Na podlagi drugega odstavka 32. člena in druge alineje a) točke 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/10 – odl. US in 10/12) ter druge alineje a) točke 6. člena in druge alineje prvega odstavka 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) Javna agencija Republike Slovenije za energijo izdaja

S tem aktom so v skladu z izhodišči ekonomskega reguliranja določeni:
– metoda reguliranja za določitev omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: omrežnina) na ozemlju Republike Slovenije;
– trajanje posameznega regulativnega obdobja;
– regulativni okvir;
– kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov, ki vključujejo tudi reguliran donos na sredstva (v nadaljnjem besedilu: upravičeni stroški) za namen določitve omrežnine, ter drugi elementi, ki jih sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) upošteva pri določitvi omrežnine;
– postopek izdaje soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine;
– ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine, in izvajanje nadzora z regulativnim okvirom določenih upravičenih stroškov, z namenom, da se zagotovi:
– zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje distribucije zemeljskega plina in drugih nalog sistemskega operaterja v skladu z Energetskim zakonom (v nadaljnjem besedilu: EZ);
– trajnostno gospodarno poslovanje sistemskega operaterja;
– izboljšanje učinkovitosti poslovanja sistemskega operaterja z namenom zagotavljanja učinkovite ravni delovanja in investiranja;
– stabilne in predvidljive razmere za delovanje sistemskega operaterja in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;
– ekonomsko reguliranje, zasnovano na spodbudah.

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in podzakonskih predpisih.

(1) Metoda reguliranja temelji na metodi regulirane omrežnine, ki izhaja iz:
– določanja upravičenih stroškov;
– upoštevanja, poleg omrežnine, vseh drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja kot virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz prejšnje alineje;
– obveze sistemskega operaterja do prenosa presežka omrežnine in njegove namenske uporabe za namene pokrivanja upravičenih stroškov naslednjih let in
– pravice sistemskega operaterja, da pri določitvi načrtovane omrežnine naslednjih let upošteva primanjkljaj omrežnine.
(2) Omrežnina je del cene za uporabo distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: distribucijsko omrežje), ki je namenski prihodek sistemskega operaterja za pokrivanje upravičenih stroškov dejavnosti sistemskega operaterja za posamezno leto regulativnega obdobja.

(1) Metoda regulirane omrežnine določa vzročno-posledično povezavo upravičenih stroškov in prihodkov sistemskega operaterja in na tej podlagi obvezo sistemskega operaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih oziroma pravico sistemskega operaterja, da pri določitvi omrežnine v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnine.
(2) Z metodo regulirane omrežnine sistemski operater določi omrežnino za posamezno leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje tako, da z načrtovano omrežnino, ob upoštevanju vseh drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja in presežka omrežnine iz preteklih let glede na načrtovan obseg distribucije zemeljskega plina, zagotovi kritje največ do zneska upravičenih stroškov za regulativno obdobje in pripadajočega dela primanjkljaja omrežnine.
(3) Metoda regulirane omrežnine temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih uresničenih stroškov od dejanskih upravičenih stroškov in od doseganja finančnih prihodkov.

Sistemski operater mora določiti upravičene stroške, druge elemente omrežnine in omrežnino za regulativno obdobje pred začetkom regulativnega obdobja na način, kot je določen v tem aktu.

Sistemski operater določi omrežnino za regulativno obdobje (OMR(RO)) kot vsoto omrežnin za posamezna leta regulativnega obdobja (OMR(t)).

Sistemski operater določi omrežnino za posamezno leto regulativnega obdobja (OMR(t)) na naslednji način:

(1) Regulativno obdobje je obdobje treh koledarskih let. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno.
(2) V primeru pričetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja med trajanjem regulativnega obdobja se trajanje regulativnega obdobja za sistemskega operaterja prične ali konča znotraj regulativnega obdobja.

(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, načrtovanih prihodkov iz omrežnine, drugih virov financiranja ter presežkov ali primanjkljajev omrežnine iz preteklih let.
(2) Regulativni okvir pomeni tudi izravnavo načrtovanih upravičenih stroškov regulativnega obdobja med posameznimi leti regulativnega obdobja, z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja. Izravnava med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta znesek načrtovane omrežnine, ob upoštevanju načrtovanega obsega distribucije zemeljskega plina, in znesek tistega dela načrtovanih upravičenih stroškov, ki se krijejo iz omrežnine, za regulativno obdobje pred in po izravnavi enaka.

Če sistemski operater izvaja dejavnost sistemskega operaterja na več geografskih območjih, lahko poda vlogo iz 47. člena tega akta in določi regulativni okvir v skladu s tem aktom enotno za tista geografska območja, ki so primerljiva glede na:
– pogoje izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja;
– obseg distribucijskih omrežij in
– strukturo odjemalcev.

Sistemski operater, ki med trajanjem regulativnega obdobja prične prvič izvajati ali se nanj prenese izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov za leto pričetka prvega izvajanja ali prenosa dejavnosti sistemskega operaterja v sorazmernih vrednostih glede na obdobje od vključno meseca predvidenega pričetka prvega izvajanja ali prenosa do meseca zaključka tega leta regulativnega obdobja ter za preostala leta regulativnega obdobja do zaključka regulativnega obdobja.

