Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 20/10, 37/11 – odl. US in 10/12) in devete alineje prvega odstavka 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 114/04, 52/06 in 31/07) Elektro-Slovenija, d. o. o., kot izvajalec gospodarske javne službe prenosnega omrežja električne energije, po pridobitvi soglasja Javne agencije za energijo št. 141-2/2012-03/203, z dne 28. 2. 2012, ter soglasja Vlade Republike Slovenije št. 36001-3/2012/5, z dne 12. 7. 2012, izdaja

I. SPLOŠNE DOLOČBE
(1) S sistemskimi obratovalnimi navodili za prenosno omrežje električne energije (v nadaljnjem besedilu: SONPO) se urejajo obratovanje in način vodenja prenosnega omrežja električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje), z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja in elektroenergetskega sistema ter zanesljive in varne oskrbe z električno energijo.
(2) SONPO predpisuje:
– tehnične in druge pogoje za varno obratovanje prenosnega omrežja z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo;
– tehnične in druge pogoje za priključitev na prenosno omrežje;
– postopke za obratovanje prenosnega omrežja v kriznih stanjih;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje omrežij različnih sistemskih operaterjev;
– stroške tehničnih ukrepov, ki so potrebni za priključitev novih proizvajalcev električne energije na prenosno omrežje;
– kriterije načrtovanja razvoja prenosnega omrežja.

SONPO temelji na tehničnih zahtevah Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E, katerega pravila so javno dostopna na spletni strani Elektra-Slovenije, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater).

Sestavni del SONPO so naslednje priloge:

– Priloga 1:     Sodelovanje v primarni regulaciji;
– Priloga 2:     Minimalne zahteve za sekundarno regulacijo;
– Priloga 3:     Regulacija napetosti;
– Priloga 4:     Uporaba n-1 kriterija;
– Priloga 5:     Baza tehničnih podatkov;
– Priloga 6:     Baza obratovalnih podatkov;
– Priloga 7:     Podatki, potrebni za priključitev na
                 omrežje;
– Priloga 8:     Zahteve za sekundarno opremo;
– Priloga 9:     Splošni postopek priprave in izvedbe izklopa
                 elektroenergetske naprave;
– Priloga 10:    Splošni postopek po izpadu VN daljnovoda;
– Priloga 11:    Enopolne sheme priključkov;
– Priloga 12:    Trajanje nenapovedanih prekinitev dobave ali
                 odjema električne energije iz prenosnega
                 omrežja.

Uporabljene okrajšave v SONPO pomenijo:

– APV            avtomatski ponovni vklop;
– ČPZ            čezmejna prenosna zmogljivost;
– DCV            distribucijski center vodenja;
– DV:            daljnovod;
– EEN            elektroenergetska naprava;
– EES            elektroenergetski sistem;
– ESS            Evropski sistem za najavo voznih redov (ang.
                 European Scheduling System);
– ENTSO-E        Združenje evropskih sistemskih operaterjev
                 prenosnih omrežij (ang. European Network
                 Transmission System Operators for
                 Electricity);
– EZ             Energetski zakon;
– GIS            s plinom SF6 izolirano stikališče (ang. Gas
                 Insulated System);
– HE             hidroelektrarna;
– KD             koordinator del – odgovorni vodja vseh
                 programskih del;
– KSM            koordinator stikalnih manipulacij;
– NE             nuklearna elektrarna;
– NN             nizkonapetostni nivo;
– OBS            odgovorni bilančne skupine;
– OCV            območni center vodenja EES Slovenije, ki je
                 v sestavi sistemskega operaterja;
– RCV            republiški center vodenja EES Slovenije, ki
                 je v sestavi sistemskega operaterja;
– RP             razdelilna postaja;
– RTP            razdelilna transformatorska postaja;
– SN             srednjenapetostni nivo;
– SONPO          sistemska obratovalna navodila za prenosno
                 omrežje električne energije;
– TE             termoelektrarna;
– VN             visokonapetostni nivo;
– VR             vozni red.

