Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in tretjega odstavka 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest, zlasti:
– organizacijsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest,
– pravice in obveznosti izvajalcev,
– način financiranja,
– način podelitve, predmet in pogoje koncesije,
– nadzor nad njenim izvajanjem.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo za izvajanje rednega vzdrževanja državnih cest.
(3) Koncesija gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest po tej uredbi je javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).

Ta uredba se ne nanaša na izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest na državnih cestah, na katerih na podlagi:
– 9. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10 in 40/12 – ZUJF) izvaja naloge njihovega obnavljanja, upravljanja in rednega vzdrževanja Družba za avtoceste Republike Slovenije;
– 57. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o cestah) opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem državnih cest koncesionar, ki pridobi koncesijo za upravljanje državnih cest.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »koncedent« je Republika Slovenija;
2. »koncesija« je koncesija za opravljanje rednega vzdrževanja državnih cest po tej uredbi;
3. »koncesionar« je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja redno vzdrževanje državnih cest na podlagi koncesije;
4. »konzorcij« je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijsko-pravnega razmerja, sklenjenega v skladu s 16. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajati pravice in obveznosti koncesionarja;
5. »obnavljanje državnih cest« pomeni investicijska vzdrževalna dela v skladu z 18. členom Zakona o cestah;
6. »začetek postopka podelitve koncesije« je dan objave oddaje javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določata Zakon o cestah in Zakon o javno-zasebnem partnerstvu.

Gospodarsko javno službo vzdrževanje državnih cest opravlja na podlagi koncesije koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te javne službe.

Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v koncesijskem razmerju izvaja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi izrecno v pristojnosti ministra, pristojnega za infrastrukturo in prostor, ali Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1) Gospodarska javna služba po tej uredbi se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem rednega vzdrževanja državnih cest druga sredstva (npr. odškodnine, plačilo zavarovalnih škod), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje rednega vzdrževanja državnih cest.

(1) Predmet gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest, za katero se podeli koncesija, je izvajanje rednega vzdrževanja vseh državnih cest na območju koncesije v času trajanja koncesije v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost državnih cest, nadzor nad stanjem državnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.
(2) Podrobneje so vrste nalog iz prejšnjega odstavka in način njihovega izvajanja določeni v predpisu, ki ureja vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in nivo rednega vzdrževanja javnih cest.

(1) Posamezna dela vzdrževanja vodnih propustov, merjenja osnih pritiskov, vzdrževanje svetlobno-signalnih naprav, zalivanje reg in razpok, čiščenje lovilnih mrež za padajoče kamenje z brežin in druga specializirana dela rednega vzdrževanja državnih cest, ki zahtevajo posebno specializirano opremo, katere zaradi obsega njene uporabe ni gospodarno uporabljati zgolj na posameznem območju koncesije, ali za katerih izvajanje je potrebna posebna usposobljenost izvajalca, ki je ni smotrno zagotavljati zgolj za posamezno območje koncesije, lahko direkcija odda v skladu s predpisi o javnem naročanju.
(2) Dela iz prejšnjega odstavka, ki jih koncesionar ne izvaja, se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Obnavljanje državnih cest izvaja direkcija.
(2) Direkcija oddaja posamezna dela obnavljanja državnih cest v skladu s predpisi o javnem naročanju.

(1) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost rednega vzdrževanja javnih cest tudi izven obsega koncesije po tej uredbi (npr. redno vzdrževanje občinskih cest, vzdrževanje javnih površin) ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) v skladu z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.
(2) Če koncesionar opravlja redno vzdrževanje cest tudi izven obsega koncesije po tej uredbi, sme skladišča materialov (npr. hladna asfaltna masa, sol, drobljenec) ter mehanizacijo in opremo za izvajanje zimske službe uporabljati za redno vzdrževanje cest izven obsega koncesije po tej uredbi le s predhodnim soglasjem koncedenta, danim za vsak primer posebej. Podrobneje se način izvajanja te obveznosti koncesionarja določi v koncesijski pogodbi.