Sistemski operater, ki med trajanjem regulativnega obdobja preneha izvajati dejavnost sistemskega operaterja, v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov od prvega leta regulativnega obdobja do vključno leta prenehanja izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja. Sistemski operater za leto prenehanja izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja določi vrednosti v regulativnem okviru v sorazmernih vrednostih glede na obdobje od začetka leta do vključno meseca predvidenega prenehanja izvajanja dejavnosti.

(1) Upravičeni stroški regulativnega obdobja (US(RO)) se določijo kot vsota upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja (US(t)).
(2) Upravičene stroške za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi sistemski operater v regulativnem okviru, ki ga posreduje Javni agenciji Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) v soglasje v skladu s tem aktom.

(1) Sistemski operater določi upravičene stroške za posamezno leto regulativnega obdobja (US(t)) na naslednji način:

 US(t) = SDV(t) + AM(t) + RDS(t)    [EUR],

kjer oznake pomenijo:

US(t)    upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega
         obdobja, v EUR;
SDV(t)   letni stroški delovanja in vzdrževanja, v EUR;
AM(t)    letni strošek amortizacije, v EUR;
RDS(t)   letni reguliran donos na sredstva, v EUR;
t        leto regulativnega obdobja.

(2) Sistemski operater mora pri določitvi upravičenih stroškov v vlogi za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za regulativno obdobje upoštevati zlasti naslednje kriterije:
– upoštevanje zgolj tistih postavk, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja, posledica opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja in nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso, tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil in splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina;
– namensko rabo sredstev;
– gospodarno in učinkovito rabo sredstev.

(1) Če sistemski operater ni lastnik distribucijskega omrežja ali njegovega dela in ga uporablja za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja, mora z lastnikom distribucijskega omrežja pogodbeno urediti vsa razmerja, vključno z določitvijo stroškov uporabe distribucijskega omrežja, ki za potrebe tega akta predstavljajo strošek najemnine in druge stroške uporabe (na primer stroški zavarovanja distribucijskega omrežja). Strošek najemnine se pri določitvi upravičenih stroškov v skladu s tem aktom izkazuje kot strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva, ki se določita v skladu s tem aktom, drugi stroški uporabe pa se izkazujejo kot stroški delovanja in vzdrževanja.
(2) Sistemski operater pri določitvi upravičenih stroškov v skladu s tem aktom strošek najemnine iz prejšnjega odstavka upošteva največ do vsote stroška amortizacije in reguliranega donosa na sredstva, ki bi bila obračunana v skladu s tem aktom, če bi bil sistemski operater lastnik distribucijskega omrežja.

(1) Sistemski operater mora pri določitvi tistega dela upravičenih stroškov, ki se nanašajo na strošek amortizacije za distribucijsko omrežje, upoštevati nabavno vrednost distribucijskega omrežja. Nabavna vrednost distribucijskega omrežja v skladu s tem aktom predstavlja nabavno vrednost teh sredstev pri sistemskem operaterju ali lastniku distribucijskega omrežja ob pridobitvi, kot je določena z računovodskimi standardi, ki pa ni višja od nabavne vrednosti teh sredstev ob njihovi prvi usposobitvi za uporabo pri prvem sistemskem operaterju ali prvem lastniku distribucijskega omrežja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se v nabavno vrednost distribucijskega omrežja, ki se bo usposobilo od 1. januarja 2012 dalje, v skladu s tem aktom ne vključujejo stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo sredstev do njegove usposobitve za uporabo.
(3) Če se med življenjsko dobo vrednost distribucijskega omrežja zniža, se upošteva znižana nabavna vrednost.
(4) Če se med življenjsko dobo vrednost distribucijskega omrežja zviša, mora sistemski operater za potrebe tega akta upoštevati nabavno vrednost iz prvega odstavka tega člena in zagotoviti posebne računovodske evidence.

Sistemski operater mora pri določitvi tistega dela upravičenih stroškov, ki se nanašajo na reguliran donos na sredstva za distribucijsko omrežje, v povezavi z določitvijo otvoritvene neodpisane vrednosti sredstev v skladu s 37. členom tega akta, upoštevati nabavno vrednost distribucijskega omrežja v skladu s 16. členom tega akta in že obračunano amortizacijo ter oslabitve za ta sredstva v poslovnih knjigah sistemskega operaterja.

(1) Če se med trajanjem regulativnega obdobja prične dejavnost sistemskega operaterja prvič izvajati, sistemski operater v regulativnem okviru določi upravičene stroške za regulativno obdobje v skladu s tem aktom na podlagi načrtovanih postavk za posamezno leto regulativnega obdobja.
(2) Če se med trajanjem regulativnega obdobja izvede prenos izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja iz obstoječega na novega sistemskega operaterja, novi sistemski operater v regulativnem okviru določi upravičene stroške za regulativno obdobje na podlagi podatkov, ki so bili podlaga za določitev regulativnega okvira za to regulativno obdobje pri obstoječem sistemskem operaterju. Za ta namen je obstoječi sistemski operater dolžan novemu sistemskemu operaterju posredovati izračun in določitev upravičenih stroškov in drugih elementov omrežnine na obrazcih, ki so bili podlaga za določitev regulativnega okvira za to regulativno obdobje pri obstoječem sistemskem operaterju ter k kateremu je dala agencija soglasje.

(1) Stroški delovanja in vzdrževanja so stroški, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem distribucijskega omrežja v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Med stroške delovanja in vzdrževanja se po tem aktu vključujejo tudi stroški zemeljskega plina za lastno rabo (tehnološki plin za polnjenje in prepihovanje ipd.) ter stroški zemeljskega plina za izgube v distribucijskem omrežju.