Posamezni izrazi v SONPO imajo naslednji pomen:
– antenski odcep (T-priključek) je del daljnovoda, ki je priključen na daljnovod med dvema RTP, ki napaja tretji RTP;
– APV je ponovni vklop enega ali vseh treh polov odklopnika daljnovoda, ki po vnaprej določenem času sledi izklopu le-tega zaradi delovanja zaščitnih naprav;
– delovna moč je električna moč, ki je na razpolago za pretvorbo v drugo obliko moči (mehansko, termično, kemično, optično, akustično itn.);
– depeša je dokumentirano sporočilo poenotene oblike in vsebine, ki si ga za potrebe vodenja obratovanja EES Slovenije izmenjujejo sistemski operater in uporabniki prenosnega omrežja. Način izmenjave depeš določa sistemski operater, pri čemer izbere tako rešitev, ki je dostopna vsem partnerjem, s katerimi depeše izmenjuje;
– EES je funkcionalna enota, ki praviloma obsega proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje ter odjemalce in je obenem regulacijsko območje;
– elektroenergetsko omrežje obsega naprave za prenos in distribucijo električne energije;
– močnostni transformator je naprava, ki primarno napetost transformira na sekundarno stran v določenem razmerju;
– faktor moči cos fi je količnik med delovno in navidezno močjo;
– frekvenca, s katero EES obratuje, je število ponovitev izmenične električne veličine v sekundi in je izraženo v Hz (Hertz);
– interkonekcijski sistem obsega vse sinhronsko povezane prenosne sisteme;
– interkonekcijska povezava je daljnovod (ali transformator), ki povezuje prenosne sisteme različnih sistemskih operaterjev;
– izredni izklop je izklop elektroenergetske naprave, ki ni bil načrtovan v letnem planu vzdrževalnih del in je potreben zaradi preprečevanja nastanka ali širitve večjih motenj in škode;
– jalova moč je imaginarna komponenta električne moči izmeničnega toka, ki je neizogibna za delovanje EES. Pretežno se jalova moč porabi za ustvarjanje magnetnega polja v elementih, kot so transformatorji in motorji;
– za kratek stik daleč od elektrarne se šteje, če je komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka na sinhronskem ali asinhronskem stroju manjša od dvojne vrednosti njegovega nazivnega toka;
– za kratek stik blizu elektrarne se šteje, če komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka preseže na sinhronskem ali asinhronskem stroju dvojno vrednost njegovega nazivnega toka;
– kratkostična moč v omrežju je produkt toka pri kratkem stiku v določeni točki sistema in dogovorjene, običajno obratovalne napetosti;
– krizno stanje je stanje, ko so nekatere omejitve omrežne spremenljivke prekoračene, rezerve moči izčrpane, tako da lahko tudi manjša motnja privede do kotne ali napetostne nestabilnosti, ki lahko povzroči delni ali popolni razpad EES. Kriterij n-1 ni izpolnjen;
– lastna raba proizvodne enote je električna moč, potrebna za obratovanje dodatnih in pomožnih naprav proizvodne enote, npr. naprave za dobavo tehnološke vode, dovod goriva in zraka ipd., ter pokrivanje izgub močnostnih transformatorjev;
– merilno mesto je mesto v prenosnem omrežju, na katerem so vgrajene merilne naprave za potrebe obratovanja, vodenja in obračuna električne energije;
– mrtva cona je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva. Za razliko od mrtvega pasu je mrtva cona posledica nepravilnosti pri načrtovanju regulatorja;
– mrtvi pas je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva; mrtvi pas je namenoma nastavljen na regulatorjih;
– n-1 sigurnostni kriterij je osnovni kriterij, ki ga je potrebno izpolnjevati pri načrtovanju izgradnje, izgradnji in obratovanju EES. Izpolnjen kriterij n-1 zagotavlja, da ob izpadu katerega koli posameznega elementa v EES ne pride do preobremenitev ali sigurnostnih težav;
– načrtovanje obratovanja EES je načrtovanje delovanja elementov sistema ob upoštevanju omejitev. Obsega planiranje proizvodnje in dobave električne energije ter analize sistema z namenom zagotavljanja ustreznega napajanja odjemalcev z upoštevanjem predvidljivih okoliščin v danem obdobju;
– napetostna nestabilnost nastopi ob znižanju napetosti pod mejo, ko stabilno obratovanje EES ni več možno. Napetost postane nestabilna in lahko pade na vrednost nič, ko pride do »napetostnega zloma«;
– napetostni instrumentni transformator je transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je napetost v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmerna in v fazi z napetostjo na primarni strani;
– naprave uporabnikov so vse instalirane elektroenergetske naprave uporabnikov sistema;
– navidezna moč je zmnožek napetosti in toka oziroma geometrijska vsota delovne in jalove moči ter je bistvenega pomena pri dimenzioniranju naprav;
– nazivna moč proizvodne enote je tista največja trajna delovna moč, ki jo določi proizvajalec agregata. Če je ni mogoče ugotoviti iz dokumentacije agregata, jo je potrebno za normalno obratovanje enote določiti;
– nenačrtovana izmenjava je razlika med načrtovano (vozni red) in dejansko izmenjavo električne energije med regulacijskimi območji;
– neposredni odjemalec je odjemalec, priključen na prenosno omrežje;
– netiranje je način pridobitve dodatnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti s kompenzacijo čezmejnih izmenjav električne energije v nasprotnih smereh;
– normalno obratovalno stanje je stanje, v katerem so omrežne spremenljivke – kot so frekvenca, napetosti in obremenitve EEN – znotraj dovoljenih meja in so vsi odjemalci napajani po veljavnem voznem redu z izpolnjenim n-1 kriterijem;
– obračunski koordinacijski center je administrativna enota z obračunsko funkcijo, ki obsega naslednje korake:
a) registracijo in ovrednotenje urnikov izmenjav med regulacijskimi bloki med fazo načrtovanja;
b) registracijo vrednosti števcev energije na interkonekcijskih povezavah med regulacijskimi bloki za izračun začasnih vrednosti izmenjav energije;
c) sprotni nadzor izmenjav na mejah regulacijskih blokov;
č) izračun začasnih in končnih nenačrtovanih izmenjav med regulacijskimi bloki;
d) izračun urnika kompenzacij za regulacijske bloke;
– obremenitev je skupna moč odjema, ki lahko predstavlja vsoto trenutnih moči iz omrežij v okviru enega regulacijskega območja;
– odgovorni bilančne skupine je udeleženec trga, ki ima sklenjeno bilančno pogodbo;
– odklopnik je stikalna naprava s funkcijo vklopa in izklopa električnih tokokrogov v normalnem obratovanju in v primeru motenj;
– okvara nastane kot posledica motnje in označuje prehodno stanje določene EEN (npr. daljnovoda, generatorja ...) do uspešno opravljenega popravila;
– opazovano območje običajno obsega območje, ki ga nadzira sistemski operater;
