Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. ter 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije

1. V Sklepu o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 81/11 in 93/11) se besedilo prvega odstavka poglavja 1 nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Banka Slovenije s tem sklepom določa pravila za izvajanje denarne politike v povezavi s:
– Smernico Evropske centralne banke z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (ECB/2011/14) in njenimi spremembami (v nadaljevanju: smernica) ter Splošno dokumentacijo o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (v nadaljevanju: Splošna dokumentacija), ki jo je izdala Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) in ki je priloga k smernici; in
– Smernico Evropske centralne banke z dne 2. avgusta 2012 o začasnih dodatnih ukrepih o operacijah refinanciranja Eurosistema in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (ECB/2012/18).«
2. Za poglavjem 4 se doda poglavje 4 (A), ki se glasi:
»4 (A) ZAČASNA MOŽNOST PREKINITVE ALI SPREMEMBE POGOJEV OPERACIJ DOLGOROČNEJŠEGA REFINANCIRANJA
Ne glede na določbe točke 4.3 tega sklepa lahko Eurosistem odloči, da smejo nasprotne stranke pod določenimi pogoji pred zapadlostjo prekiniti ali znižati znesek določenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Ti pogoji se objavijo v najavi zadevne avkcije ali v drugi obliki, ki jo Eurosistem šteje za primerno.«
3. V drugem odstavku točke 5.1.1.1 se beseda »KNVP« nadomesti z besedo »KNPVP«.
4. V drugi alineji točke (c) prvega odstavka točke 5.3.1 in v drugi alineji točke (b) točke 5.3.2.1 se besedilo »po neizpolnitvi obveznosti« nadomesti z besedilom »po neplačilu obveznosti«.
5. Besedilo prvega odstavka točke 5.3.3.2 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Vir ICAS sestoji iz tistih internih bonitetnih sistemov nacionalnih centralnih bank, ki jih je Eurosistem potrdil kot primerne. Vsak ICAS je podvržen spremljanju zanesljivosti, skladno z določbami točke 5.3.4 tega sklepa.«
6. Za poglavjem 5 se doda poglavje 5 (A), ki se glasi:
»5 (A) DODATNO ZAČASNO PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE ZA ZAVAROVANJE TERJATEV EUROSISTEMA
Dodatno začasno primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema lahko nasprotne stranke uporabljajo le začasno, dokler Svet ECB ne odloči drugače.
5 (A). 1 DODATNI LISTINJENI VREDNOSTNI PAPIRJI
Poleg listinjenih vrednostnih papirjev, ki so primerni v skladu s poglavjem 5 tega sklepa, so za zavarovanje terjatev Eurosistema primerni tudi listinjeni vrednostni papirji, ki ne zadostijo kriterijem primernosti iz točke 5.3.1 tega sklepa o visokih bonitetnih standardih, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje, vendar le pod pogojem, da izpolnjujejo vse ostale pogoje iz tega sklepa za listinjene vrednostne papirje in imajo dve bonitetni oceni najmanj »trojni B«, in sicer ob izdaji in kadar koli kasneje. »Trojni B« pomeni dolgoročno bonitetno oceno »Baa3«, ki jo dodeli Moody's, »BBB-«, ki jo dodelita Fitch in Standard & Poor's, ali »BBB«, ki jo dodeli DBRS. Zadostiti morajo tudi vsem naslednjim zahtevam:
(a) premoženje v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in je podlaga listinjenih vrednostnih papirjev, pripada eni od naslednjih vrst finančnega premoženja: (i) stanovanjske hipoteke; (ii) posojila malim in srednje velikim podjetjem; (iii) hipoteke na poslovnih nepremičninah; (iv) posojila za nakup avtomobila; (v) lizing in (vi) potrošniško financiranje;
(b) kritni sklad, ki ustvarja denarni tok, ne sme biti iz različnih vrst premoženja;
(c) premoženje v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in je podlaga listinjenih vrednostnih papirjev, ne vsebuje posojil, ki so:
(i) ob izdaji listinjenega vrednostnega papirja slaba posojila;
(ii) slaba posojila ob njihovem prenosu v kritni sklad v času do dospetja listinjenega vrednostnega papirja, z npr. zamenjavo ali nadomestitvijo premoženja v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok, ali
(iii) kadarkoli: strukturirana, sindicirana ali posojila s finančnim vzvodom;
(d) dokumentacija listinjenih vrednostnih papirjev mora vsebovati določbe o neprekinjenosti servisiranja.
Za listinjene vrednostne papirje iz prvega odstavka tega poglavja, ki imajo dve bonitetni oceni najmanj »enojni A«, se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 16 %.
Za listinjene vrednostne papirje iz prvega odstavka tega poglavja, ki nimajo dveh bonitetnih ocen najmanj »enojni A«, se uporabljajo naslednji odbitki pri vrednotenju: (a) za listinjene vrednostne papirje, zavarovane s hipotekami na poslovnih nepremičninah, se uporablja odbitek v višini 32 %, (b) za vse ostale listinjene vrednostne papirje se uporablja odbitek v višini 26 %.
Listinjenega vrednostnega papirja, ki je primeren po prvem odstavku tega poglavja, nasprotna stranka ne sme predložiti v zavarovanje, če sama ali katera koli tretja oseba, ki je z njo v tesni povezavi, zagotavlja obrestno zaščito v zvezi s tem listinjenim vrednostnim papirjem.