(1) Redno vzdrževanje državnih cest se izvaja na devetih območjih koncesije, ki so grafično prikazana v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Posamezno območje koncesije obsega državne ceste in državne kolesarske povezave, določene v Prilogi 1 te uredbe. Koncesionar mora vzdrževati vse dele državnih cest, kot so navedeni v 8. členu Zakonu o cestah, vključno s prometnimi površinami zunaj vozišča, kamor spadajo tudi površine za izločanje vozil iz prometa. Državno cesto na mejnem prehodu vzdržuje koncesionar v obsegu, kot ga določa Zakon o cestah.
(2) Če je v času trajanja koncesije dana v javni promet nova državna cesta, državna kolesarska povezava ali prometna površina iz prejšnjega odstavka oziroma predana v upravljanje direkciji druga državna cesta na določenem območju koncesije, postane ta državna cesta, kolesarska povezava ali prometna površina ne glede na seznam državnih cest iz Priloge 1 te uredbe sestavni del državnih cest na tem območju koncesije. Ta določba se uporablja tudi za primer, ko občinska cesta, kolesarska povezava ali druga prometna površina s spremembo kategorizacije postane državna cesta, državna kolesarska povezava ali prometna površina.
(3) Za izvajanje rednega vzdrževanja državnih cest iz 7. člena te uredbe se podeli ena koncesija enemu koncesionarju za vsako posamezno območje koncesije. Isti koncesionar lahko pridobi več koncesij.
(4) V času trajanja koncesije za posamezno območje koncesije ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tej uredbi, razen če se druga koncesija podeli krajši čas pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja rednega vzdrževanja državnih cest tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.

(1) Koncesija po tej uredbi se podeli za sedem let (rok koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v sedmem letu od dneva začetka teka roka koncesije.

(1) Direkcija do 31. oktobra tekočega leta določi letni plan vzdrževanja, upoštevaje obseg sredstev, ki so v proračunu Republike Slovenije namenjena za redno vzdrževanje državnih cest.
(2) Koncesionar mora na podlagi letnega plana vzdrževanja, upoštevaje stanje državnih cest in vse druge okoliščine, ki vplivajo na izvajanje vzdrževalnih del, pripraviti za vsak koledarski mesec izvedbeni program vzdrževanja in ga predložiti direkciji v potrditev najkasneje do 25. dne v mesecu za naslednji mesec.
(3) Koncesionar mora izvajati dela rednega vzdrževanja državnih cest v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja in drugimi zahtevami predpisa, ki ureja vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in nivo rednega vzdrževanja javnih cest, glede pogostnosti in časa izvajanja vzdrževalnih del (npr. zimska služba, intervencijski ukrepi, pregledniška služba).

(1) Koncesija po tej uredbi se podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva po 27. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, in sicer z uporabo postopka s pogajanji po predhodni objavi.
(2) Odločitev o izbiri koncesionarja v postopku oddaje javnega naročila po drugem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in odločbo o podelitvi koncesije po četrtem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu sprejme vlada, postopek podelitve koncesije pa vodi direkcija.
(3) V razpisni dokumentaciji se določi predviden okvirni obseg posameznih vrst del rednega vzdrževanja za posamezno območje koncesije v roku koncesije.
(4) Če se kandidat poteguje za pridobitev več koncesij, mora oddati ločeno vlogo za pridobitev koncesije za vsako posamezno območje koncesije posebej.