– planski izklop elektroenergetske naprave je izklop, ki je predviden v letnem planu vzdrževalnih del;
– prehodna (tranzientna) stabilnost – če EES po veliki motnji in prehodnem pojavu preide v stabilno stanje, je prehodno stabilen glede narave, mesta in trajanja okvare;
– kot prekinitev dobave se šteje prekinitev dobave enemu ali več odjemalcem zaradi izpada, ki traja več kot 1 sekundo;
– prenosno omrežje je 400 kV, 220 kV in 110 kV omrežje, ki v sinhronskem obratovanju služi za prenos električne energije od proizvodnih enot do distribucijskega omrežja in neposrednih odjemalcev ter za izmenjave s prenosnimi omrežji sosednjih EES;
– prezasedenost pomeni stanje, ko povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih omrežij ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu;
– priključek je sklop naprav, s katerimi je uporabnik priključen na prenosno omrežje; uporabniki omrežja imajo lahko eno ali več priključnih mest v prenosnem omrežju;
– primarna regulacija frekvence je regulacija delovne moči proizvodne enote za vzdrževanje ravnotežja med proizvedeno in oddano močjo v sekundnem obdobju, ki se odraža v uravnavanju frekvence;
– proizvajalec je pravna ali fizična oseba, ki oddaja električno energijo v omrežje;
– proizvodna enota je naprava ali sklop naprav za proizvodnjo električne energije, kot so generator, elektrarna za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, veriga hidroelektrarn, skupina gorilnih celic ali skupina sončnih celic;
– radialni priključek je del omrežja, sestavljen iz radialnih vodov, ki se napajajo iz enega vira;
– regulacijski blok obsega eno ali več regulacijskih območij, katerih sekundarna regulacija moči in frekvence se izvaja koordinirano z ostalimi regulacijskimi območji, ki sodelujejo v bloku. Regulacijski blok ni odgovoren za primarno regulacijo, saj je ta v domeni posameznega regulacijskega območja;
– regulacija napetosti in jalove moči ima za nalogo sprotno prilagajanje proizvodnje jalovih moči in s tem napetosti znotraj omejitev glede na spremembe obremenitev v sistemu;
– regulacijsko območje je območje, v katerem sistemski operater odgovarja za primarno in sekundarno regulacijo ter terciarno rezervo. Regulacijsko območje je fizično določeno z lokacijo interkonekcijskih meritev za potrebe sekundarne regulacije znotraj interkonekcije;
– rezerva sekundarne regulacije frekvence je rezerva moči od delovne točke agregata navzgor do maksimalne in navzdol do minimalne vrednosti regulacijskega obsega;
– sekundarna regulacija moči in frekvence je avtomatsko prilagajanje moči agregatov, ki ohranja želeno izmenjavo moči s sosednjimi regulacijskimi območji ter zmanjšuje preostalo odstopanje frekvence po delovanju primarnih regulatorjev;
– sekundarna regulacijska moč je v trenutni delovni točki agregata že aktivirani del sekundarnega regulacijskega obsega;
– sekundarni regulacijski obseg je območje razpoložljive moči izbranih agregatov, ki jo sekundarni regulator avtomatsko izrablja v obeh smereh, tj. navzgor in navzdol od njihove trenutne delovne točke;
– sigurnost obratovanja sistema predstavlja odpornost na motnje, pri čemer zmore sistem opravi svojo nalogo v izbranem času;
– sistemska zaščita obsega zaščitne naprave prenosnega omrežja in zaščitne naprave uporabnika, če te vplivajo na delovanje prenosnega sistema;
– stabilnost je izraz, ki se uporablja kot skupni naziv za stacionarno in tranzientno stabilnost. Stabilnost je sposobnost EES obdržati sinhrono obratovanje generatorjev;
– stacionarna stabilnost EES ali generatorja pomeni, da se EES ali generator po dovolj majhni motnji povrne v stacionarno stanje. Če pri tem ne sodelujejo regulacijske naprave, lahko štejemo, da je naravno stacionarno stabilen. V nasprotnem primeru je umetno stacionarno stabilen. Nestabilnost se pokaže v enem nestabilnem nihaju, v obliki nihanj ali z neperiodičnim prehodom v razpad;
– stanje pripravljenosti je nesigurno stanje, ko so nekatere omrežne spremenljivke blizu svojih omejitev, vendar ima EES na razpolago dovolj rezerve delovne in jalove moči za regulacijo ter ukrepe, kriterij n-1 je izpolnjen;
– stanje razpadanja je stanje, ko v sistemu izpadajo vodi zaradi preobremenitev, proizvodne enote pa zaradi izpadov vodov, prenizke frekvence ali napetosti, pri čemer še lahko obratujejo posamezni deli EES (otoki);
– stanje vzpostavljanja je stanje, ki povezuje elemente EES s ciljem hitre obnove sigurnega obratovanja in napajanja odjemalcev, ko so nekateri ali vsi odjemalci izgubili napajanje;
– stično mesto je točka povezave med prenosnim omrežjem in napravami uporabnika;
– tehnični minimum proizvodnje je vrednost, pod katero zaradi lastnosti naprav ali postrojev ne sme pasti moč proizvodne enote v trajnem obratovanju. Če se tehnični minimum nanaša na krajši časovni interval namesto na trajno obratovanje, mora biti to posebej označeno;
– terciarna regulacija je sprememba delovne točke agregata s posegom operaterja z namenom nadomeščanja izpadle proizvodne enote in sprostitve sekundarne rezerve moči;
– tokovni instrumentni transformator je transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je tok v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmeren in v fazi s tokom na primarni strani;
– trajna moč proizvodne enote je maksimalna proizvedena moč v normalnem obratovanju brez omejitev, ki ne zmanjšuje sigurnosti obratovanja. Trajna moč se s časom lahko spreminja;
– uporabnik prenosnega omrežja je pravna ali fizična oseba, ki iz prenosnega omrežja neposredno odjema ali vanj oddaja električno energijo;
– velika motnja – razpad (motnja večjih razsežnosti) pomeni izgubo napetosti:
a) v celotnem prenosnem omrežju sistemskega operaterja ali
b) v več omrežjih sosednjih sistemskih operaterjev ali
c) v delih omrežja enega ali več sosednjih prenosnih ali distribucijskih sistemov;
– vodenje obratovanja EES je usmerjanje obratovanja in nadzorovanja stanja elementov in funkcij sistema ter krmiljenje elementov zaradi ohranjanja sigurnega obratovanja na določenem območju in povezav s sosednjimi sistemi;
– vozni redi izmenjav električne energije so načrtovane izmenjave električne energije med regulacijskimi območji in določajo območje, ki dobavlja energijo, območje, ki energijo prejema, čas trajanja izmenjave ter njeno predvideno moč;
– zanesljivost je sposobnost EES, da opravlja svojo nalogo v izbranem času;
– zmožnost otočnega obratovanja je zmožnost agregata oziroma elektrarne, da obratuje v delu omrežja, ki je električno ločeno od drugih delov;
– zmožnost zagona agregata brez zunanjega napajanja je zmožnost ponovnega zagona in sinhronizacije agregata brez napajanja iz EES.