(1) V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški in nenadzorovani stroški.
(2) Med upravičene stroške delovanja in vzdrževanja se ne priznavajo:
– stroški materiala, ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za izgube v distribucijskem omrežju v tistem obsegu, ki presega dva odstotka prevzetih količin zemeljskega plina v distribucijsko omrežje;
– stroški uporabe prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki se nanašajo na vstopne točke v prenosno omrežja;
– stroški plač in drugih prejemkov na podlagi uspešnosti poslovanja (na primer trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade za uspešno poslovanje ipd.) in iz udeležbe pri dobičku;
– nagrade in udeležbe članov poslovodstva in članov nadzornega sveta pri dobičku;
– odhodki za sponzorstva in donacije;
– odhodki za reklame v višini 50 odstotkov;
– odhodki, vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
– prevrednotovalni poslovni odhodki, razen tistih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki so našteti v 21. členu tega akta in
– odhodki za denarne kazni.

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja sistemskega operaterja so:
– stroški materiala, ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za lastno rabo in stroški zemeljskega plina za izgube v distribucijskem omrežju;
– stroški uporabe prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki se nanašajo na izstopne točke iz prenosnega omrežja;
– stroški v zvezi z zavarovalnimi premijami;
– druge dajatve, razen koncesijskih dajatev;
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine in
– prevrednotovalni poslovni odhodki, nastali v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, brez prevrednotovalnih odhodkov iz prevrednotenja dobrega imena, in opredmetenimi osnovnimi sredstvi v primeru, če se sredstva nanašajo na distribucijsko omrežje in so tovrstni odhodki posledica stečajev, likvidacij, zaključenih izvršilnih postopkov ali premestitve obstoječega distribucijskega omrežja iz upravičenih razlogov.

Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja sestavljajo:
– stroški materiala;
– stroški storitev;
– stroški dela;
– drugi poslovni odhodki in
– drugi odhodki.

Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja sistemski operater med stroške dela vključi stroške dela, obračunane v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja ali pogodbo o zaposlitvi, ne vključi pa stroškov dela, ki se ne priznavajo v skladu s tretjo in četrto alinejo drugega odstavka 20. člena tega akta.

Sistemski operater pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju zahtevane učinkovitosti U(t). Faktor zahtevane učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem zmanjšanju upravičenih stroškov sistemskega operaterja.

(1) Sistemski operater določi faktor zahtevane povečane učinkovitosti U(t) za posamezno leto regulativnega obdobja (U(t)) na naslednji način:

 U(t) = USpl(t) + UInd(t)

ob upoštevanju:
– načrtovanega povečanja splošne produktivnosti gospodarstva (USpl(t)) iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) in
– zahtevane povečane individualne učinkovitosti sistemskega operaterja (UInd(t)), ki jo agencija z odločbo določi za posameznega sistemskega operaterja na podlagi primerjalnih analiz.
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovanega povečanja splošne produktivnosti gospodarstva za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se pri določitvi faktorja zahtevane splošne učinkovitosti USpl(t) za manjkajoče leto upošteva objavljen podatek o načrtovanem povečanju splošne produktivnosti gospodarstva za zadnje objavljeno leto iz napovedi iz prvega odstavka tega člena.
(3) Agencija lahko zaradi presoje, ali nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja sistemskega operaterja ustrezajo nadzorovanim stroškom delovanja in vzdrževanja, ki bi jih v primerljivih okoliščinah imel učinkovit in strukturno primerljiv sistemski operater, izvede primerjalne analize. Agencija rezultate primerjalnih analiz objavi na spletni strani, najmanj en mesec pred rokom, določenim za oddajo vloge sistemskega operaterja iz 47. člena tega akta.
(4) Agencija za posameznega sistemskega operaterja določi faktor zahtevanega povečanja individualne učinkovitosti sistemskega operaterja UInd(t) na podlagi rezultatov primerjalnih analiz iz prejšnjega odstavka in z upoštevanjem meril iz Priloge 1 tega akta, ki je njegov sestavni del.

(1) Sistemski operater določi stroške delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja (SDV(t)) na naslednji način:

 SDV(t) = NSDV(t-1) * (1 - U(t))*(1 + NI(t))+NNSDV(t-1) * (1+NI(t))  [EUR],

kjer oznake pomenijo:

SDV(t)      letni stroški delovanja in vzdrževanja, v EUR;
NSDV(t-1)   letni nadzorovani stroški delovanja in
            vzdrževanja, v EUR;
U(t)        letni faktor zahtevane učinkovitosti, ki se določi
            v skladu s 25. členom tega akta;
NNSDV(t-1)  letni nenadzorovani stroški delovanja in
            vzdrževanja, v EUR;
NI(t)       faktor načrtovane letne inflacije;
t           leto regulativnega obdobja.

(2) Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane letne inflacije (NI(t)), ki se določi na podlagi Načrtovane stopnje inflacije iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj za povprečje leta I-XII/I-XII, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(3) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za manjkajoče leto upošteva objavljen podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.