(1) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. splošni pogoji:
– da kandidat ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem in drugem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11 in 43/12 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju);
– da kandidat ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, da ni opustil poslovne dejavnosti ali ni v katerem koli podobnem položaju;
– da kandidat ni bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem, ki po pravu te države predstavlja kaznivo dejanje;
– da kandidat na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudbe, nima neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami Republike Slovenije;
– da kandidat na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudbe, nima neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami Republike Slovenije;
2. tehnični pogoji:
– kandidat mora razpolagati z ustreznim številom objektov za izvajanje vzdrževalnih del (vzdrževalna enota), ki morajo biti locirani, dimenzionirani in tehnično opremljeni tako, da se s posamezne vzdrževalne enote izvaja redno vzdrževanje od 100 do 250 km državnih cest na posameznem območju koncesije in da se lahko najbolj oddaljena točka državnih cest na območju koncesije iz vzdrževalne enote doseže ne glede na razmere v eni uri in pol vožnje z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3 500 kg; minimalna zahtevana opremljenost vzdrževalnih enot je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe;
– kandidat mora razpolagati z ustrezno tehnično opremo, določeno v Prilogi 2 te uredbe;
3. kadrovski pogoji:
– kandidat mora imeti glede na število vzdrževalnih enot in dolžino državnih cest na območju koncesije zaposleno določeno število delavcev z določeno izobrazbo in delovnimi izkušnjami; kadrovski pogoji so podrobneje določeni v Prilogi 2 te uredbe;
4. ekonomski pogoji:
– kandidat mora izkazati, da je imel v zadnjih treh koledarskih letih pred začetkom postopka podelitve koncesije skupni prihodek v višini, ki je za posamezno območje koncesije določen v Prilogi 2 te uredbe;
– da ima kandidat poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov;
– da koncedent v razmerju do kandidata ni v obdobju zadnjih dveh let pred začetkom postopka podelitve koncesije unovčil nobene garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali garancije za odpravo napak v garancijskem roku;
– da je v obdobju zadnjih dveh let pred začetkom postopka podelitve koncesije kandidat pravočasno izpolnil vse zapadle obveznosti do koncedenta;
– kandidat na dan oddaje ponudbe nima blokiranega nobenega transakcijskega računa, v zadnjih 180 dneh pred rokom za oddajo ponudb pa ni imel nobenega transakcijskega računa blokiranega več kot 30 zaporednih dni;
– kandidatova bonitetna ocena, izdana pri AJPES, na dan izdaje dokazila dosega vsaj bonitetni razred SB6 ali boljše.
(2) Pogoje iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka mora izpolnjevati koncesionar tudi ves čas trajanja koncesijskega razmerja.
(3) Če se kandidat poteguje za pridobitev več koncesij, se glede izkazovanja pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena ni dovoljeno sklicevati na kapacitete, ki jih je kandidat že uporabil za dokazovanje pogojev na enem izmed koncesijskih območij. Glede izkazovanja pogoja iz prve alineje 4. točke prvega odstavka tega člena mora kandidat, ki se poteguje za pridobitev več koncesij, izkazovati skupni prihodek v kumulativni višini vseh območij koncesije, za katere kandidira. Vloge, v katerih se kapacitete ponavljajo v nasprotju s tem določilom, se zavrnejo.
(4) Podrobneje se način dokazovanja pogojev iz tega člena določi v razpisni dokumentaciji.

(1) Vlogo za koncesijo (v nadaljnjem besedilu: vloga) lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (v nadaljnjem besedilu: konzorcij). Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi na istem koncesijskem območju. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več vlogah, je taka vloga nepravilna.
(2) Kadar predloži skupno vlogo konzorcij, se vlogi priloži sklenjena pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
– člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija;
– vodilni član konzorcija ali druga oseba, ki se ji posredujejo sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije z učinkom za vse člane konzorcija;
– ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;
– medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
(3) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz 1. točke in druge do četrte alineje 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo, ostale pogoje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi.