(1) Uporabnik, ki se s svojimi EEN želi priključiti na prenosno omrežje, mora izpolnjevati tehnične zahteve s področja:
1. primarne opreme;
2. sekundarne opreme:
a) zaščitni sistemi;
b) števčne meritve ter meritve kakovosti električne energije;
c) merilne naprave in naprave daljinskega vodenja;
č) telekomunikacijske naprave.
(2) Za priključitev proizvodnih enot sistemski operater v SONPO določi tudi dodatne zahteve.
(3) Sistemski operater lahko v soglasju za priključitev uporabnika na prenosno omrežje na podlagi pravilnikov ali strokovnih analiz določi posebne zahteve za priključitev.

Postopek pridobivanja soglasja za priključitev na prenosno omrežje je določen v Uredbi o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije.

Sistemski operater pred izdajo soglasja za priključitev na prenosno omrežje preveri vpliv načrtovanih EEN na izpolnjevanje kriterija n-1 v prenosnem omrežju in povratni vpliv načrtovanih EEN na kakovost napetosti v prenosnem omrežju.

Uporabnik, ki se želi priključiti na prenosno omrežje, mora pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi posredovati tehnične in obratovalne podatke, navedene v Prilogi 5 SONPO, po priključitvi na prenosno omrežje pa podatke, ki so navedeni v Prilogi 6 SONPO.

(1) Tehnični pogoji za priključitev na prenosno omrežje po SONPO veljajo tako za novo načrtovane kot tudi za obstoječe objekte, priključene na prenosno omrežje, na katerih želi uporabnik izvesti rekonstrukcijo, investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist. V teh primerih mora uporabnik zaprositi za soglasje za priključitev skladno z določili EZ.
(2) Za obstoječe objekte, opremo in naprave, navedene v prejšnjem odstavku, v času rednega obratovanja in vzdrževanja ostajajo v veljavi pogoji, ki so bili predpisani v že izdanih soglasjih za priključitev, razen v tistih primerih, ko sistemski operater ugotovi, da so spremembe potrebne zaradi učinkovitega odločanja o sredstvih in premoženju, potrebnem za upravljanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja.

Uporabnik prenosnega omrežja je dolžan projektirati in izgraditi EEN v skladu s tehničnimi pravilniki in standardi, upoštevajoč zahteve iz izdanih soglasij sistemskega operaterja.

Sistemski operater in uporabnik prenosnega omrežja po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo skleneta pogodbo o priključitvi.

(1) Sistemski operater in uporabnik izdelata ter obojestransko potrdita obratovalna navodila za priključeni objekt, ki med drugim vsebujejo:
– imenovanje odgovornih oseb obeh strank;
– dolžnosti obratovalnega osebja obeh strank;
– razmejitev vodenja EEN med sistemskim operaterjem in uporabnikom;
– način obratovanja EEN v normalnem in izrednem obratovalnem stanju;
– določitev dostopa sistemskega operaterja do EEN, ki jih vodi, nadzira in vzdržuje.
(2) Obratovalna navodila morajo biti pred priključitvijo objekta na prenosno omrežje obojestransko potrjena.

Uporabnik mora za vsako tehnično spremembo na zgrajenih in priključenih EEN, ki ni v skladu s pogodbo o priključitvi, vložiti novo vlogo za izdajo soglasja za priključitev.

(1) Uporabnik mora pri načrtovanju primarne opreme in izgradnji upoštevati naslednje tehnične zahteve sistemskega operaterja:
– tok tripolnega kratkega stika;
– tok enopolnega kratkega stika (dimenzioniranje ozemljitev v RTP);
– zahtevani nazivni tok in napetost;
– zahtevano stopnjo izolacije.
(2) Vsi transformatorji morajo imeti možnost ozemljevanja zvezdišč. Način izvedbe ozemljevanja določi sistemski operater.

(1) Priključek uporabnika prenosnega omrežja je lahko izveden radialno v prenosno stikališče ali vzankano v prenosne daljnovode v skladu s Prilogo 12 SONPO. Priključitve na prenosno omrežje z antenskimi odcepi niso dovoljene.
(2) VN stikališča prenosnega značaja, ki so napajana s tremi ali več daljnovodi, morajo biti izvedena z dvema sistemoma zbiralk z vgrajenim zveznim poljem.
(3) VN oprema mora biti dimenzionirana tako, da kratkostična in termična zmogljivost EEN omogoča dovolj rezerve za bodoče razvojne razširitve objekta in omrežja (v skladu z razvojnimi načrti prenosnega omrežja, ki jih izdeluje sistemski operater).
(4) Izhodni daljnovodni ločilniki morajo biti na strani daljnovoda opremljeni z ozemljilnimi noži za ozemljitev daljnovoda.
(5) Vsa daljnovodna polja morajo biti opremljena z indikacijo prisotnosti napetosti na strani daljnovoda (za izhodnim ločilnikom) z napetostnimi instrumentnimi transformatorji v vseh fazah.
(6) Vsa daljnovodna polja morajo imeti tipski razpored primarnih elementov. Vsi tokovni transformatorji morajo biti usmerjeni s primarno sponko »P1« v smeri VN zbiralnic, varnostna ozemljitev vseh sekundarnih navitij pa mora biti izvedena na sekundarnih sponkah »s2«.
(7) Za napetostne in tokovne instrumentne transformatorje sistemski operater predpiše tehnične karakteristike, ki jih preveri v sklopu tovarniških preizkusov. O času in kraju tovarniškega preizkusa mora investitor obvestiti sistemskega operaterja vsaj 14 dni prej. Stroške udeležbe predstavnika sistemskega operaterja na tovarniškem preizkusu nosi sistemski operater. V primeru izvedbe VN stikališča v GIS tehnologiji je v soglasju s sistemskim operaterjem možno nazivne moči sekundarnih jeder tokovnih merilnih transformatorjev zaradi konstrukcijskih omejitev prilagoditi dejanski obtežbi sekundarnih tokokrogov.
(8) Stikalna oprema mora imeti po dve izklopni tuljavici (A in B), v DV poljih pa mora omogočati še izvajanje enopolnih avtomatskih ponovnih vklopov.
(9) Koordinacija izolacije daljnovoda, ki se priključuje na prenosno omrežje, mora biti usklajena s prenosnim omrežjem.
(10) Sistemski operater in uporabnik se v posebnem sporazumu dogovorita glede tehnične izvedbe, terminskega plana in vlaganj zaradi povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi zahtev sistemskega operaterja na delih omrežja, kjer lastništvo in razmejitev nista urejeni.

Uporabnik pri načrtovanju in izgradnji sekundarnih sistemov priključka upošteva tehnične zahteve sistemskega operaterja glede:
– napetostnih instrumentnih transformatorjev;
– tokovnih instrumentnih transformatorjev;
– relejne zaščite;
– lokalnega in daljinskega vodenja;
– števčnih in obratovalnih meritev;
– informacijskih in nadzornih sistemov;
– telekomunikacij;
– meritev kakovosti električne energije.

