Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 55/96 in 86/09) in 25. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06 – UPB) je Občinski svet Občine Medvode na 14. redni seji dne 3. 7. 2012 sprejel

Ta odlok ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na celotnem območju Občine Medvode tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– nadzor nad opravljanjem javne službe.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
Kanalizacija je omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin.
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe. Javna kanalizacija je lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje, Priključki stavb na javno kanalizacijo, nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki so v zasebni lasti, niso objekti javne kanalizacije.
Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
Kanalizacijski priključek po tem odloku, je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma fizična ali pravna oseba, ki koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za prečiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla,
Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot jih določajo predpisi s področja varstva okolja.

Javno službo zagotavlja Občina Medvode v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na celotnem območju Občine Medvode, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001, ki vsebuje tudi program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program). Program pregleda in uskladi pristojni organ občinske uprave (v nadaljevanju: pristojni organ).
Javna služba se mora izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki mora vsebovati podatke, določene z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje občini v uskladitev v zakonsko določenih rokih.
Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe.

Javna kanalizacija je last občine in se odda v najem izvajalcu javne službe. Objekti in naprave javne kanalizacije, ki se oddajo v najem izvajalcu javne službe, so:
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– komunalne čistilne naprave, ki so naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
– male čistilne naprave, ki so v lasti občine.
Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka morajo biti pred izročitvijo izvajalcu javne službe natančno popisani, popis pa je priloga pravne ureditve razmerja med občino in izvajalcem javne službe.

Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti preneseno v last občine, je investitor novozgrajenih objektov in omrežja po končani gradnji dolžan s pogodbo le-te predati v last občini.
Za prevzem objektov in omrežij iz prejšnjega odstavka mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del, priložen tudi v digitalni obliki,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– pravnomočno uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov,
– investicijska vrednost objektov in naprav.

Na geografsko zaokroženem območju, na katerem po Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od leta 2005 do leta 2017 ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in javna kanalizacija na tem območju ni zgrajena, mora biti zagotovljeno odvajanje neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in se čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, pri čemer mora biti skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE.
Iz operativnega programa odvajanja in čiščenje komunalne odpadne vode za obdobje od leta 2005 do leta 2017 izhaja do so v Občini Medvode geografsko zaokrožena območja naslednja naselja: Belo, Brezovica pri Medvodah, Osolnik, Setnica – del, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah in Trnovec.
Če odvajanje odpadne vode na način iz prvega odstavka ni možno, se komunalna odpadna voda izjemoma lahko zbira v nepretočni greznici, katere praznjenje mora lastnik objekta zagotoviti z uporabo storitve javne službe.

Občina Medvode z javno službo zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali delu naselja kot javno dobrino.
Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– čiščenje komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata,
– prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč,
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
Storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelava ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee.
Storitve javne službe so še:
– predlaga razvoj in izgradnjo manjkajoče kanalizacije,
– svetuje uporabnikom in izvaja nadzor nad izvajanjem odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih vod pri porabnikih,
– izdelava načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe,
– ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav in odpadki iz peskolovov, lovilcev olj in maščob, skladno z načrtom iz prejšnje alineje tega odstavka,
– vzdrževanje in čiščenje kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije,
– za objekte, kjer je onemogočen dostop z motornimi vozili za prevoz komunalne odpadne vode in blata, pristojni občinski organ na predlog izvajalca ali lastnika objekta določi omejen obseg izvajanja javne službe in naloge lastnika stavbe.
S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja čiščenje komunalne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda), da se prepreči onesnaženje voda, tal in zraka ter preprečijo okužbe skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo.
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, kjer je predpisano odvajanje v javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Izjemoma se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi znotraj območja naselja ali dela naselja, kjer je predpisano odvajanje v javno kanalizacijo, odvaja na način iz 7. člena tega odloka, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno le z namestitvijo naprav za prečrpavanje.
Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja odpadne vode v stavbah ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
Na območjih iz prejšnjega odstavka lahko lastniki stavb odvajajo komunalno odpadno vodo tudi neposredno v malo komunalno čistilno napravo.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajanje drenažnih voda, podtalnice, vodo tokov ter padavinskih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok
Lastni objekti za čiščenje odpadnih vod, ki morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja kanalizacije, lahko samo začasen značaj.
Za gradnjo nepretočne greznice oziroma čistilne naprave, si je povzročitelj obremenitve dolžan pridobiti ustrezno dovoljenje.

Odvajanje in čiščenje odpadne vode se izvaja na območju Občine Medvode v:
– centralni čistilni napravi Ljubljana za odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključene,
– lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključene,
– nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo.

Pogoji za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode so:
– javna kanalizacija in priključitev na javno kanalizacijo,
– izpolnjevanje obveznosti izvajalca,
– javna pooblastila izvajalcu.

Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega kanalizacijskega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom upravljavca, opraviti v roku šest mesecev od prejema pogojev za priključitev.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode, obvezno pod nadzorom izvajalca.

Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja izvajalca javne službe, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

Kanalizacijski priključek mora biti izveden skladno s projektom.

Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka.
V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške uporabnika.

Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in javno lastnino. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.

Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu pisno dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi tehnološka odpadna voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za tehnološko odpadno vodo in komunalno odpadno vodo ter, da je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom tehnološke odpadne vode.

Kanalizacijski priključek se lahko ukine samo v primeru porušitve priključenega objekta na podlagi pisnega zahtevka uporabnika in pridobljenega gradbenega dovoljenja za rušitev objekta. Stroške ukinitve nosi uporabnik. Izvajalec javne službe po ukinitvi kanalizacijskega priključka izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:
– zagotavljati obratovanje javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,
– načrtovati izvajanje vzdrževanja javne kanalizacije,
– izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako se izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javni kanalizaciji,
– izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj se izvaja širitev javne kanalizacije v okviru opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– dajati informacije o času in pogojih izvajanja javne službe,
– v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku pisno in v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno primeren način, obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitve,
– voditi kataster javne kanalizacije in predpisane evidence skladno z zakonodajo in omogočati Občini Medvode dostop do podatkov iz katastra,
– redno obračunavati storitve javne službe,
– izvajati vzdrževalna dela na javni kanalizaciji,
– izvajati kvalitativni nadzor nad gradnjo javne kanalizacije,
– izvajati javna pooblastila,
– priključevati stavbe bodočih uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih obveščati o tem,
– kontrolirati stanje kanalizacijskega priključka do priključnega jaška uporabnika, v naslednjih časovnih presledkih:
– 1. varstveni pas (najožji varstveni pas), ki zajema neposredno okolico zajetja z najstrožjim režimom varovanja, na 5 let,
– 2. varstveni pas (ožji varstveni pas), ki zajema ožjo okolico zajetja, s strogim režimom varovanja, na 10 let,
– 3. varstveni pas (širši varstveni pas), ki zajema širšo okolico zajetja z blagim režimom varovanja, na 20 let,
– 4. izven vodovarstvenih območij na 30 let,
– dvigovati raven odpornosti kanalizacijskega omrežja na naravne in druge nesreče,
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja ob naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

Izvajalec prevzema in obdeluje vsebino iz malih komunalnih čistilnih naprav, obstoječih greznic in izvaja prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN ter izdajo potrdil in izdajo ocen.
Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z javnim naznanilom, v svetovnem spletu, v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato,
– rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav,
– načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in
– drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzem blata malih komunalnih čistilnih naprav.
Izvajalec javne službe mora upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati, da naj:
– na svojih površinah redno čistijo in vzdržujejo utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in
– čistijo in vzdržujejo svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.

Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev.
Prekinjeno odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas, zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode. O vzrokih, o času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike pisno v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
V primeru prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi interventnih vzdrževalnih del ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov, prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen način odvajanja odpadne vode. Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanja odpadne vode po naravnih in drugih nesrečah oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.
Pri vakuumskem kanalizacijskem sistemu v primeru prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi del navedenih v prejšnjih dveh odstavkih, izvajalec prekine tudi dobavo pitne vode za čas trajanja del.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– poplav,
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih vod,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,
– naravne ali druge nesreče.

Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, soglasij za priključitev v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k predlogom prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, soglasij za vse posege v prostor, kjer poteka javna kanalizacija, in za vodenje evidenc v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod in za vodenje katastra javne kanalizacije.

Soglasje za priključitev se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
– da je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna,
– da investitor predloži dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku in drugih obveznostih, ki se morajo poravnati v primeru vsakega priklopa na javno kanalizacijo.
Izvajalec javne službe izdaja smernice in mnenja k predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: smernice in mnenja), projektne pogoje za poseg v varovalni pas (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja na projektne rešitve in soglasja za priključitev (v nadaljnjem besedilu: soglasja) ter sklepa pogodbe za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi predložene dokumentacije, in sicer za:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje in soglasje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve,
3. soglasja na projektne rešitve:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja gradnje objektov, v okviru katere morajo biti zagotovljeni tudi naslednji dokumenti:
– projekt kanalizacijskega priključka,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprave za prečiščenje odpadne vode (če je predvidena),
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo ustrezne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov,
4. za soglasje za priključitev obstoječe stavbe:
– dokazilo o pravici graditi,
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije stavbe,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za tehnološke odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena),
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasje za začasni priključek (za gradbišče, javno prireditev ali začasni objekt), za določen čas do največ dveh let:
– dokazilo o pravici graditi,
– skico ali situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500 predvidene priključitve na javno omrežje,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode (za gospodarske družbe, samostojne podjetnike oziroma podjetja),
– projekt kanalizacijskega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal priključni kanal,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
6. za soglasje za ukinitev priključka:
– dokazilo o lastništvu objeta, kateremu se priključek ukinja,
– skico ali situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– gradbeno dovoljenje za rušitev objekta,
7. za soglasje k spremembam:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov, iz katere so razvidne želene spremembe,
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

Uporabniki javne službe so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavb ali dela stavbe in utrjenih površin na območju Občine Medvode.
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju Občine Medvode.
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z dolžnostjo izvajalca javne službe, da opravlja storitve gospodarske javne službe, možnostjo vložitve pritožbe na župana občine zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.
Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji snovi, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski skupnosti.
Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod.

Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
Uporabnikom je prepovedano:
– izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij,
– izpuščati ali odvajati odpadno komunalno vodo, vsebino greznic, gnojišč, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij v okolje,
– odvajati odpadne vode neposredno v podzemne vode, celinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode ali kopalne vode,
– komunalno in industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati,
– odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo,
– odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki vsebujejo zmlete ali zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih,
– da odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti.
Če izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega in drugega odstavka tega člena, obvesti o dogodku pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.

Investitor, ki namerava graditi na območju kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja priložiti soglasje za priključitev iz katerega je razviden način odvajanja.

Uporabniki, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o monitoringu za tehnološko odpadno vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 15. marca za preteklo leto.
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.

Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Uporabniki morajo:
– priključiti objekt na javno kanalizacijo v skladu s soglasjem izvajalca javne službe v rokih in na način, kot je določen v tem odloku,
– prepovedati priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca javne službe,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
– omogočati izvajalcu javne službe pregled stanja kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo in stalen dostop in nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom,
– redno vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami in zagotoviti njihovo vodotesnost,
– omogočiti dostop za izvedbo praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
– javljati izvajalcu javne službe vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– prijaviti upravljavcu vsako spremembo okoliščin, ki bistveno vpliva na količino in kvaliteto odpadne vode,
– spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
– predložiti letno poročilo o emisijskem monitoringu izvajalcu javne službe, če odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo,
– izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov prečiščenja, če naprava za prečiščenje ne dosega predpisanih učinkov,
– omogočiti odvod odpadne vode drugemu uporabniku,
– odgovarjati za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, na lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzročijo,
– odgovarjati za škodo, povzročeno z drugim ravnanjem, ki pomeni kršitev določb tega odloka.

Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja odpadne vode, po krivdi izvajalca.
Lastniku nepremičnine pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev v prvotno stanje, kar zagotovi izvajalec.
Izvajalec mora po končani gradnji ali vzdrževanju omrežja, javno površino vrniti v prvotno stanje.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna Občine Medvode,
– drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z merili iz zakona in podzakonskih predpisov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ter skladno z drugimi predpisi.
Uporabnik plačuje odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v kubičnih metrih v enaki količini in v enakih razdobjih kot porabljeno pitno vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, plačajo stroške odvedene vode v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode sklenejo pogodbo z upravljavcem javne kanalizacije o odvajanju in čiščenju odpadne vode in načinu meritve odvajanih količin vode.
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vode vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi.
Izvajalec javne službe mora najmanj enkrat letno obnavljati podatke o številu prebivalcev na posameznem naslovu.

Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo in so potrebni za izvajanje javne službe na območju Občine Medvode, so:
– sekundarno kanalizacijsko omrežje: to je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali njegovem delu.
Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– primarno kanalizacijsko omrežje: to so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključujejo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje;
– magistralno kanalizacijsko omrežje: to so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave kot so črpališča in druge naprave za preprečevanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih, ki se zaključijo v skupni čistilni napravi;
– skupna čistilna naprava: to je čistilna naprava za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo;
– komunalna čistilna naprava: to je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje izvajalcu.

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave javne kanalizacije, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, zaključno situacijo, izvršilni načrt),
– izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki izvajalcu omogoči nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji,
– objekt mora biti vrisan v kataster komunalnih vodov,
– objekt mora imeti navodila za uporabo in vzdrževanje,
– služnost mora biti vpisana v zemljiško knjigo.

Strokovni nadzor nad izvajanjem določil tega odloka in izvajanjem kazenskih določb je v pristojnosti inšpektorata v okviru občinske uprave, če s predpisi ni drugače določeno.

Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju z 21. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 12. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 34. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – uporabnika.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z 12. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 34. členom.

Lokalne sisteme kanalizacije, ki obratujejo, mora izvajalec prevzeti v upravljanje v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka s pogodbo, na podlagi pregleda in pisnega strokovnega mnenja izvajalca, ki mora vsebovati oceno stroškov obratovanja in prevzema.

Izvajalec oblikuje ceno storitev javne službe skladno z Uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev in drugimi predpisi.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju odpadnih voda in padavinskih voda (Uradni list SRS, št. 11/87) za območje Občine Medvode.

Javno službo po tem odloku opravlja javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Ljubljana, lahko pa za opravljanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Občina Medvode pooblasti drugega izvajalca.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.