Na podlagi 51. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Straža (Uradni list RS, št. 38/10 in št. 26/12) ter 15. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07 in št. 27/08) je Občinski svet Občine Straža na 15. redni seji dne 12. 7. 2012 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o javnem vodovodu v Občini Straža
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnega vodovoda v Občini Straža (v nadaljnjem besedilu: vodovod).
2. člen
(obveznost uporabe)
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
3. člen
(vodovod)
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom.
4. člen
(naprave in objekti)
Naprave in objekti vodovoda so:
– zajetje,
– vodnjak,
– črpališče,
– čistilna naprava (objekt za pripravo vode),
– cevovod,
– črpališče,
– vodohran,
– objekti in naprave za zniževanje ali zviševanje tlaka,
– vodovodno omrežje,
– omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža,
– drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihov sestavni del.
5. člen
(definiranje pojmov)
V tem pravilniku imajo uporabljeni izrazi in pojmi naslednji pomen:
– zajetje = objekt za zajemanje vode
– vodnjak = objekt za zajemanje vode
– črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode
– prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran
– čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode
– vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode
– raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu
– reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka
– cevovod = objekt za transport vode
– vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje
– magistralno omrežje in naprave = cevovod, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij
– primarno omrežje in naprave = cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja
– sekundarno omrežje in naprave = cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno funkcijo
– zračnik = element za odzračevanje cevovoda
– blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda
– priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera
– jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov)
– vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer
– vodomer = naprava za merjenje porabljene vode
– zasun = zaporni element na cevovodu
– hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante)
– uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda.
II. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
6. člen
(upoštevanje predpisov)
Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe.
7. člen
(vrste cevi)
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:
– litoželezne cevi iz nodularne litine,
– cevi iz polietilena visoke gostote – PE 100,
– jeklene cevi (izključno za izvedbo instalacij v vodovodnih objektih).
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati trenutno veljavnim standardom ter kvalitativnim zahtevam upravljavca.
Cevi PE 100 uporabljamo samo v naslednjih primerih:
– za izvedbo sekundarnih cevovodov in vodovodnih priključkov,
– na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
– v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov.
Največji dovoljen premer PE 100 cevi je d(n) 110 mm.
8. člen
(dimenzije jarka)
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1 m zasipa. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.
Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 50 cm oziroma DN + 40 cm.
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ± 3 cm.
V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije, je treba za polaganje cevovoda obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm.
PE 100 cevi se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0–8 mm.
Osnovni zasip cevovoda, v višini 30 cm nad temenom cevi, mora biti izveden iz peska granulacije 0–16 mm. Osnovni zasip PE 100 cevi mora biti izveden iz peska granulacije 0–8 mm.
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
9. člen
(odmiki)
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
Horizontalni odmik med cevovodom in drugimi komunalnimi vodi mora biti najmanj:
+-----------------+----------+------------+
| Komunalni vod | Komunalni| Komunalni |
| |vod je nad| vod je pod |
| | nivojem | nivojem |
| | cevovoda | cevovoda |
+-----------------+----------+------------+
|Kanalizacija | 3,0 m | 1,5 m |
|(fekalni ali | | |
|mešani vod) | | |
+-----------------+----------+------------+
|Kanalizacija | 1,5 m | 1,0 m |
|(meteorni vod) | | |
+-----------------+----------+------------+
|Plinovod | 0,5 m | 0,5 m |
+-----------------+----------+------------+
|Energetski kabli | 1,0 m | 0,5 m |
|(elektro, JR, | | |
|TK) | | |
+-----------------+----------+------------+
|Energetski kabli | 0,5 m | 0,5 m |
|(zaščiteni, v | | |
|kineti) | | |
+-----------------+----------+------------+
|Toplovod (v | 0,5 m | 0,5 m |
|kineti) | | |
+-----------------+----------+------------+
Horizontalni odmik od objektov mora biti najmanj:
+---------------------------+------------+
| Objekt | Odmik |
+---------------------------+------------+
|Čisti objekti (stavbe, | 3,0 m |
|oporni zidovi) | |
+---------------------------+------------+
|Nečisti objekti (greznice, | 5,0 m |
|deponije odpadnega ali | |
|škodljivega materiala) | |
+---------------------------+------------+
|Drogovi (elektro, JR, TK) | 1,0 m |
+---------------------------+------------+
|Drevesa | 2,0 m |
+---------------------------+------------+
Če zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti določenih minimalnih odmikov, mora izdelovalec projekta v skladu z razvojno službo izvajalca javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja.