(1) Sistemski operater zagotavlja tehnološko ustreznost in optimalno vključevanje novih sekundarnih naprav v obstoječe sisteme tako, da mu investitor omogoči sodelovanje v naslednjih fazah:
– priprava idejnih rešitev in projektnih izhodišč;
– priprava tehničnih zahtev za nabavo ključnih delov sekundarne opreme;
– revizija in potrjevanje projekta za izvedbo sekundarnih sistemov;
– izvedba tovarniškega prevzema sekundarne opreme in instrumentnih transformatorjev.
(2) Pred priključitvijo novih ali obnovljenih postrojev na prenosno omrežje mora investitor omogočiti strokovnim službam sistemskega operaterja:
– nastavitev sistemov relejne zaščite in
– izvedbo funkcionalnih preizkusov vseh sekundarnih naprav, vključno s povezavami v center vodenja in vse nadzorne sisteme.
(3) Po priklopu na omrežje mora investitor sistemskemu operaterju omogočiti izvedbo zagonskih meritev in preizkusov.
(4) Sistemski operater lahko predpiše ureditev zaščitnih naprav tudi na ostalih delih omrežja, če uporabnik s svojim priklopom vpliva na obratovanje prenosnega omrežja.

(1) Za zanesljivo obratovanje EEN in zmanjšanje povratnih vplivov obratovanja EEN, ki jih ima uporabnik omrežja priključene na prenosno omrežje, mora uporabnik vgraditi ustrezne zaščitne naprave. Te naprave morajo ustrezati:
– ustroju in obratovalnim pogojem prenosnega omrežja;
– pogojem na stičnem mestu s prenosnim omrežjem.
(2) EEN uporabnika prenosnega omrežja ne smejo v nobenem primeru ogrožati obratovanja prenosnega omrežja.

Sistemi za zaščito EEN uporabnika prenosnega omrežja morajo biti usklajeni z zaščito prenosnega omrežja. Načrtujejo se v skladu z zahtevami Priloge 8 SONPO in v skladu z zahtevami, ki jih sistemski operater predpiše v pogojih soglasja za priključitev na prenosno omrežje.

(1) Za meritve pretokov električne energije sistemski operater v soglasju za priklop na prenosno omrežje določi glavna, nadomestna in kontrolna merilna mesta. Praviloma so glavna merilna mesta na VN strani transformatorjev za odjem oziroma proizvodnjo električne energije, nadomestna merilna mesta pa na SN strani teh transformatorjev oziroma na sponkah generatorjev.
(2) Kontrolna mesta služijo za indikacijo ter identifikacijo napak na merilnih napravah glavnih oziroma nadomestnih merilnih mestih. Uporabnik mora omogočiti sistemskemu operaterju vgradnjo tipske omare števčnih meritev, ki je podrobneje opisana v Prilogi 8 SONPO.
(3) Za sistem stalnega nadzora kakovosti električne energije mora uporabnik omogočiti sistemskemu operaterju vgradnjo tipske naprave za nadzor kakovosti napetosti na VN zbiralkah oziroma v VN transformatorskih poljih.

(1) Za lokalno in daljinsko vodenje VN stikališča mora uporabnik vgraditi namenske naprave, razvite za uporabo v prenosnem omrežju in skladne z zahtevami iz Priloge 8 SONPO. V sistem daljinskega vodenja morajo biti vključena vsa VN polja.
(2) Uporabnik mora iz omenjenih polj sistemskemu operaterju zagotoviti procesne meritve (3xU, 3xI, P in Q), dvopolne položajne signalizacije primarne stikalne opreme za vsa daljnovodna oziroma kablovodna polja, za zvezno, merilno in ozemljilno polje pa tudi vse alarmne signalizacije ter signalizacije delovanja relejne zaščite. Naprava daljinskega vodenja mora sistemskemu operaterju omogočiti daljinsko krmiljenje VN stikalne opreme v daljnovodnih oziroma kablovodnih poljih ter zveznem, merilnem in ozemljilnem polju. Podrobnejše zahteve za opremo in vgradnjo določi sistemski operater v soglasju za priključitev na prenosno omrežje.
(3) Investitor mora sistemskemu operaterju omogočiti vgradnjo sekundarne opreme za merjenje fazorjev, kadar je to potrebno zaradi nadzora nad dinamičnimi pojavi v omrežju in izvajanja nadzora delovanja primarne regulacije proizvodnih agregatov. Podrobne zahteve glede mesta vgradnje in načina priključevanja predpiše sistemski operater v soglasju za priključitev.

Uporabnik mora omogočiti sistemskemu operaterju vgradnjo kompatibilnega telekomunikacijskega vozlišča, ki omogoča komunikacijsko povezovanje sekundarnih naprav v center daljinskega vodenja in nadzorne centre sistemskega operaterja. Število in vrsto potrebnih povezav predpiše sistemski operater v pogojih soglasja za priključitev na prenosno omrežje električne energije.

(1) Proizvajalec, ki je priključen na prenosno omrežje, mora poleg zahtev, določenih v 20. členu, 21. členu in 22. členu SONPO, izpolnjevati tudi dodatne zahteve za potrebe izvajanja sistemskih storitev v skladu z določili SONPO.
(2) Proizvajalec mora za proizvodno enoto, priključeno na distribucijsko omrežje, ki je v Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijsko omrežje električne energije opredeljena kot proizvodnja enota tipa A oziroma tipa B, zagotoviti daljinski prenos obratovalnih podatkov v center vodenja sistemskega operaterja. Takšna proizvodna enota mora biti opremljena z napravo za avtomatsko sinhronizacijo na omrežje in mora na zahtevo sistemskega operaterja sodelovati v regulaciji napetosti.

(1) Vetrna elektrarna je izvzeta iz osnovnih zahtev po sodelovanju v primarni in sekundarni regulaciji frekvence in zahtev obratovanja na lastni rabi.
(2) Če sistemska frekvenca naraste čez mejo 50,25 Hz, se mora izhodna moč vetrne elektrarne avtomatsko sorazmerno zmanjševati vse do vrednosti nič, ko frekvenca doseže vrednost 51,5 Hz.
(3) Vetrna elektrarna mora imeti izvedeno možnost ročnega daljinskega reduciranja izhodne moči iz centra vodenja sistemskega operaterja.

Proizvodna enota mora biti opremljena z napravo za avtomatsko sinhronizacijo na omrežje in ostalo opremo tako, da sta omogočena:
– zagon proizvodne enote v normalnem obratovanju in
– sinhronizacija po izpadu iz prenosnega omrežja, ko proizvodna enota otočno obratuje (tudi na lastni rabi).