(1) Kandidat se v vlogi za pridobitev koncesije zaveže, da v primeru sklenitve koncesijske pogodbe najkasneje do začetka izvajanja koncesije zaposli delavce, ki so v zadnjem letu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposleni s polnim delovnim časom pri dosedanjem izvajalcu oziroma izvajalcih rednega vzdrževanja državnih cest na posameznem območju koncesije in so delali poln delovni čas na izvajanju tega vzdrževanja, če te osebe želijo, da jih zaposli.
(2) Za zaposlitev teh oseb se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo spremembo delodajalca.
(3) Način prevzema delavcev iz prvega odstavka tega člena, trajanje zaposlitve teh delavcev in pogodbena kazen za kršitev te obveznosti se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– najnižja ponudbena vrednost rednega vzdrževanja državnih cest za koncesijsko območje, ki predstavlja 80 odstotkov skupnega števila točk,
– stalnost teh cen, ki predstavlja deset odstotkov skupnega števila točk,
– boljša tehnična opremljenost, ki predstavlja pet odstotkov skupnega števila točk, in
– boljša strokovna ter organizacijska usposobljenost, ki predstavlja pet odstotkov skupnega števila točk.
(2) Število točk za merilo iz prve alineje prejšnjega odstavka za ponudbeno vrednost se določi tako, da najnižja ponudbena vrednost v okviru postopka prinese največje možno število točk, ostale ponujene cene pa nižje število točk. Način izračuna števila točk po tem merilu se določi v razpisni dokumentaciji.
(3) Merilo iz druge alineje prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na to, kolikšno zmanjšanje valorizacije cen iz prejšnjega odstavka glede na uskladitev cen z rastjo cen industrijskih proizvodov, manjše od praga 80 odstotkov te rasti, določenega v tretjem odstavku 20. člena te uredbe, kandidat za koncesijo ponudi v svoji vlogi. Največje zmanjšanje tega indeksa prinese največje možno število točk, ostala zmanjšanja pa manjše število točk. Način izračuna števila točk po tem merilu se določi v razpisni dokumentaciji.
(4) Merilo boljše tehnične opremljenosti iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na določeno vrsto tehnične opremljenosti, s katero razpolaga kandidat za koncesijo za izvajanje del rednega vzdrževanja na posameznem območju koncesije. Upošteva se le oprema, ki presega minimalno tehnično opremljenost iz 2. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe. Višje število točk prejme kandidat za koncesijo, ki ponudi več tehnične opreme. Vrsta tehnične opreme in število točk, s katerimi se ovrednoti, se določi v razpisni dokumentaciji. Če se kandidat poteguje za pridobitev več koncesij, se v merilih boljše tehnične opremljenosti ni dovoljeno sklicevati na kapacitete, ki jih je kandidat že uporabil za dokazovanje pogojev ali meril boljše tehnične opremljenosti na enem izmed koncesijskih območij. Kapacitete, ki se bodo ponavljale v nasprotju s tem določilom, se ne bodo upoštevale.
(5) Merilo boljše strokovne in organizacijske usposobljenosti iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na število in strokovno usposobljenost zaposlenih delavcev, ki jih ima kandidat za koncesijo na posameznem območju koncesije. Upoštevajo se le zaposleni delavci, ki presegajo minimalne kadrovske pogoje iz 3. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe. Višje število točk prejme kandidat za koncesijo, ki ima več in bolj usposobljene delavce. Število in usposobljenost delavcev in število točk, s katerimi se ovrednoti, se določi v razpisni dokumentaciji. Če se kandidat poteguje za pridobitev več koncesij, se v merilih boljše strokovne in organizacijske usposobljenosti ni dovoljeno sklicevati na zaposlene delavce, ki jih je kandidat že uporabil za dokazovanje pogojev ali meril boljše strokovne in organizacijske usposobljenosti na enem izmed koncesijskih območij. Zaposleni delavci, ki se bodo ponavljali v nasprotju s tem določilom, se ne bodo upoštevali.
(6) Število točk posamezne vloge se določi tako, da se število točk po vseh merilih posamezne vloge sešteje.
(7) Najugodnejša je vloga z najvišjim seštevkom iz prejšnjega odstavka.

(1) Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije sklene koncedent z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) O sklenitvi koncesijske pogodbe odloči vlada.
(3) Za Republiko Slovenijo kot koncedenta podpiše koncesijsko pogodbo po pooblastilu vlade direktor direkcije.
(4) Če v skladu s šestim odstavkom 58. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu odločba o podelitvi koncesije preneha veljati, ker v določenem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba, vlada izda odločbo o podelitvi koncesije naslednjemu na ocenjevalni lestvici.

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, tveganja, ki jih nosi posamezna pogodbena stranka, in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja.
(3) S koncesijsko pogodbo se za čas trajanja koncesije in na podlagi najugodnejše vloge in postopka pogajanj določijo izhodiščne cene za posamezne vrste del rednega vzdrževanja in način njihove valorizacije, ki ne sme presegati 80 odstotkov letnega indeksa rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, kot ga objavi Statistični urad Republike Slovenije.
(4) Na podlagi koncesijske pogodbe in v skladu z letnim planom vzdrževanja iz prvega odstavka 13. člena te uredbe sklepata koncedent in koncesionar letne, po potrebi pa tudi druge pogodbe za izvedbo posameznih del rednega vzdrževanja po cenah, določenih v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar mora najkasneje v 20 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj eno leto v višini enega odstotka od okvirne vrednosti del po koncesijski pogodbi glede na cene posameznih postavk. Garancijo mora koncesionar najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti podaljšati za najmanj eno leto oziroma do izteka roka koncesije.
(2) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti v primeru, ko koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja.
(3) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti tudi v primeru, ko koncesionar nepravočasno nadomesti ali ne nadomesti bančne garancije iz prvega odstavka tega člena.
(4) Bančne garancije iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko nadomestijo tudi ustrezne druge vrste finančnih zavarovanj, ki so v skladu z zakonodajo, ki ureja javna naročanja in finančna zavarovanja. Druge vrste finančnih zavarovanj morajo izpolnjevati enake pogoje, kot so zahtevane za bančne garancije iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1) Najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti rednega vzdrževanja državnih cest povzročil tretji osebi.
(2) Obveznost zavarovanja odgovornosti koncesionarja se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim soglasjem vlade. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Vlada lahko zavrne soglasje za prenos, če:
– prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
– je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 30. člena te uredbe.
(4) Če se prenaša koncesijska pogodba, ki je sklenjena s člani konzorcija, je treba pridobiti soglasje vseh članov konzorcija.
(5) Koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.