10. člen
(križanja)
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material, iz katerega je cevovod.
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda izveden iz litoželeznih cevi iz nodularne litine.
Minimalni vertikalni odmik pri križanju cevovoda z drugimi komunalnimi vodi mora biti:
+----------------+------------+-----------+
| Komunalni vod |Cevovod nad |Cevovod pod|
| | komunalnim |komunalnim |
| | vodom | vodom |
+----------------+------------+-----------+
|Kanalizacija | 0,3 m | 0,6 m |
+----------------+------------+-----------+
|Plinovod | 0,4 m | 0,6 m |
+----------------+------------+-----------+
|Energetski | 0,3 m | 0,3 m |
|kabel (elektro, | | |
|JR, TK) | | |
+----------------+------------+-----------+
|Toplovod (v | 0,4 m | 0,6 m |
|kineti) | | |
+----------------+------------+-----------+
Cevovod sme potekati pod fekalno kanalizacijo samo izjemoma. Če križanja cevovoda s fekalno kanalizacijo ni mogoče izvesti drugače, mora biti le-to v projektu posebej obdelano in izvedeno v soglasju z izvajalcem javne službe.
Za minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda.
Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
11. člen
(merilno regulacijska oprema)
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema. Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe.
12. člen
(fazonski kosi)
V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom.
V vodovodno omrežje se vgrajujejo fazonski kosi, ki za vgradnjo ne potrebujejo vijačnih elementov, razen v primerih, kjer to zaradi tehnične izvedbe ni mogoče.
Če je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten.
13. člen
(zasun)
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred zaščito in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem cevovodu.
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem. Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi.
14. člen
(cestna kapa)
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno položiti na ustrezno podložno ploščo ali pa jih je potrebno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja.
15. člen
(zaščita pred korozijo)
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
16. člen
(jašek)
V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilno-regulacijske opreme. Minimalna velikost jaškov mora biti:
– višina 170 cm,
– dolžina = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do fi 150 mm, 150 cm na cevovodih do fi 250 mm in 180 cm na cevovodih do fi 600 mm,
– širina = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega elementa v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do fi 150 mm, 150 cm na cevovodih do fi 250 mm in 180 cm na cevovodih do fi 600 mm,
– nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,
– dno jaška mora biti iz gramoznih krogel 10–50 mm v debelini plasti minimalno 20 cm,
– velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm, locirana mora biti v kotu jaška in se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom, ki mora ustrezati prometni obremenitvi,
– jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom in se mora zapirati z litoželeznim pokrovom, ki mora ustrezati prometni obremenitvi (kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti),
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo, katere nosilna drogova morata biti iz cevi fi 40 mm, nastopne prečke fi 18 mm v razmiku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška.
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad nivojem poplavne vode. Dno jaška mora imeti poglobitev za črpanje vode.
17. člen
(vodomerni jašek)
Vodomerni jašek je lahko betonski s svetlo odprtino 60x90x100 cm in pokrovom iz rebraste pločevine ali tipski montažni jašek, odobren s strani upravljavca vodovoda. Vodomerni jašek mora biti zaščiten proti zmrzali.
18. člen
(hidrant)
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante, mora biti premera DN 80 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča.
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun.
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom.
Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. Vrh glave nadzemnega hidranta mora biti 70–100 cm nad niveleto terena.