(1) Zaščitni sistemi proizvodno enoto odklopijo od prenosnega omrežja, ko nastopijo nesprejemljivi pogoji za obratovanje. Delovanje zaščitnih sistemov proizvodne enote mora biti usklajeno z delovanjem zaščitnih sistemov prenosnega omrežja.
(2) Pri tem se upoštevajo:
– kratkostične razmere v prenosnem omrežju;
– neravnotežja moči;
– preobremenitve statorja in rotorja;
– podvzbujanja;
– nihanja v prenosnem omrežju;
– odstopanja frekvence;
– odstopanja napetosti;
– asinhrono obratovanje;
– motorsko obratovanje;
– torzijske preobremenitve generatorske osi;
– napačno delovanje zaščite in stikal;
– dodatne zaščite.

Iz proizvodne enote do sistemskega operaterja in obratno mora biti poleg podatkov, navedenih v 21. členu, zagotovljena tudi izmenjava naslednjih informacij:
1. iz proizvodne enote v sistem vodenja sistemskega operaterja:
a) vklopna stanja odklopnikov, ločilnikov in ozemljilnih ločilnikov za potrebe obratovanja in sistemskih analiz v generatorskih poljih;
b) vklopna stanja odcepov na transformatorju z regulacijo pod obremenitvijo;
c) potrebni podatki za sodelovanje v sekundarni regulaciji frekvence in moči (velja za proizvodne enote v sekundarni regulaciji);
d) potrebne podatke za sodelovanje v regulaciji jalove moči in napetosti, po vzpostavitvi ustreznega sistema s strani sistemskega operaterja;
e) meritve delovne in jalove moči lastne rabe proizvodne enote;
2. iz sistema vodenja sistemskega operaterja v proizvodno enoto:
a) referenčne in želene vrednosti za sekundarno regulacijo frekvence in delovne moči (velja za proizvodne enote v sekundarni regulaciji);
b) referenčne in trenutne vrednosti za regulacijo napetosti in jalove moči, po vzpostavitvi ustreznega sistema s strani sistemskega operaterja.

Proizvodna enota mora imeti vgrajen turbinski regulator, ki omogoča sodelovanje v primarni regulaciji frekvence v skladu z določili, navedenimi v Prilogi 1 SONPO.

Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, mora tehnično omogočati sodelovanje v sekundarni regulaciji ob upoštevanju pravil, ki jih določi sistemski operater v skladu s Prilogo 2 SONPO.

Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, lahko sodeluje v terciarni regulaciji, za kar mora biti ustrezno tehnično usposobljena.

(1) Sistemski operater določi osnovni pas regulacijskega obsega proizvodnje jalovih moči na pragu elektrarne in po potrebi tudi dodatne zahteve. Proizvodna enota mora biti sposobna spremeniti proizvodnjo jalove moči od spodnje do zgornje meje v nekaj minutah.
(2) Dodatne zahteve sistemskega operaterja po dobavi jalove moči proizvodne enote v prenosno omrežje so prikazane v naslednjem grafičnem prikazu:

Proizvodna enota mora biti načrtovana in grajena tako, da omogoča obratovanje v frekvenčnem območju med 47,5 Hz in 51,5 Hz. V primeru večjega odstopanja frekvence mora ostati proizvodna enota priključena na omrežje v naslednjih časovnih periodah:
– za frekvenco med 47,5–48,5 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 30 minut;
– za frekvenco med 48,5–49,0 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 1 uro;
– za frekvenco med 49,0–51,0 Hz mora proizvodna enota trajno obratovati;
– za frekvenco med 51,0–51,5 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 30 minut.

V primeru, ko napetost na VN strani energetskega transformatorja pade pod 80 % nazivne vrednosti (400/220/110 kV), se mora proizvodna enota avtomatsko izklopiti iz omrežja in preiti na blokovno lastno rabo ali v prazni tek. Izjeme so možne s soglasjem sistemskega operaterja.

Sistemski operater določi ostale pogoje, pri katerih je potrebno proizvodno enoto izklopiti iz prenosnega omrežja.

(1) Proizvajalec je dolžan sistemskemu operaterju posredovati karakteristike bloka generator-transformator zaradi stabilnosti in skupnega vpliva regulacije turbine in generatorja.
(2) Zaščita vodov mora dovolj hitro izločiti kratke stike blizu elektrarne, ki bi lahko vodili do nestabilnosti in odklopa proizvodne enote od prenosnega omrežja. V takih primerih se lastna raba ne sme avtomatsko preklopiti na rezervno napajanje. Proizvodna enota se ne sme odklopiti od prenosnega omrežja, če napetost na visokonapetostni strani transformatorja generatorja presega mejno krivuljo, kot je prikazana v naslednjem grafičnem prikazu:

Kratek stik daleč od elektrarne ne sme povzročiti preklopa lastne rabe proizvodne enote, niti odklopa proizvodne enote od prenosnega omrežja vsaj do konca delovanja zaščite, definirane v selektivnem načrtu do 5 sekund.

Sistemski operater lahko po potrebi zahteva, da je generator opremljen z napravami za dušenje nihanj v omrežju. Cilja teh ukrepov sta zagotovitev statične stabilnosti v vsaki obratovalni točki generatorja in stabilno delovanje. Proizvajalec in sistemski operater uskladita karakteristike turbinskih regulatorjev in regulatorjev vzbujanja generatorja, ki vplivajo na stabilnost. Regulacija turbine ali generatorja ne sme povzročati nihanj moči ali napetosti.

(1) Pri načrtovanju proizvodnje posamezne proizvodne enote je proizvajalec dolžan zagotoviti zanesljiv preklop na lastno rabo neodvisno od obratovalne točke generatorja. Pri motnjah v omrežju, ko se proizvodna enota odklopi od omrežja, mora biti zagotovljena zanesljivost preklopa na lastno rabo.
(2) Proizvodna enota, razen enot z zmožnostjo zagona brez zunanjega napajanja, na katerih bi zagotavljanje te storitve povzročilo nesorazmerno visoke stroške, mora biti sposobna obratovati na lastni rabi vsaj 3 ure.

Proizvajalec mora zagotoviti zmožnost otočnega obratovanja, če zaradi pogojev v omrežju tako zahteva sistemski operater. Avtomat za preklop proizvodne enote mora zanesljivo omogočiti preklop iz obratovanja na lastni rabi na breme, ki presega moč lastne rabe, in preklop na lastno rabo proizvodne enote. Če sistemski operater zahteva, mora takšno otočno obratovanje trajati več ur. Kadar proizvodna enota obratuje na lastni rabi ali z zmanjšano obremenitvijo, mora biti sposobna prenesti nenadno priključitev bremena med 5 % in 10 % njene nazivne moči.