(1) Če koncesionar odda določena dela v okviru koncesije podizvajalcem, v vlogi za pridobitev koncesije navede predmet del oziroma vrsto blaga, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe del, ki se oddajo in podatke o podizvajalcih (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun).
(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe ali če po podpisu koncesijske pogodbe zamenja podizvajalca, mora pridobiti soglasje koncedenta. Koncesionar vlogi za pridobitev soglasja predloži:
– sklenjeno pogodbo med koncesionarjem in podizvajalcem, ki vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka in pooblastilo, s katerim pooblašča koncedenta, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem;
– soglasje podizvajalca k neposrednemu plačilu in
– izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, ki je zamenjan.
(3) Podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje iz 1. točke ter iz druge, tretje in četrte alineje 4. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe.
(4) Če koncesionar izvaja določena dela v okviru koncesije po podizvajalcih, koncedent ta dela neposredno plačuje podizvajalcem v skladu s predpisom, ki ureja javno naročanje. Koncesionar mora v ta namen svojemu računu oziroma situaciji predložiti tudi račune oziroma situacijo podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
(5) Koncesionar odgovarja koncedentu za delo podizvajalcev na način, kot da bi delo opravljal sam.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije zagotovi direkcija.
(2) Inšpekcijski nadzor nad rednim vzdrževanjem državnih cest izvaja pristojna inšpekcija za ceste.

(1) Koncesionar mora uradnim osebam direkcije omogočiti nadzor in predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotoviti sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja pri nadzoru, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na državnih cestah, ki jih koncesionar vzdržuje. Na zahtevo koncedenta mora koncesionar omogočiti tudi stalen nadzor nad izvajanjem določenih vzdrževalnih del.
(3) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, nadzor nad ustreznostjo uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi nadzor izvajanja dejavnosti glede obsega izvedenih del, njihove kvalitete ter drugih značilnosti.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik ali drug dokument o ugotovitvah nadzora.

Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja;
– z odkupom koncesije.

(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha in se prenese na pravnega naslednika v skladu z določbami 23. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če ostali člani konzorcija nadaljujejo s koncesijo.

(1) Vlada z odločbo odvzame koncesijo, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
– po lastni krivdi ne izvaja koncesije in je zato ogrožena varnost prometa po državnih cestah;
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
– ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka 15. člena te uredbe;
– krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe direkcije izdajajo v okviru nadzora nad koncesijo;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije; ta določba ne velja za dokončne odločbe, s katerimi so naložena določena vzdrževalna dela, dokler za ta vzdrževalna dela koncedent ne zagotovi sredstev v okviru koncesijskega razmerja.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Direkcija pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedla postopek odvzema koncesije.
(4) Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.

(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo redno vzdrževanje državnih cest možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame koncedent naslednje obveznosti:
– izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v specializirano opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;
– povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1) Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi bila gospodarska javna služba rednega vzdrževanja državnih cest nepretrgano izvajana na določenem koncesijskem območju, mora dotedanji koncesionar izvajati na tem območju dejavnost rednega vzdrževanja pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije, vendar največ eno leto.
(2) Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja rednega vzdrževanja po prejšnjem odstavku (npr. odvzem koncesije, stečaj koncesionarja), sklene direkcija pogodbo za izvajanje nujnih del rednega vzdrževanja z enim ali z več koncesionarji na drugih območjih koncesije. Za sklenitev te pogodbe se uporabljajo določbe o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Direkcija mora objaviti javni razpis za podelitev koncesij najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe.

(1) Gospodarska družba, ki ima ob uveljavitvi te uredbe z direkcijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za redno vzdrževanje državnih cest na posameznem območju koncesije oziroma veljavno letno pogodbo, opravlja delo po tej pogodbi do izteka njenega roka ali do uveljavitve pogodbe, sklenjene z izbranim koncesionarjem v skladu s to uredbo, če do poteka roka navedene pogodbe koncesijska pogodba za posamezno območje koncesije še ni sklenjena.
(2) Ob zaključku dela po pogodbi iz prejšnjega odstavka so gospodarske družbe dolžne na zahtevo koncedenta predati vso dokumentacijo o državnih cestah.

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest in o koncesiji te javne službe (Uradni list RS, št. 14/09 in 109/10 – ZCes-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.