Na podlagi tretjega odstavka 64. in drugega odstavka 90. člena ter za izvajanje 150. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in 57/12) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

Ta pravilnik določa način tehtanja in etikiranja pridelka hmelja, certificiranje pridelka hmelja (v nadaljnjem besedilu: certificiranje) ter pogoje za prostore za skladiščenje hmelja in hmeljnih proizvodov za izvajanje:
– Uredbe Komisije (ES) št. 1850/2006 z dne 14. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2006, str. 72), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 173/2011 z dne 23. februarja 2011 o spremembi uredb (ES) št. 2095/2005, (ES) št. 1557/2006, (ES) št. 1741/2006, (ES) št. 1850/2006, (ES) št. 1359/2007, (ES) št. 382/2008, (ES) št. 436/2009, (ES) št. 612/2009, (ES) št. 1122/2009, (ES) št. 1187/2009 in (EU) št. 479/2010 glede obveznosti sporočanja v okviru skupne organizacije kmetijskih trgov in nekaterih shem neposrednih podpor za kmete (UL L št. 49 z dne 24. 2. 2011, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1850/06/ES) in
– Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (»Uredba o enotni SUT«) (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 261/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 38), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1234/07/ES).

Namen certificiranja pridelka hmelja je potrditev pridelovalnega območja, sorte in kakovosti hmelja ali hmeljnih proizvodov.

(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »priprava hmelja« je postopek zaključnega sušenja in zaključnega pakiranja hmelja, izveden v zaprtem delovnem procesu v centru;
2. »predelava hmelja« je postopek proizvodnje hmeljnih proizvodov, izveden v zaprtem delovnem procesu v centru;
3. »predelan hmelj« je certificiran hmelj, predelan v hmeljne proizvode;
4. »hmeljni proizvodi« so hmelj v prahu, briketi z oznako 90, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, briketi z oznako 45, koncentriran hmelj v prahu, hmeljni ekstrakt, mešani hmeljni proizvod in izomeriziran hmeljni proizvod;
5. »briketi z oznako 90« je hmelj v prahu, stisnjen v 6–10 mm dolge in 6–7 mm široke brikete;
6. »briketi z oznako 45« je hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, stisnjen v brikete;
7. »lupulin« je grenak, rumen prah na krovnih listih hmeljnih storžkov, ki vsebuje grenčične in aromatične snovi;
8. »alfa-kisline« so derivati 1,3,5-trihidroksi benzena oziroma njegove tautomerne oblike cikloheksan-1,3,5-triona, ki imajo na četrti in šesti C atom vezane prenilne skupine;
9. »letnik hmelja« pomeni pridelek hmelja, obran v istem koledarskem letu;
10. »tovorek« je enota pakiranja hmelja;
11. »promet s hmeljem« je vsak premik hmelja pred prvo prodajo ali vsaka sprememba lastništva hmelja ali hmeljnih proizvodov od vključno prve prodaje hmelja dalje;
12. »prva prodaja hmelja« je prodaja, ko pridelovalec hmelja (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec) proda hmelj, ki ga je pridelal, ali ga proda organizacija proizvajalcev hmelja, katere član je;
13. »naročnik certificiranja« je pravna ali fizična oseba, ki vloži vlogo za certificiranje ali za ponovno certificiranje. Naročnik certificiranja je pridelovalec, pri ponovnem certificiranju pa lahko tudi trgovec;
14. »pooblaščena organizacija« je organizacija za kontrolo in certificiranje, imenovana v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in predpisom, ki ureja pooblaščeno organizacijo za certificiranje pridelka hmelja, kot pristojni organ za certificiranje iz 21. člena Uredbe 1850/06/ES.
(2) Vsi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v Uredbi 1850/06/ES, Uredbi 1234/07/ES in predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).

(1) Tehtanje tovorkov opravijo pridelovalci, ki razpolagajo z ustrezno tehtnico iz drugega odstavka tega člena, ali centri za certificiranje pridelka hmelja, priznani v skladu s predpisom, ki ureja pooblaščeno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: center).
(2) Za tehtanje tovorkov se uporabi overjena tehtnica, ki izpolnjuje zahteve predpisa, ki ureja meroslovje.
(3) Pri tehtanju mora biti masa tovorkov zapisana v papirni obliki, ki jo omogoča digitalna tehtnica, z izpisom, oziroma mora tehtnica omogočati shranjevanje podatkov na elektronski medij, ki ima ustrezno zaščito pred nepooblaščenimi posegi.
(4) Podatke o količini pridelanega hmelja na posameznem kmetijskem gospodarstvu priglasijo pridelovalci po izvedenem tehtanju v evidenco pridelka hmelja, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca pridelka).