Sistemski operater lahko od proizvajalca zahteva obvezno sposobnost zagona proizvodne enote brez zunanjega vira napajanja, pri čemer upošteva potrebe EES in tehnične karakteristike predmetne proizvodne enote.

Na zahtevo sistemskega operaterja proizvajalec predloži oziroma drugače dokaže izpolnjevanje karakteristik ali parametrov, zahtevanih v pogojih iz soglasja za priključitev.

Sistemski operater in uporabnik se pravočasno medsebojno obveščata o naravi, obsegu in trajanju sprememb, ki presegajo pogodbene okvire priključka na prenosno omrežje.

Sistemski operater analizira vplive sprememb na obratovanje EES, na njegovo zanesljivost in kakovost napetosti ter izvaja zaščitne ukrepe v skladu z določili SONPO. Hkrati presodi in po potrebi zahteva izvedbo meritev za preverjanje pravilnega obratovanja priključenih EEN uporabnika omrežja. To velja tudi v primeru sprememb v omrežju ali zaradi priključitve novega odjemalca v omrežje sistemskega operaterja sosednjega omrežja, kar sistemski operater uskladi s sistemskim operaterjem sosednjega omrežja.

Sistemski operater in novi proizvajalec, ki se želi priključiti na prenosno omrežje, s pogodbo o priključitvi, ki ureja vsa medsebojna razmerja v zvezi z:
– izvedbo priključka,
– premoženjskimi vprašanji o priključku,
– vzdrževanjem priključka in
– drugimi medsebojnimi razmerji,
določita tudi tehnične ukrepe na strani prenosnega omrežja, potrebne za priključitev, in se dogovorita o njihovem plačilu. Enako velja za obstoječega proizvajalca, ki načrtuje izgradnjo novih enot ali spreminja karakteristike obstoječih proizvodnih enot v takšni meri, da mora za to pridobiti novo soglasje za priključitev v skladu z 9. členom in 14. členom SONPO.

(1) Storitev prenosa električne energije po prenosnem omrežju obsega pridobitev pravice uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti, prijavo čezmejnega prenosa, odobritev dostopa do prenosnega omrežja, prevzem električne energije od dobavitelja na prevzemnem mestu in predajo električne energije prevzemniku na predajnem mestu.
(2) Vrste storitve prenosa električne energije so:
– notranji prenos (prevzemno in predajno mesto sta znotraj regulacijskega območja sistemskega operaterja),
– dobava oziroma izvoz (prevzemno mesto je znotraj, predajno mesto pa je izven regulacijskega območja sistemskega operaterja),
– pridobitev oziroma uvoz (prevzemno mesto je izven, predajno mesto pa je znotraj regulacijskega območja sistemskega operaterja).
(3) Pridobitev oziroma uvoz in dobava oziroma izvoz električne energije sta čezmejna prenosa električne energije. Dostop do slovenskega prenosnega omrežja za čezmejne prenose električne energije odobri sistemski operater na podlagi predhodno pridobljene pravice uporabe ČPZ.

(1) Dostop do prenosnega omrežja lahko uporabnik uveljavlja za:
– dostop do notranjega prenosnega omrežja elektroenergetskega sistema Slovenije;
– dostop do čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
(2) Uporabnik in sistemski operater na osnovi pri organizatorju trga z električno energijo (v nadaljevanju organizator trga) evidentiranih pogodb potrdita dostop do notranjega prenosnega omrežja s sklenitvijo pogodbe o dostopu.
(3) Uporabnik uveljavlja dostop do čezmejnih prenosnih zmogljivosti s prijavo voznega reda. Kot odobren dostop do čezmejnih prenosnih zmogljivosti se šteje potrjen vozni red v aplikaciji za najavo voznih redov ESS. Z uveljavitvijo SONPO se ukinja mesečno potrjevanje voznih redov v papirni obliki.
(4) Z odobrenim dostopom do prenosnega omrežja je uporabniku omogočena storitev želenega prenosa električne energije v določeni količini električne energije, ob določenem času in v določeni smeri.

Odgovorni bilančne skupine ureja relacije za vse člane svoje bilančne skupine do sistemskega operaterja v zvezi s prijavo pogodbenih in obratovalnih voznih redov.

Odgovorni bilančne skupine mora zagotoviti 24-urno dežurstvo, s katerim sistemskemu operaterju zagotavlja neprekinjen dostop v primeru morebitnih obratovalnih posegov na prenosnem omrežju Republike Slovenije ali na prenosnih omrežjih sosednjih elektroenergetskih sistemov.

Odgovorni bilančne skupine in sistemski operater si izmenjata kontaktne podatke oseb, odgovornih za vozne rede, intra-day spremembe ter ostale podatke.

(1) Sistemski operater definira prevzemno-predajna mesta na prenosnem omrežju, za katera mora odgovorni bilančne skupine najavljati napoved proizvodnje in odjema ter morebitne korekcije prvotne napovedi organizatorju trga. Prevzemno-predajna mesta, na katera se nanašajo omenjene zahteve, so:
– predajna mesta proizvodnje;
– prevzemna mesta neposrednih odjemalcev.
(2) Po potrebi lahko sistemski operater zaradi obratovalnih potreb navede dodatna prevzemno-predajna mesta, za katera mora odgovorni bilančne skupine napovedovati proizvodnjo in odjem.
(3) Sistemski operater podatke iz prvega odstavka tega člena pridobi od organizatorja trga. Slednji je sistemskemu operaterju do 14. ure predhodnega dne dolžan zagotavljati tudi podatke o planirani proizvodnji sončnih elektrarn za naslednji dan. V realnem obratovanju organizator trga sistemskemu operaterju zagotavlja agregiran merilni podatek o dejanski proizvodnji električne energije sončnih elektrarn.

Odgovorni bilančne skupine mora preko organizatorja trga sistemskemu operaterju najaviti morebitna večja pričakovana odstopanja.

Odgovorni bilančne skupine najavlja dostop do čezmejnih prenosnih zmogljivosti za vse člane svoje bilančne skupine.

V okviru tehničnih zmožnosti mora odgovorni bilančne skupine upoštevati zahteve po spremembi proizvodnje ali odjema, ki izhajajo iz obratovalnih težav v realnem času.

Vetrne elektrarne morajo biti vključene v bilančno skupino, v kateri predstavljajo do 10 % celotne instalirane moči bilančne skupine, oziroma mora lastnik vetrne elektrarne v obratovanju zagotavljati faktor pokritosti najmanj 0,6. Faktor pokritosti predstavlja delež rezerve z največjim časom aktiviranja 15 minut.