(1) Pri določitvi dela stroškov delovanja in vzdrževanja posameznega leta regulativnega obdobja, ki se nanaša na nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi s stroški storitev in materiala za vzdrževanje distribucijskega omrežja ter stroški dela, mora sistemski operater prilagoditi višino teh stroškov tako, da upošteva vpliv spremembe dolžine distribucijskega omrežja v uporabi na podlagi načrtovanih investicij v distribucijsko omrežje.
(2) Sprememba dolžine distribucijskega omrežja v uporabi odraža spremembo načrtovane dolžine distribucijskega omrežja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja glede na načrtovano dolžino distribucijskega omrežja za predhodno leto. Za prvo leto regulativnega obdobja se podatek o načrtovani dolžini distribucijskega omrežja za predhodno leto (leto t-1) izračuna kot dolžina distribucijskega omrežja na dan 31. december leta t-2, povečana za načrtovano dolžino investicij v distribucijsko omrežje v letu t-1.
(3) Pri spremembi stroškov iz prvega odstavka tega člena se upošteva 70 odstotkov od ugotovljenega odstotka spremembe dolžine distribucijskega omrežja v uporabi.

(1) Sistemski operater pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja upošteva vrednosti izračunanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja in nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za leto pred pričetkom regulativnega obdobja (leto t-1), ki se določijo kot povprečna vrednost teh uresničenih stroškov zadnjih treh let pred letom t-1, ugotovljenih na podlagi določil tega akta.
(2) Povprečna vrednost nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja in nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja zadnjih treh let pred letom t-1 se predhodno preračunajo na vrednost leta t-1 z uporabo faktorja uresničene letne inflacije za leto t-3 in leto t-2 in nato z uporabo faktorja načrtovane letne inflacije za leto t-1, v skladu s 26. členom tega akta.

(1) Sistemski operater določi strošek amortizacije za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja. Strošek amortizacije je odvisen od nabavne vrednosti, ki se določi v skladu s 16. členom tega akta, in upoštevanja preostale vrednosti posameznega sredstva ter dobe uporabnosti posameznega sredstva ob uporabi metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Preostala vrednost sredstva je ocenjeni znesek, ki ga bo sistemski operater prejel na dan odtujitve sredstva, po zmanjšanju za pričakovane stroške odtujitve, če starost in stanje sredstva ali pogodba na podlagi podeljene pravice izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe nakazuje na konec njegove dobe koristnosti.
(3) Za potrebe tega akta se doba uporabnosti posameznega sredstva določa glede na pričakovano fizično izrabljanje in pričakovano tehnično staranje. Kot doba uporabnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je krajša.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije sistemski operater v skladu s tem aktom upošteva amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo uporabnosti sredstva in niso višje od davčno priznanih.
(5) Če sistemski operater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so nižje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora pri določitvi stroška amortizacije v skladu s tem aktom upoštevati nižje amortizacijske stopnje.
(6) Če sistemski operater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora za obračunano amortizacijo od 31. decembra 2011 dalje, ki presega davčno priznano, voditi posebne računovodske evidence za potrebe uveljavitve teh stroškov pri določitvi upravičenih stroškov za naslednja regulativna obdobja v skladu s tem aktom.
(7) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in prizna le enkrat.

Ne glede na evidentiranje distribucijskega omrežja v poslovnih knjigah sistemskega operaterja ali lastnika distribucijskega omrežja sistemski operater za potrebe določitve stroška amortizacije po tem aktu:
– obravnava distribucijsko omrežje ali njegove sestavne dele kot gradbene objekte, dele gradbenih objektov in druga vlaganja;
– kot najvišje priznane amortizacijske stopnje v zvezi z distribucijskim omrežjem upošteva davčno priznane amortizacijske stopnje za gradbene objekte, za dele gradbenih objektov in za druga vlaganja.

(1) Sistemski operater določi strošek amortizacije za posamezno leto regulativnega obdobja (AM(t)) ločeno za obstoječa neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva in nova neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva na naslednji način:

 AM(t) = AMo(t) + AMn(t)  [EUR],

kjer oznake pomenijo:

AM(t)     letni strošek amortizacije, v EUR;
AMo(t)    letni strošek amortizacije obstoječih
          neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
          sredstev, v EUR;
AMn(t)    letni strošek amortizacije novih neopredmetenih
          sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, v EUR;
t         leto regulativnega obdobja.

(2) Za obstoječa neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se štejejo tista sredstva, ki jih je sistemski operater do 31. decembra predpreteklega leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-2) izkazal kot sredstva, usposobljena za uporabo (aktivirana). Vsa ostala sredstva, ki so bila usposobljena za uporabo po tem datumu, se v skladu s tem aktom štejejo za nova neopredmetena sredstva in nova opredmetena osnovna sredstva.
(3) Sistemski operater mora v vlogi iz 47. člena tega akta izkazati strošek amortizacije neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ločeno za sredstva v lasti in za sredstva v najemu, tako za obstoječa kot za nova sredstva.

Na podlagi načrta usposobitve sredstev za uporabo iz sedme alineje četrtega odstavka 47. člena tega akta se upošteva izračunan strošek amortizacije novih neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja v skladu s tem aktom.

Če sistemski operater pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ugotovi v dobi uporabnosti neenakomerno uporabo sredstev, se za ta sredstva pri določitvi omrežnine uporabi metoda proizvedenih enot glede na pričakovani vzorec gospodarskih koristi iz sredstev.

(1) Sistemski operater pri določitvi reguliranega donosa na sredstva upošteva zgolj sredstva in zaloge, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja.
(2) Reguliran donos na sredstva se ne priznava na brezplačno prevzeta sredstva ter na tista ali tisti del sredstev, ki so bila financirana s strani tretjih oseb na podlagi sovlaganj, sofinanciranj, donacij ali dotacij.