(1) Stehtane tovorke pridelovalec opremi z etiketo, ki mora biti nameščena tako, da se ob ponovnem odpiranju tovorka uniči, in vsebuje naslednje podatke:
– sorto hmelja,
– letnik hmelja,
– identifikacijsko številko tovorka iz 7. člena tega pravilnika v numerični obliki in v obliki črtne kode,
– oznako pridelovalnega območja hmelja,
– ime ali kratico imena pooblaščene organizacije,
– opis proizvoda (nepripravljen ali pripravljen hmelj ali hmeljni proizvod z navedbo vrste proizvoda) (v nadaljnjem besedilu: opis proizvoda).
(2) Etikete iz prejšnjega odstavka pridobi pridelovalec pri centru na podlagi predložene deklaracije iz 9. člena tega pravilnika. Etikete izdaja centrom pooblaščena organizacija.
(3) Če pridelovalec prevzame v centru več etiket kot ima tovorkov, jih center pri izvedbi certificiranja pri pridelovalcu prevzame in najpozneje naslednji delovni dan po roku za priglasitev količine pridelka hmelja v evidenco pridelka hmelja vrne pooblaščeni organizaciji, ki jih uniči.
(4) Obliko, barvo in material etikete določi pooblaščena organizacija v skladu z Uredbo 1850/06/ES. Stroške izdelave etiket nosi center.

(1) Po tehtanju in priglasitvi količine pridelka hmelja v evidenco pridelka se za vsako skupino tovorkov izda tehtalni list, ki poleg podatkov iz deklaracije iz 9. člena tega pravilnika vsebuje naslednje podatke:
– identifikacijske številke tovorkov iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika,
– način pakiranja s seznama načinov pakiranja, ki ga določi pooblaščena organizacija,
– opis proizvoda,
– naslov oziroma šifro skladišča, kjer se nahajajo stehtani tovorki,
– bruto maso in taro po posameznih tovorkih (v kilogramih, na eno decimalno mesto natančno),
– skupno bruto maso in taro skupine tovorkov (v kilogramih, na eno decimalno mesto natančno),
– naziv in naslov kraja tehtanja,
– kraj, datum in podpis pridelovalca hmelja in izvajalca, če se je tehtanje izvedlo v centru.
(2) Tehtalni list iz prejšnjega odstavka se izda v treh izvodih. En izvod tehtalnega lista obdrži pridelovalec, dva izvoda prejme center, ki enega obdrži, en izvod in elektronsko obliko tehtalnega lista pa najpozneje v roku treh delovnih dni posreduje pooblaščeni organizaciji.

(1) Center vsaki pošiljki dodeli svojo identifikacijsko številko, ki je hkrati referenčna številka certifikata iz 16. člena tega pravilnika ter spremlja pošiljko v vseh opravilih in na dokumentaciji v postopku certificiranja.
(2) Identifikacijska številka pošiljke je sestavljena v skladu s prilogo VI Uredbe 1850/06/ES, pri čemer je:
– številka centra za certificiranje enaka identifikacijski številki centra iz evidence centrov,
– identifikacija pošiljke enaka identifikacijski številki prvega tovorka v pošiljki.
(3) Identifikacijska številka tovorka je zaporedna šestmestna številka, ki jo za posamezen letnik hmelja določi pooblaščena organizacija.