Banka Slovenije lahko sprejme v zavarovanje terjatev Eurosistema listinjene vrednostne papirje, pri katerih premoženje v kritnem skladu vključuje stanovanjske hipoteke ali posojila malim in srednje velikim podjetjem ali oboje, ter ki ne izpolnjujejo zahtev o visokih bonitetnih standardih iz poglavja 5.3.1 tega sklepa in zahtev iz točk (a) do (d) prvega odstavka in četrtega odstavka te točke, sicer pa izpolnjujejo vse kriterije primernosti iz tega sklepa, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje, in imajo dve bonitetni oceni najmanj »trojni B«. Takšni listinjeni vrednostni papirji so omejeni na tiste, ki so bili izdani pred 20. junijem 2012, zanje pa se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 32 %.
Za namene te točke:
(1) »stanovanjska hipoteka« vključuje, poleg stanovanjskih hipotekarnih posojil, tudi z jamstvom zavarovana stanovanjska posojila (brez hipoteke na nepremičnini), če je jamstvo izplačljivo takoj ob neplačilu obveznosti. Takšno jamstvo se lahko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavarovalnimi pogodbami, pod pogojem, da ga da oseba javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Bonitetna ocena garanta za namene teh jamstev mora ves čas trajanja transakcije dosegati stopnjo kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema;
(2) pomenita »malo podjetje« in »srednje veliko podjetje« subjekt, ne glede na njegovo pravno obliko, ki se ukvarja z ekonomsko aktivnostjo, in ta subjekt kot samostojen subjekt ali, v primeru, da je del konsolidirane skupine, konsolidirana skupina poroča o letni prodaji, nižji od 50 milijonov EUR;
(3) »slabo posojilo« vključuje posojila, pri katerih je zamuda s plačilom obresti ali glavnice enaka ali večja od 90 dni in je pri dolžniku nastopil dogodek neplačila, kakor je opredeljen v točki 44 v Prilogi VII k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij, ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za dvom v to, da bo plačilo v celoti izvedeno;
(4) »strukturirano posojilo« pomeni strukturo, ki vključuje podrejena bančna posojila;
(5) »sindicirano posojilo« pomeni posojilo, ki ga da skupina posojilodajalcev v sindikatu za posojanje;
(6) »posojilo s finančnim vzvodom« pomeni posojilo, ki se odobri družbi, ki ima že znatno stopnjo zadolženosti, na primer za financiranje odkupa ali prevzema, kjer se posojilo uporabi za nakup deleža družbe, ki je hkrati dolžnik pri tem posojilu;
(7) »določbe o neprekinjenosti servisiranja« pomenijo določbe v pravni dokumentaciji listinjenega vrednostnega papirja, ki zagotavljajo, da zaradi neizpolnitve obveznosti izvajalca servisiranja ne pride do prenehanja servisiranja, ter vključujejo pravila, kdaj se sproži imenovanje nadomestnega izvajalca servisiranja, ter okviren akcijski načrt, v katerem so opredeljeni operativni koraki, ki jih je treba izvesti po imenovanju nadomestnega izvajalca servisiranja, in način prenosa upravljanja posojil.
5 (A). 2 DODATNA BANČNA POSOJILA
Banka Slovenije se lahko odloči, da v zavarovanje terjatev Eurosistema sprejema bančna posojila, ki ne izpolnjujejo kriterijev primernosti Eurosistema. O tej odločitvi bo Banka Slovenije posebej obvestila nasprotne stranke.
Če se Banka Slovenije odloči za sprejemanje bančnih posojil v skladu s predhodnim odstavkom, posebej določi kriterije primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj teh bančnih posojil tako, da opredeli odstopanja od zahtevanih kriterijev primernosti Eurosistema iz tega sklepa. Takšni kriteriji primernosti in ukrepi za obvladovanje tveganj morajo vsebovati kriterij, da posojilno pogodbo ureja slovensko pravo. Kriterije primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj mora predhodno odobriti Svet ECB. O teh kriterijih Banka Slovenije posebej obvesti nasprotne stranke.
V izjemnih primerih lahko Banka Slovenije, ob predhodni odobritvi Sveta ECB, sprejema bančna posojila, za katere je kriterije primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj, v skladu s prvim in drugim odstavkom te točke, sprejela druga NCB in posojilno pogodbo ureja pravo katerekoli druge države članice EU z izjemo Slovenije.
Druga NCB zagotavlja podporo Banki Slovenije, ko ta sprejema bančna posojila v skladu s prvim odstavkom te točke le, če je sklenjen bilateralen dogovor med Banko Slovenije in drugo NCB in ga je Svet ECB predhodno odobril.
5 (A). 3 DOLOČENE BANČNE OBVEZNICE Z JAMSTVOM
Nasprotna stranka v zavarovanje terjatev Eurosistema ne sme predložiti bančnih obveznic z jamstvom osebe javnega sektorja iz EGP, ki je upravičena do odmerjanja davkov, ki jih je izdala sama, ali takšnih obveznic, izdanih s strani pravne osebe, s katero je nasprotna stranka v tesni povezavi, če bi s tem presegla nivo uporabe teh obveznic za zavarovanje Eurosistema na dan 3. 7. 2012.
V izjemnih primerih lahko Svet ECB odloči o odstopanjih od zahteve iz prejšnjega odstavka. Prošnji za odstopanje mora biti priložen načrt financiranja nasprotne stranke, ki zanj zaprosi.«
7. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 14. 9. 2012.