(1) Sistemski operater določi reguliran donos na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja (RDS(t)) na naslednji način:

 RDS( t) = PVS( t) * TPSK   [EUR],

kjer oznake pomenijo:

RDS( t)   letni reguliran donos na sredstva, v EUR;
PVS( t)   letna povprečna regulativna vrednost sredstev, v
          EUR;
TPSK      tehtani povprečni strošek kapitala pred
          obdavčitvijo za regulativno obdobje (WACC –
          weighted average cost of capital), v odstotku;
t         leto regulativnega obdobja.

(2) Reguliran donos na sredstva se določi ločeno za:
– obstoječa sredstva in
– nova sredstva, pri čemer se smiselno uporabi določba drugega odstavka 31. člena tega akta.
(3) Sistemski operater mora v vlogi iz 47. člena tega akta ločeno izkazati reguliran donos na sredstva v lasti in na sredstva v najemu, tako za obstoječa kot za nova sredstva.

Sistemski operater za izračun reguliranega donosa na sredstva kot osnovo upošteva povprečno regulativno vrednost sredstev (PVS(t)) za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se izračuna na naslednji način:

(1) Pri določitvi otvoritvene neodpisane vrednosti neopredmetenih sredstev v uporabi, ki ne vključuje dobrega imena, in opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi (OVS(t)) se za prvo leto regulativnega obdobja upoštevajo uresničene vrednosti teh postavk iz bilance stanja na dan 31. december predpreteklega leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-2) ob upoštevanju kriterijev iz tega akta, spremenjene za preteklo leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) na način, kot ga določa 38. člen tega akta.
(2) Za drugo in tretje leto regulativnega obdobja se pri določitvi otvoritvene neodpisane vrednosti neopredmetenih sredstev v uporabi, ki ne vključuje dobrega imena, in opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi (OVS(t)) upoštevajo v skladu s tem aktom izračunane zaključne vrednosti prejšnjega leta regulativnega obdobja.

Zaključna neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, ki ne vključuje dobrega imena, in opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi (ZVS(t)) za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:

 ZVS(t) = OVS(t) + NS(t) + AM(t) + IS(t) + DS(t) + PP(t)   [EUR],

kjer oznake pomenijo:

OVS(t)     otvoritvena neodpisana vrednost neopredmetenih
           sredstev v uporabi, ki ne vključuje dobrega imena,
           in opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi, v EUR;
NS(t)      vrednost novih neopredmetenih sredstev v uporabi,
           ki ne vključuje dobrega imena, in opredmetenih
           osnovnih sredstev v uporabi, ugotovljenih v skladu
           z določbo drugega odstavka 31. člena in 32. člena
           tega akta, v EUR;
AM(t)      letni strošek amortizacije, obračunan v skladu z
           določbami od 29. člena do 33. člena in 16. člena
           tega akta, zmanjšan za stroške amortizacije,
           obračunane od DSt, v EUR;
IS(t)      neodpisana vrednost izločenih sredstev za posamezno
           leto regulativnega obdobja, v EUR;
DS(t)      neodpisana vrednost sredstev ali dela sredstev, na
           katera se ne priznava reguliran donos na sredstva v
           skladu s 34. členom tega akta, v EUR;
PP(t)      presežek iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev,
           ki ne vključuje prevrednotenje dobrega imena, in
           opredmetenih osnovnih sredstev, v EUR;
t          leto regulativnega obdobja.

(1) Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) za regulativno obdobje določi agencija na naslednji način:

(2) Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo se kot ciljno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom upoštevata 40-odstotni delež lastniškega kapitala in 60-odstotni delež dolžniškega kapitala.
(3) Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo se upošteva efektivna davčna stopnja v višini 10 odstotkov.
(4) Strošek lastniškega kapitala (SLK) odraža tveganje opravljanja regulirane dejavnosti. Strošek lastniškega kapitala je določen na podlagi modela določanja cen dolgoročnih naložb (CAPM – Capital Asset Pricing Model).
(5) Strošek dolžniškega kapitala (SDK) se določi z upoštevanjem ocenjene dolgoročne ravnotežne obrestne mere. Ocena je narejena na osnovi netvegane stopnje donosa za slovenski trg, povečan za premijo za tveganje, ki je v normalnih pogojih ustrezna za podjetja bonitetne ocene AAA.

Sistemski operater v vlogi za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine upošteva maksimalno višino tehtanega povprečnega stroška kapitala v višini 7,01 odstotka. Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) je upoštevan strošek lastniškega kapitala (SLK) v višini 7,58 odstotka in strošek dolžniškega kapitala (SDK) v višini 6,06 odstotka.

(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja (V(RO)) se določijo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja (V(t)).
(2) Vire za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi sistemski operater v regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.

Sistemski operater pri določitvi omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva vire za pokrivanje upravičenih stroškov tega leta (V(t)), ki se določijo na naslednji način:

(1) Vsi regulirani prihodki sistemskega operaterja iz izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja v skladu s tem aktom predstavljajo vse prihodke sistemskega operaterja, zmanjšane za izločene prihodke.
(2) Kot izločeni prihodki se v skladu s tem aktom štejejo:
– finančni prihodki;
– prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter
– prihodki, ki so posledica na podlagi določb 20. člena tega akta predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.