(1) Certificiranje se prične v centru, pri katerem je pridelovalec pridobil etikete iz 5. člena tega pravilnika in je vložil deklaracijo ali tehtalni list.
(2) Center preveri priglasitev količine pridelanega hmelja v evidenci pridelka in jo potrdi v skladu z 10. členom tega pravilnika, izvede plombiranje tovorkov v skladu z 11. členom tega pravilnika, odvzame vzorce v skladu s 15. členom tega pravilnika in jih posreduje uradnemu laboratoriju iz 14. člena tega pravilnika.
(3) Na podlagi poročila uradnega laboratorija o preskusu iz 15. člena tega pravilnika pooblaščena organizacija izda certifikat v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in s 16. členom tega pravilnika.
(4) Certificira se nepripravljen hmelj pred prvo prodajo hmelja in pripravljen hmelj. Center mora pooblaščeno organizacijo pred izvedbo opravil obvestiti o datumu in uri opravljanja posameznih opravil certificiranja pri pridelovalcu.
(5) Pred izdajo certifikata pooblaščena organizacija ugotavlja kakovost hmelja v storžkih v pošiljki (v nadaljnjem besedilu: ugotavljanje kakovosti), potrjuje oziroma preverja količine pridelka hmelja v pošiljki in lahko izvaja dodatno kontrolo tehtanja pošiljke, odvzema vzorcev, plombiranja in označevanja pošiljke.
(6) V celotnem postopku certificiranja do izdaje certifikata spremlja pošiljko tehtalni list iz 6. člena tega pravilnika.

(1) Deklaracija je dokument, pripravljen v skladu s 3. členom Uredbe 1850/06/ES, ki spremlja pošiljko hmelja skozi celoten postopek certificiranja.
(2) Deklaracija mora poleg podatkov iz 3. člena Uredbe 1850/06/ES vsebovati tudi identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID) in identifikacijske oznake zemljišč (v nadaljnjem besedilu: GERK-PID), katerim pripadajo vse enote hmeljišč v obdelavi posamezne sorte.
(3) Deklaracija je sestavljena iz originala in kopije. Original prejme pridelovalec, kopijo obdrži center, elektronsko obliko deklaracije dobi pooblaščena organizacija.
(4) Če tehtalni list iz 6. člena tega pravilnika vsebuje vse podatke iz tega člena, se šteje za deklaracijo.

(1) Pooblaščena organizacija po roku za priglasitev količine pridelanega hmelja ugotovi skupne količine hmelja posameznega letnika iz evidence pridelka in na podlagi teh podatkov pripravi podatke o povprečnih hektarskih pridelkih po sortah za celotno Slovenijo in povprečnih pridelkih po sortah za posameznega pridelovalca.
(2) Če pooblaščena organizacija ugotovi, da se priglašene količine hmelja po posamezni sorti v evidenci pridelka hmelja posameznega pridelovalca iz prejšnjega odstavka razlikujejo za več kot ± 25 % od povprečnega hektarskega pridelka te sorte za celotno Slovenijo, pridelovalca najpozneje deset dni po roku za priglasitev količine pridelka hmelja v evidenco pridelka pozove, da v roku osmih dni pisno pojasni navedeno odstopanje.
(3) Če pooblaščena organizacija ugotovi, da so razlogi za odstopanje iz prejšnjega odstavka utemeljeni, potrdi količino pridelanega hmelja. Če pooblaščena organizacija ugotovi, da razlogi niso utemeljeni, količine pridelanega hmelja ne potrdi in vloži prijavo na inšpektorat, pristojen za kmetijstvo. Pri ugotavljanju razlogov za odstopanje pooblaščena organizacija upošteva oceno letnika hmelja, ki jo v okviru strokovnih nalog pripravi javna služba v hmeljarstvu.
(4) Če se certificiranje izvaja pred 15. oktobrom v letu pridelave hmelja, se preveritev količine pridelanega hmelja izvaja na podlagi ocene letnika hmelja, ki jo v okviru strokovnih nalog pripravi javna služba v hmeljarstvu. Pridelovalec, ki je naročnik certificiranja pred 15. oktobrom v letu pridelave hmelja, mora priglasiti podatke o količini pridelanega hmelja v evidenco pridelka pred začetkom certificiranja.

(1) Z namestitvijo plombe v obliki etikete se potrdi verodostojnost podatkov na etiketi iz 5. člena tega pravilnika. Plomba vsebuje najmanj podatek o identifikacijski številki pošiljke iz 7. člena tega pravilnika.
(2) Po izvedenem plombiranju se na tovorku nameščena etiketa iz 5. člena tega pravilnika šteje za označevanje tovorkov.
(3) Center pridobi plombe pri pooblaščeni organizaciji. Obliko, barvo in material plombe določi pooblaščena organizacija v skladu z Uredbo 1850/06/ES. Stroške izdelave plomb nosi center.
(4) Naslednji delovni dan po roku za izvedbo certificiranja mora center vse plombe, ki za posamezen letnik hmelja niso bile uporabljene, vrniti pooblaščeni organizaciji, ki jih uniči.

