostora, navedeni v teh vlogah, smernice in mnenja v skladu z določbami Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.).
(2) Če je bila vloga za pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila posredovana ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje, do uveljavitve tega zakona, pa rok za izdajo mnenja o ustreznosti okoljskega poročila še ni potekel, niti mnenje še ni bilo izdano, koordinator in pobudnik izvedeta seznanitev javnosti s študijo variant in predlogom najustreznejše variante ali rešitve v okviru javne razgrnitve, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, pa do konca javne razgrnitve ugotovi, ali je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določba drugega odstavka 92. člena v delu, ki ureja spreminjanje in dopolnjevanje državnih lokacijskih načrtov, določba tretjega odstavka 92. člena in določba četrtega odstavka 93. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 43/11 – ZKZ-C).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.