Sistemski operater določi vse druge prihodke za posamezno leto regulativnega obdobja (DP(t)) na naslednji način:

 DP(t) = (DP(t-1)* (1 + NI(t)))   [EUR],

kjer oznake pomenijo:

DP(t)    vsi drugi prihodki za posamezno leto regulativnega
         obdobja, v EUR;
NI(t)    faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi v
         skladu s 26. členom tega akta;
t        leto regulativnega obdobja.

(1) Sistemski operater pri določitvi vseh drugih prihodkov za prvo leto regulativnega obdobja upošteva vrednost izračunanih vseh drugih prihodkov za leto pred pričetkom regulativnega obdobja (leto t-1), ki se določi kot povprečna vrednost uresničenih vseh drugih prihodkov zadnjih treh let pred letom t-1, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) Povprečna vrednost vseh drugih prihodkov treh let pred letom t-1 se predhodno preračuna na vrednost leta t-1 z uporabo faktorja uresničene letne inflacije za leto t-3 in leto t-2 in nato z uporabo faktorja načrtovane letne inflacije za leto t-1. Podatki o faktorjih uresničene in načrtovane inflacije se določijo v skladu s 26. členom tega akta.

(1) Če se med trajanjem regulativnega obdobja prične prvič izvajati dejavnost sistemskega operaterja, sistemski operater v regulativnem okviru določi vire za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno obdobje v skladu s tem aktom na podlagi načrtovanih postavk za posamezno leto regulativnega obdobja.
(2) Če se med trajanjem regulativnega obdobja izvede prenos izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja iz obstoječega na novega sistemskega operaterja, novi sistemski operater v regulativnem okviru določi vire za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno obdobje na podlagi podatkov, ki so bili podlaga za določitev regulativnega okvira za to regulativno obdobje pri obstoječem sistemskem operaterju. Za ta namen je obstoječi sistemski operater dolžan novemu sistemskemu operaterju posredovati izračun in določitev upravičenih stroškov in drugih elementov omrežnine na obrazcih, ki so bili podlaga za določitev regulativnega okvira za to regulativno obdobje pri obstoječem sistemskem operaterju ter h kateremu je dala agencija soglasje.

(1) Sistemski operater mora podati agenciji vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za regulativno obdobje najkasneje do 31. avgusta leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1), za katerega se določa omrežnina.
(2) V primeru pričetka prvega izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja med trajanjem regulativnega obdobja mora sistemski operater podati vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za regulativno obdobje najmanj pet mesecev pred predvidenim pričetkom izvajanja distribucije zemeljskega plina.
(3) V primeru prenosa izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja med trajanjem regulativnega obdobja mora sistemski operater podati vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za regulativno obdobje najmanj dva meseca pred predvidenim pričetkom izvajanja distribucije zemeljskega plina.
(4) Sistemski operater poda vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija za regulativno obdobje najkasneje dva meseca pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena, in ki vsebujejo:
– podroben opis storitev sistemskega operaterja, vključno s podatki o kakovosti storitev;
– načrt poslovanja za regulativno obdobje, ki vključuje tudi načrtovane letne bilance stanja in načrtovane letne izkaze poslovnega izida sistemskega operaterja;
– podatke o načrtovanem številu odjemnih mest, obračunski moči, zakupljeni zmogljivosti in distribuiranih količinah po posameznih odjemnih skupinah za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja in za posamezna leta regulativnega obdobja;
– podatke o načrtovanem številu in tipu merilnih naprav na dan 31. december za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja in za posamezna leta regulativnega obdobja;
– podatke in razkritja, potrebna za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja (ločeno nadzorovani in nenadzorovani stroški);
– podatke o načrtovanem količinskem in vrednostnem obsegu investicij v neopredmetena sredstva, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja in za posamezna leta regulativnega obdobja, ločeno za sredstva v lasti od sredstev v najemu;
– terminski in vrednostni načrt usposobitev za uporabo novih neopredmetenih sredstev, brez dobrega imena, in opredmetenih osnovnih sredstev za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja in za posamezna leta regulativnega obdobja, ločeno za sredstva v lasti od sredstev v najemu;
– podatek o načrtovanem strošku amortizacije neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja in za posamezna leta regulativnega obdobja z izračunom pripadajoče amortizacije, ločeno za sredstva v lasti od sredstev v najemu, ločeno tako za obstoječa kot za nova sredstva;
– podatke, potrebne za določitev povprečne regulativne vrednosti sredstev za posamezna leta regulativnega obdobja;
– podatke, potrebne za določitev vseh drugih prihodkov za posamezna leta regulativnega obdobja;
– podatek o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira za preteklo regulativno obdobje RO(T–1), ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine in ki se za preteklo regulativno obdobje določi v skladu z določbami od 51. člena do 62. člena tega akta;
– izračun upravičenih stroškov ter drugih elementov omrežnine za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje v skladu s tem aktom;
– izračun omrežnine za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: metodologija za obračunavanje omrežnine);
– oceno finančnega vpliva, ki ga bo imela omrežnina na uporabnike distribucijskega omrežja, ločeno po odjemnih skupinah;
– izjavo o pravilnosti posredovanih podatkov in skladnosti postopka določitve omrežnine in upravičenih stroškov ter drugih elementov omrežnine z veljavnimi predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja kot izvajalca izbirne lokalne gospodarske javne službe in
– regulativni okvir.
(5) Sistemski operater posreduje agenciji regulativni okvir in izjavo iz prejšnjega odstavka, podpisana s strani upravičene osebe sistemskega operaterja.