(1) Hmelj ne sme biti mešanica različnih sort hmelja in hmelja različnih letnikov.
(2) Hmelj mora biti suh, brez tujih snovi in brez semena. Tuje snovi so listi in deli trte ter hmeljni odpad.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko hmelj vsebuje najvišje vrednosti vlage in tujih snovi, ki so določene v Prilogi 1 Uredbe 1850/06/ES.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko neosemenjen hmelj vsebuje najvišjo vrednost semena, ki je določena v Prilogi 1 Uredbe 1850/06/ES. Če je vrednost višja od vrednosti, določene v Prilogi 1 Uredbe 1850/06/ES, se hmelj označi kot osemenjen hmelj.

(1) Vsebnost vlage in tujih snovi v hmelju se določa z metodami, ki so določene v Prilogi 2 Uredbe 1850/06/ES.
(2) Vsebnost semena v hmelju se določa z metodo, ki je določena v Prilogi 2 Uredbe 1850/06/ES oziroma z ustrezno standardizirano metodo Analytica EBC, 1998, 7.3.
(3) Uradni laboratorij iz 14. člena tega pravilnika pooblaščeni organizaciji pisno sporoči, katero metodo uporablja za določanje vlage, tujih snovi in semena v hmelju.

Ugotavljanje minimalnih kakovostnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika izvaja uradni laboratorij (v nadaljnjem besedilu: laboratorij), imenovan v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(1) Izvajalec v skladu z metodo za odvzem vzorcev in pripravo reprezentativnih vzorcev iz Priloge II Uredbe 1850/06/ES iz pošiljke odvzame vzorce hmelja za pripravo naslednjih reprezentativnih vzorcev:
– vzorec za določitev minimalnih kakovostnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: vzorec za preskus) in
– kontrolni vzorec.
(2) Izvajalec odvzame vzorce tistih tovorkov, ki jih določi center na podlagi naključnega izbora.
(3) Izvajalec mora ob odvzemu vzorca sestaviti zapisnik v treh izvodih, v katerem so navedeni najmanj naslednji podatki:
– identifikacijska številka pošiljke,
– identifikacijske številke tovorkov, iz katerih so bili odvzeti vzorci,
– naslov oziroma šifra skladišča, v katerem se hmelj nahaja do prve prodaje hmelja,
– kraj in datum zapisnika, ki ga podpišeta izvajalec, ki je odvzel vzorce in pripravil reprezentativna vzorca, ter naročnik.
(4) Izvajalec reprezentativni vzorec razdeli na dva dela tako, da dobi vzorec za preskus in kontrolni vzorec. Vsak vzorec skupaj z zapisnikom shrani v vodotesno in nepredušno posodo iz kovine, stekla ali plastike, ki jo označi s podatki iz prejšnjega odstavka. En izvod zapisnika izvajalec dostavi pooblaščeni organizaciji.
(5) Center mora vzorec za preskus najkasneje naslednji delovni dan dostaviti v laboratorij iz prejšnjega člena.
(6) Laboratorij iz prejšnjega člena po opravljenih preskusnih metodah iz 13. člena tega pravilnika za vsako pošiljko izda poročilo o preskusu (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki vsebuje najmanj naslednje podatke:
– vrednosti za parametre iz 12. člena tega pravilnika,
– identifikacijsko številko pošiljke,
– način pakiranja,
– opis proizvoda,
– sorto hmelja,
– letnik hmelja,
– skupno število tovorkov,
– identifikacijske številke tovorkov v pošiljki, iz katerih so bili odvzeti vzorci hmelja,
– skupno bruto maso in taro v pošiljki (v kilogramih, na eno decimalno mesto natančno).
(7) Poročilo se izda v štirih izvodih. En izvod obdrži laboratorij, po en izvod dobijo pooblaščena organizacija, center in naročnik. Poročilo v elektronski obliki se vpiše v evidenco pridelka hmelja.
(8) Center hrani kontrolni vzorec eno leto, v posebnem ločenem, zatemnjenem in hladnem prostoru tako, da se njegova vsebina ne spreminja in imata do njega dostop samo izvajalec in pooblaščena organizacija.