19. člen
(tlačni preizkus)
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda in ga lahko izvede izvajalec GJS oskrbe s pitno vodo ali za to usposobljena (akreditirana) institucija.
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se izdela zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ, vodja gradbišča in predstavnik upravljavca javnega vodovodnega omrežja.
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja po veljavnem standardu SIST 805. Tlak preizkušanja ne sme biti manjši kot 15 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
20. člen
(dezinfekcija)
Pred navezavo novo zgrajenega cevovoda na obstoječ vodovodni sistem, je potrebno dezinfekcijo novo zgrajenega cevovoda, skladno s standardom SIST 805. Dezinfekcijo lahko izvede za to usposobljena inštitucija, ki mora po dezinfekciji izdati ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu.
21. člen
(označitev)
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante.
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablica postavi na zato posebej postavljen jekleni drog, ki mora biti postavljen v betonskem temelju.
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.
III. VODOVODNI PRIKLJUČKI
22. člen
(obveznost priključitve)
Priključitev na javno vodovodno omrežje je obvezna za vse objekte v katerih se rabi pitna voda in imajo možnost priključitve. Uporabnik je dolžan vložiti prijavo za vodovodni priključek najkasneje v roku 6 mesecev po prejemu poziva s strani upravljavca vodovodnega omrežja.
23. člen
(sklenitev pogodbe)
Izvajalec javne službe ni dolžan skleniti pogodbe o priključitvi, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim potrošnikom.
24. člen
(odkaz priključka)
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku opravi odkaz trase vodovodnega priključka in merilnega mesta, ter skladno z dogovorom z naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka.
25. člen
(izvedba priklopa)
Upravljavec vodovoda izvede priklop (montažna dela priključka), ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi.
26. člen
(sprememba priključka)
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma.
27. člen
(ukinitev priključka)
Priključek se začasno ali stalno ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroški ukinitve bremenijo naročnika.
28. člen
(dimenzioniranje priključka)
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe glede na število izlivnih mest v priključenem objektu. Če se predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta večjo konično porabo kot 2 l/sek, se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.
29. člen
(gradnja priključka)
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju »Projektiranje in gradnja vodovoda«.
30. člen
(vodomerni jašek)
Vodomerni jašek se praviloma izvede na zemljišču lastnika priključenega objekta čim bližje javnemu vodovodu. Vodomerni jašek se praviloma ne gradi na terenu s talno vodo. Če se tej zahtevi ne da izogniti, mora biti jašek vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode.
31. člen
(vgradnja vodomera)
Vgradnjo vodomera ali kakršen koli drug poseg na vodomer in pripadajoče naprave lahko izvede le upravljavec javnega vodovodnega sistema.
32. člen
(tip vodomerne naprave)
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe na osnovi podatkov o porabi vode oziroma številu izlivnih mest:
+-------------------+--------------------+
| Število izlivnih | Dimenzija vodomera |
| mest | |
+-------------------+--------------------+
| do 5 | DN 20 / 2,5 m3/h |
+-------------------+--------------------+
| 5–20 | DN 25 / 3,5 m3/h |
+-------------------+--------------------+
| 20–30 | DN 32 / 5,0 m3/h |
+-------------------+--------------------+
Če se ob upoštevanju faktorja istočasnosti predvideva poraba večja kot 2,0 l/sek, se dimenzionira vodomer na osnovi predvidenega maksimalnega pretoka v l/sek in predvidene povprečne dnevne porabe v m3/dan.
+-------------------+--------------------+
| Maksimalen pretok | Dimenzija vodomera |
+-------------------+--------------------+
| do 3 l/sek | DN 40 |
+-------------------+--------------------+
| 3–5 l/sek | DN 50 |
+-------------------+--------------------+
| 5–7 l/sek | DN 65 |
+-------------------+--------------------+
| 7–12 l/sek | DN 80 |
+-------------------+--------------------+
| 12–16 l/sek | DN 100 |
+-------------------+--------------------+
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomera.