V postopku izdaje soglasja agencija presoja skladnost v vlogi določenih upravičenih stroškov, omrežnine ter drugih elementov omrežnine s to metodologijo in metodologijo za obračunavanje omrežnine.

(1) Če sistemski operater ne poda vloge v roku iz 47. člena tega akta ali agencija zavrne izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za regulativno obdobje, se sistemskemu operaterju za obdobje do vključno meseca izdaje novega soglasja agencije upoštevajo upravičeni stroški, omrežnina ter drugi elementi omrežnine v višini 90 odstotkov njihovih vrednosti iz regulativnega okvira za zadnje leto, za katero je bilo izdano soglasje agencije ob upoštevanju določb od 51. člena do 62. člena tega akta. Pri tem se za posamezni mesec upošteva 1/12 od 90 odstotkov tako ugotovljene vrednosti.
(2) Če sistemski operater ne poda vloge v roku iz 47. člena tega akta in agencija izda soglasje k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine po datumu pričetka regulativnega obdobja, se sistemskemu operaterju za obdobje od vključno meseca, ki sledi mesecu izdaje novega soglasja agencije, do zaključka tega leta regulativnega obdobja upoštevajo upravičeni stroški, omrežnina ter drugi elementi omrežnine za posamezni mesec v višini 1/12 vrednosti, določenih za to leto regulativnega obdobja v skladu s tem aktom. Za preostala leta do zaključka regulativnega obdobja se sistemskemu operaterju priznajo posamezne postavke, določene v skladu s tem aktom.
(3) Če sistemski operater poda vlogo v roku iz 47. člena tega akta in agencija iz razlogov na strani sistemskega operaterja ne odloči o vlogi sistemskega operaterja do pričetka regulativnega obdobja, se sistemskemu operaterju do izdaje odločbe agencije začasno upoštevajo upravičeni stroški, omrežnina ter drugi elementi omrežnine iz regulativnega okvira za zadnje leto, za katero je bilo izdano soglasje agencije.
(4) Če agencija v primeru iz prejšnjega odstavka zavrne izdajo soglasja po pričetku regulativnega obdobja, se sistemskemu operaterju za regulativno obdobje upoštevajo upravičeni stroški, omrežnina ter drugi elementi omrežnine v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(1) Če sistemski operater ugotovi, da so med trajanjem regulativnega obdobja nastale bistvene spremembe pogojev pri poslovanju, lahko agenciji, ne glede na rok iz prvega odstavka 47. člena tega akta, med regulativnim obdobjem poda novo vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za tekoče regulativno obdobje. Pri tem se smiselno uporabijo določbe tega akta.
(2) Sistemski operater mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti tudi dokazila o bistvenih spremembah pogojev poslovanja.

Agencija na podlagi letnih podatkov o poslovanju sistemskega operaterja spremlja poslovanje sistemskega operaterja in nadzira pravilnost uporabe tega akta.

Sistemski operater na podlagi letnih podatkov o poslovanju spremlja izvajanje regulativnega okvira in ugotavlja odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Delta ro(t)) in odstopanje od regulativnega okvira za regulativno obdobje (Delta RO(T)).

Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Delta ro(t)) se določi na naslednji način:

(1) Vsi dejanski regulirani prihodki sistemskega operaterja iz izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja v skladu s tem aktom predstavljajo vse prihodke sistemskega operaterja, ugotovljene na podlagi podatkov o njegovem poslovanju, zmanjšane za uresničene izločene prihodke.
(2) Kot uresničeni izločeni prihodki se v skladu s tem aktom štejejo:
– uresničeni finančni prihodki;
– uresničeni prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter
– uresničeni prihodki, ki so posledica na podlagi določb 20. člena tega akta predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.

Sistemski operater ob zaključku posameznega leta regulativnega obdobja preračuna načrtovane upravičene stroške (US(t)) iz regulativnega okvira za to obdobje in določi dejanske upravičene stroške (DUS(t)) tako, da upošteva:
– načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto in se nanašajo na stroške storitev in materiala za vzdrževanje distribucijskega omrežja ter stroške dela, preračunane z upoštevanjem 70 odstotkov uresničenega vpliva spremembe dolžine distribucijskega omrežja, kot dejanske;
– preostale vrednosti načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto, kot dejanske;
– uresničene nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki se nanašajo na stroške materiala za izgube zemeljskega plina v obsegu, ki ne presega dveh odstotkov prevzetih količin zemeljskega plina v distribucijsko omrežje, iz izkaza poslovnega izida sistemskega operaterja, kot dejanske;
– preostale uresničene nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja iz izkaza poslovnega izida sistemskega operaterja pod pogoji iz tega akta, kot dejanske;
– uresničene stroške amortizacije za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva iz izkaza poslovnega izida pod pogoji iz tega akta, kot dejanske in
– reguliran donos na neopredmetena sredstva, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, ki se izračuna pod pogoji iz tega akta kot dejanski. Pri izračunu reguliranega donosa na sredstva se upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK(t)), ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za to leto in preračunana povprečna regulativna vrednost sredstev na podlagi podatkov o uresničenih vrednostih na način in pod pogoji iz tega akta.

(1) Če se uresničeno trajanje regulativnega obdobja razlikuje od načrtovanega pri pripravi regulativnega okvira na podlagi določb 18. člena in 46. člena tega akta, mora sistemski operater pri ugotavljanju odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja najprej načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja iz regulativnega okvira preračunati v skladu z 11. členom ali 12. členom tega akta glede na dejanski datum pričetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja.
(2) V tem delu regulativnega okvira se tako preračunane postavke za posamezno leto regulativnega obdobja v skladu s 55. členom tega akta štejejo za načrtovane iz regulativnega okvira.
(3) Preračun ostalih postavk iz regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izvede v skladu s 55. členom tega akta.