(1) Certifikat poleg podatkov iz 16. člena Uredbe 1850/06/ES vsebuje naslednje podatke:
– število tovorkov v pošiljki,
– identifikacijsko številko posameznega tovorka,
– bruto maso posameznega tovorka v pošiljki,
– skupno bruto maso pošiljke,
– uraden znak, žig in podpis pooblaščene organizacije,
– datum vzorčenja.
(2) Namesto podatka o sorti je lahko na certifikatu naveden sinonim sorte hmelja iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika, pri sortah v preizkušanju pa žlahtniteljeva oznaka ali predlog imena sorte.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so podatki iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena lahko priloga k certifikatu. Priloga mora biti s strani pooblaščene organizacije potrjena z žigom in podpisom.
(4) Obliko certifikata določi pooblaščena organizacija. Certifikat se izda v treh izvodih. En izvod obdrži pooblaščena organizacija, po enega dobita center in naročnik certificiranja.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka po en izvod elektronskega certifikata pripada naročniku in centru, certifikat v pisni obliki pa hrani pooblaščena organizacija, če se pošiljka hmelja istega naročnika vključi v postopek ponovnega certificiranja, ki bo potekalo na istem centru kot prvo certificiranje in certificirana pošiljka hmelja ni zapustila centra.
(6) Za hmelj, ki ne doseže minimalne kakovosti in zanj pooblaščena organizacija ne izda certifikata, pooblaščena organizacija na vlogo kupca hmelja izda pisno potrdilo, da je bil hmelj pridelan v Republiki Sloveniji, vendar ne izpolnjuje minimalnih kakovostnih zahtev in zato ni prejel certifikata.

(1) Če se certificiran hmelj oziroma hmeljni proizvodi pripravijo oziroma predelajo oziroma prepakirajo, jih je treba ponovno certificirati (v nadaljnjem besedilu: ponovno certificiranje).
(2) V pripravi oziroma predelavi hmelja se lahko uporablja hmelj oziroma hmeljni proizvodi, pridelani in certificirani v Republiki Sloveniji ali Evropski uniji in uvoženi iz tretjih držav v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1295/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav (UL L št. 340 z dne 19. 12. 2008, str. 45), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 117/2012 z dne 10. februarja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1295/2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav (UL L št. 38 z dne 11. 2. 2012, str. 33).

(1) Pri ponovnem certificiranju se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za certificiranje po tem pravilniku, razen če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(2) Ponovno certificiranje vključuje:
– vložitev vloge za ponovno certificiranje,
– tehtanje posameznih pošiljk hmelja,
– označevanje in plombiranje pošiljk,
– razveljavitev starega certifikata,
– izdajo certifikata.

(1) Vlogo za ponovno certificiranje vloži naročnik certificiranja v centru. Sestavljena je iz originala in kopije, od katerih po en izvod dobita naročnik certificiranja in center, elektronski izvod vloge za ponovno certificiranje pa dobi pooblaščena organizacija. Vloga za ponovno certificiranje spremlja pošiljko v celotnem postopku ponovnega certificiranja.
(2) Obliko vloge določi pooblaščena organizacija in mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– številko vloge za ponovno certificiranje;
– identifikacijsko številko centra;
– identifikacijsko številko pošiljk, ki vstopajo v pripravo, predelavo ali prepakiranje, oziroma v primeru hmelja, uvoženega iz tretjih držav, identifikacijsko številko spričevala o enakovrednosti ali kontrolnega spričevala;
– število tovorkov po posameznih pošiljkah, ki vstopajo v pripravo, predelavo ali prepakiranje, in identifikacijske številke teh tovorkov;
– način pakiranja po posameznih pošiljkah, ki vstopajo v pripravo, predelavo ali prepakiranje;
– opis proizvoda po posameznih pošiljkah, ki vstopajo v pripravo, predelavo ali prepakiranje;
– sorto hmelja;
– letnik hmelja;
– skupno bruto maso in neto maso po posamezni pošiljki (v kilogramih, na eno decimalno mesto natančno);
– kraj, datum in podpis naročnika oziroma centra;
– kraj, datum in podpis izvajalca.
(3) Certifikat za proizvode, ki vstopajo v pripravo ali predelavo ali prepakiranje, je priloga vloge za ponovno certificiranje.
(4) Številka vloge za ponovno certificiranje iz prve alinee drugega odstavka tega člena je enaka številki pošiljke v ponovnem certificiranju.