33. člen
(pogoji za priključitev)
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– da je kota tlačne črte pri Q(max) v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
– da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov.
34. člen
(regulatorji tlaka)
Naprave za zvišanje ali znižanje tlaka so del interne instalacije v lasti in upravljanju uporabnika.
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in plovnega ventila v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode. Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju.
IV. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
35. člen
(nadzor nad gradnjo vodovoda)
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, mora med gradnjo nadzirati strokovna služba izvajalca javne službe, ki nadzor opravlja na stroške investitorja, po veljavnem ceniku.
Nadzor obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
36. člen
(prevzem vodovoda v upravljanje)
Investitor mora javni vodovod predati v last Občini Straža. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo o komunalnem opremljanju. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma občina izvajalcu gospodarske javne službe naslednjo dokumentacijo:
– projekt z gradbenim dovoljenjem,
– načrt izvedenih del, izdelan po določbah Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra komunale v tiskani in aktivni digitalni obliki (*.dwg, *.doc),
– zapisnik o tlačnem preizkusu,
– atest o izvedenem klornem šoku,
– podatke o investicijski vrednosti,
– uporabno dovoljenje,
– kopije notarsko overjenih in v zemljiško knjigo vpisanih služnostnih pogodb za tangirana zemljišča.
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju.
Izvajalec gospodarske javne službe prevzame javni vodovod v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, in urejene vodovodne priključke skladno z normativi upravljavca.
V. KATASTER VODOVODNEGA OMREŽJA
37. člen
(kataster vodovodnega omrežja)
Izvajalec gospodarske javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav v digitalni obliki na osnovi GIS-a v ustrezni GIS programski opremi.
Kataster vodovodnega omrežja je potrebno voditi v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Grafični del je potrebno voditi v državnem koordinatnem sistemu, predpisanem za vodenje objektov in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
38. člen
(podatki za vodenje katastra)
Kataster mora za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vsebovati podatke v obsegu:
– grafični del v državnem koordinatnem sistemu
– atributni del
– elaborat
– geodetski podatki terenskih meritev.
Grafični del vseh objektov in omrežja je potrebno voditi v ustrezni GIS programski opremi, ki mora omogočati stalen pregled podatkov na računalnikih v operativnem sektorju vodooskrba. Prikazani morajo biti vsi točkovni (hidranti, zasuni, zračniki …), linijski (cevovodi ...) in poligonski (vodovarstvena območja, cone oskrbe …) elementi vodovodnega omrežja. Osnova prikaza je geodetska izmera teh elementov na teren. V primeru, da so ti elementi podzemni, jih je potrebno geodetsko izmeriti pri odprtem jarku.
Atributne podatke za vse grafične elemente vodovodnega omrežja je potrebno voditi v ustrezni digitalni obliki zaradi povezljivosti z grafičnimi podatki v GIS programski opremi.
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del katastra, zlasti terenskih skic, ki vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vneseni v evidenčni načrt, še naslednje:
– topografije zasunov, hidrantov in ostalih objektov na cevovodu,
– montažne načrte cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja),
– dimenzije, materiale, leto izgradnje,
– opise za ostale infrastrukturne vode, ki križajo vodovod oziroma so vidni v jarku,
– ostale opise na skici (naslov objekta, datum, veza skic, smer neba …).
Geodetski podatki terenskih meritev vodovodnega omrežja in objektov je potrebno izvajati v skladu z geodetsko zakonodajo in podzakonskimi predpisi. Vse meritve morajo biti opravljene s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu. Vse terenske podatke (surove) je potrebno ustrezno shraniti, da se jih lahko kasneje uporabi pri zakoličbah.
39. člen
(vzdrževanje katastra)
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na terenskem zajemu in vnosu v kataster novih cevovodov in objektov ter prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki jih mora posredovati sektor vodooskrbe katastru.
Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v kataster.
VI. KONČNE DOLOČBE
40. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00700-5/2012-1
Straža, dne 12. julija 2012
Župan
Občine Straža
Alojz Knafelj l.r.