(1) Če se upravičeni stroški sistemskega operaterja za posamezno leto regulativnega obdobja določijo na podlagi prvega ali četrtega odstavka 49. člena tega akta, se pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja štejejo tako določene postavke za obdobje od začetka posameznega leta regulativnega obdobja do vključno meseca izdaje novega soglasja agencije za dejanske upravičene stroške (DUS(t)).
(2) Za obdobje od vključno meseca, ki sledi mesecu izdaje novega soglasja agencije do zaključka leta regulativnega obdobja, se pri ugotavljanju odstopanja od regulativnega okvira za to leto upoštevajo izračunani dejanski upravičeni stroški (DUS(t)) v skladu s 55. členom tega akta v sorazmerni vrednosti glede na pretečene mesece do zaključka tega leta. Za preostala leta do zaključka regulativnega obdobja sistemski operater upošteva dejanske upravičene stroške v skladu s 55. členom tega akta.

(1) Sistemski operater ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja na obrazcih, ki jih pripravi agencija do 15. februarja naslednjega leta.
(2) Sistemski operater posreduje izpolnjen obrazec iz prejšnjega odstavka agenciji najkasneje do 30. junija tistega leta, ki sledi letu, za katerega oddaja obrazec oziroma najkasneje v roku osem dni po datumu revizorjevega poročila o reviziji računovodskih izkazov.

Sistemski operater ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za regulativno obdobje (Delta RO(T)) na naslednji način:

(1) Odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odražajo v presežku omrežnine, se obrestujejo z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere v višini štirih odstotkov.
(2) Odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odražajo v primanjkljaju omrežnine, se lahko obrestujejo z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere v višini štirih odstotkov.
(3) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se določi kot povprečna vrednost stanja odstopanj na začetku posameznega leta, ki vključuje stanje obresti za pretekla leta, in stanja odstopanj na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(4) Stanje obresti povečuje oziroma zmanjšuje ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za regulativno obdobje, ki se upošteva pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine za naslednje regulativno obdobje. Pri izračunu stanja obresti za pretekla leta se v skladu z 59. členom tega akta upošteva zadnje leto preteklega regulativnega obdobja in prvi dve leti tekočega regulativnega obdobja.

Sistemski operater ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za regulativno obdobje na obrazcih, ki jih pripravi agencija do 15. februarja tistega leta, ki sledi letu, za katerega sistemski operater oddaja obrazec.

Agencija nadzira pravilnost uporabe metode regulirane omrežnine prek odločanja o izdaji soglasja k omrežnini, upravičenim stroškom in drugim elementom omrežnine ter z izdajo posebne odločbe v skladu s tretjim odstavkom 46.a člena EZ.

Prvo regulativno obdobje po tem aktu traja od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2015.

(1) Sistemski operater poda vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za prvo regulativno obdobje po tem aktu najkasneje do 30. septembra 2012 na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija najkasneje do 10. septembra 2012.
(2) Sistemski operater v roku iz prejšnjega odstavka posreduje agenciji s strani upravičene osebe sistemskega operaterja podpisan regulativni okvir in izjavo.

Agencija izda odločbo o faktorju zahtevane učinkovitosti UInd(t) v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega akta, ki ga sistemski operater upošteva pri določitvi regulativnega okvira za prvo regulativno obdobje po tem aktu, najkasneje do 10. septembra 2012.

Ne glede na določbo 28. člena tega akta se pri določitvi upravičenih stroškov za regulativno obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2015 pri določitvi tistega dela povprečne vrednosti nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja leta t-1, ki se nanašajo na uresničene stroške uporabe prenosnega omrežja zemeljskega plina zadnjih treh let pred letom t-1, upoštevajo njihovo uresničeno vrednost v obdobju zadnjih treh let pred letom t-1, ki se predhodno preračunajo na vrednost leta t-1 z uporabo faktorja uresničene letne inflacije za leto t-3 in leto t-2 in nato z uporabo faktorja načrtovane letne inflacije za leto t-1, skladno s 26. členom tega akta.

(1) Ne glede na določbo 7. člena in 59. člena tega akta mora sistemski operater zaradi prehoda iz enoletnega na večletno regulativno obdobje v regulativnem okviru za prvo regulativno obdobje po tem aktu upoštevati ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za leto 2011 (ΔRO(T-2)), ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine.
(2) Odstopanje od regulativnega okvira za leto 2012, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine, se v skladu z 59. členom tega akta upošteva kot odstopanje od regulativnega okvira za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja in se upošteva v regulativnem obdobju, ki bo sledilo prvemu regulativnemu obdobju.
(3) Ne glede na določbo 60. člena tega akta se povprečna vrednost stanja odstopanj za prvo leto prvega regulativnega obdobja po tem aktu izračuna z upoštevanjem stanja nič (0,00) na začetku leta 2013 in stanja odstopanj na koncu leta 2013.

O vlogi za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za prvo regulativno obdobje po tem aktu, ki jo agencija prejme v roku iz 64. člena tega akta, agencija odloči z odločbo najkasneje do 28. februarja 2013.

Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 63/11), ki pa se uporablja za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira za leto 2012, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine.

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.