(1) Tehtalni list, izdan v ponovnem certificiranju, poleg podatkov iz 6. člena tega pravilnika vsebuje tudi naslednje podatke:
– podatke iz prve, tretje, četrte in devete alineje drugega odstavka prejšnjega člena;
– skupno bruto in neto maso pošiljk, ki vstopajo v pripravo ali predelavo ali prepakiranje (v kilogramih, na eno decimalno mesto natančno);
– območja proizvodnje hmelja, uporabljenega v pripravi ali predelavi hmelja, ali hmelja iz prepakirane pošiljke, razvidna iz certifikata države pridelovalke, po posameznih pošiljkah, ki vstopajo v pripravo ali predelavo ali prepakiranje;
– delež posamezne sorte hmelja glede na maso certificiranega hmelja v storžkih, uporabljenega v pripravi ali predelavi hmelja oziroma uporabljenega za pripravo ali predelavo tovorkov, ki vstopajo v predelavo hmelja (v kilogramih na eno decimalno mesto natančno);
– kraj, datum in podpis naročnika ponovnega certificiranja;
– kraj, datum in podpis izvajalca.
(2) Tehtalni list iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz originala in kopije. Original dobi naročnik ponovnega certificiranja, kopijo dobi center, elektronski izvod tehtalnega lista dobi pooblaščena organizacija.
(3) V ponovnem certificiranju se izda nov certifikat, prvotni pa se razveljavi tako, da se z rdečim pisalom prečrta po obeh diagonalah in s tiskanimi črkami dopiše: »RAZVELJAVLJENO« in »CANCELLED«, »ANNULLIERT« ali »ANNULÉ«.
(4) Certifikat, izdan v ponovnem certificiranju, poleg podatkov iz 16. člena tega pravilnika vsebuje naslednje podatke:
– datum priprave ali predelave hmelja oziroma prepakiranja pošiljke;
– navedba območij proizvodnje hmelja.

(1) Vsa opravila pri certificiranju in ponovnem certificiranju pooblaščena organizacija, centri in laboratorij vodijo v papirni in elektronski obliki ter jih vpisujejo v evidenco pridelka.
(2) Elektronske zapise in dokumentacijo, izdano v posameznih opravilih iz prejšnjega odstavka, hranijo pooblaščena organizacija in centri najmanj pet let. Laboratorij hrani poročilo in njegov elektronski zapis najmanj pet let.

Stroške certificiranja oziroma ponovnega certificiranja hmelja v celoti plača naročnik certificiranja.

Prostori za skladiščenje so samo za hmelj oziroma hmeljne proizvode namenjeni ločeni, zaprti prostori, ki morajo:
– biti po velikosti usklajeni s količino hmelja in hmeljnih proizvodov, ki se skladiščijo,
– biti iz trdnega materiala,
– imeti morajo lesena tla ali tla iz drugih materialov, ki onemogočajo prekomerno vlažnost,
– imeti urejeno zračenje, ki onemogoča dostop prekomerne vlage iz okolja,
– biti brez oken ali z okni, ki ne prepuščajo neposredne sončne svetlobe, in
– zagotavljati stalno vlažnost zraka, ki ne sme presegati 70 % relativne zračne vlage.

Inšpektorat, pristojen za kmetijstvo, izvaja nadzor nad vpisi hmeljišč v RKG in prijavo pridelka v evidenco pridelka na podlagi analize tveganja, ki vključuje ugotovljena odstopanja iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o certificiranju pridelka hmelja in prometu s hmeljem (Uradni list RS, št. 98/08 in 63/10), določbe 5., 6., 30., 31., 32., 33., 36. in 42. člena pa se še naprej uporabljajo v delu, ki se nanaša na določitev pooblaščene organizacije, priznanje centrov in imenovanje izvajalcev certificiranja.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.