Organizator trga je sistemskemu operaterju dolžan pisno sporočiti spremembo statusa (ime, naziv in prebivališče/sedež) odgovornega bilančne skupine najkasneje v osmih dneh po nastali spremembi.

Sistemski operater določa količine ČPZ skladno s predpisi in smernicami Evropske skupnosti po metodologiji, za katero sistemski operater pridobi soglasje Javne agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju Agencija). Količine ČPZ za posamezne meje morajo biti usklajene s sosednjimi sistemskimi operaterji.

Sistemski operater sprejme pravila najave voznega reda sprejme v okviru Pravilnika o načinu in pogojih dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki ga objavi na svojih spletnih straneh. Pred njegovo objavo mora nanj pridobiti soglasje Agencije.

Odgovorni bilančne skupine sestavi okvirni obratovalni vozni red svoje bilančne skupine, ki vsebuje:
– proizvodnjo in porabo bilančne skupine po posameznih prevzemno-predajnih mestih znotraj bilančne skupine, ki jih določi sistemski operater;
– posamezne čezmejne posle članov bilančne skupine.

Organizator trga sistemskemu operaterju dnevno posreduje vozne rede in ostale podatke, ki se nanašajo na prevzem in oddajo električne energije bilančnih skupin. Rok za posredovanje podatkov je naveden v Pravilniku o načinu in pogojih dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.

Odgovorni bilančne skupine je na osnovi pridobljenih pravic uporabe ČPZ sistemskemu operaterju dolžan elektronsko najaviti čezmejne prenose električne energije. Pri tem mora upoštevati splošna pravila v skladu z ENTSO-E (Operation Handbook, Policy 2) in specifična pravila, ki veljajo za posamezno mejo in so podrobneje predstavljena v Pravilniku o načinu in pogojih dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.

(1) Sistemski operater preveri usklajenost voznih redov za posamezne meje s sosednjimi sistemskimi operaterji. Vozni redi so usklajeni, če se za vsak časovni interval ujemajo v smeri, pogodbenih partnerjih, tipih pogodbe in identifikaciji ČPZ.
(2) V primeru neusklajenosti voznih redov se upoštevajo bilateralno dogovorjena pravila oziroma določila ENTSO-E (Operation Handbook, Policy 2), če bilateralna pravila niso dogovorjena.
(3) Sistemski operater po dokončani uskladitvi voznih redov s sosednjimi operaterji potrdi najave čezmejnih prenosov električne energije odgovornim bilančne skupine.

(1) V kolikor odobritev dostopa ogroža varno delovanje EES, lahko sistemski operater dostop delno ali v celoti zavrne. Pravila in kriteriji so zapisani v veljavnih avkcijskih pravilih.
(2) O zavrnitvi obvesti odgovornega bilančne skupine.

Sistemski operater je zadolžen za zanesljivo oskrbo z električno energijo. V ta namen zakupi ustrezne količine sistemskih storitev, načrtuje in operativno vodi obratovanje EES.

(1) Sistemski operater pri vodenju EES uporablja naslednje sistemske storitve:
– regulacijo frekvence in moči;
– regulacijo napetosti;
– pokrivanje odstopanj dejanskih izmenjav regulacijskega območja od načrtovanih vrednosti;
– zagon agregata brez zunanjega napajanja;
– pokrivanje tehničnih izgub, ki nastanejo v prenosnem omrežju;
– razbremenjevanje omrežja.
(2) Sistemski operater zagotovi sistemske storitve:
– z nakupom na domačem ali tujem trgu električne energije;
– z angažiranjem objekta, ki je v organizacijski sestavi sistemskega operaterja;
– z obveznim sodelovanjem uporabnikov omrežja.
(3) Pri zagotavljanju sistemskih storitev je sistemski operater dolžan ravnati kot dober gospodar po kriteriju minimalnih stroškov ob upoštevanju zadostnih tehničnih pogojev ter skladno z aktom Agencije o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja.

(1) Sistemski operater mora v elektroenergetskem sistemu v vsakem trenutku razpolagati z zadostno rotirajočo rezervo moči za primarno in sekundarno regulacijo frekvence ter s terciarno rezervo moči.
(2) Sistemski operater zagotavlja zanesljiv prenos angažirane rezerve delovne moči za primarno in sekundarno regulacijo frekvence ter terciarne rezerve moči. Pri tem mora rezerva za sekundarno regulacijo frekvence nadomestiti rezervo za primarno regulacijo frekvence. Sistemski operater s terciarno rezervo moči in z uporabo izravnalne energije sprosti obseg rezerve moči za sekundarno regulacijo v skladu s pravili ENTSO-E.

(1) Sistemski operater zagotovi moč za odpravo neravnotežja med trenutno proizvodnjo in porabo električne energije v interkonekcijskem sistemu, kot je določeno v Prilogi 1 SONPO.
(2) Proizvajalec, priključen na 110 kV, 220 kV ali 400 kV omrežje, je dolžan z vsemi svojimi agregati sodelovati v primarni regulaciji frekvence v skladu s Prilogo 1 SONPO. Na osnovi strokovnih ugotovitev, da je za določen agregat takšna nastavitev turbinskega regulatorja neustrezna ali neizvedljiva, se lahko sistemski operater in proizvajalec sporazumeta o ustreznejši nastavitvi, pri čemer turbinski regulator v nobenem primeru ne sme biti blokiran oziroma imeti nastavljeno preveliko območje neobčutljivosti.
(3) Proizvajalec sistemskemu operaterju posreduje podatke o stanju in nastavitvah turbinskih regulatorjev, za vse spremembe pa je dolžan pridobiti soglasje sistemskega operaterja.
(4) Sistemski operater ima pravico preverjati stanje in nastavitve turbinskega regulatorja, pri čemer se proizvajalec in sistemski operater dogovorita o aktivnostih v zvezi s preizkusi.

Sistemski operater določi višino potrebne rezerve moči za sekundarno regulacijo na način, kot je določen v Prilogi 2 SONPO.

(1) Sistemski operater ima v okviru zagotavljanja sistemskih storitev od proizvajalca, ki je tehnološko ustrezno opremljen, pravico zahtevati njegovo sodelovanje v sekundarni regulaciji frekvence.
(2) Proizvajalec ponudi regulacijski obseg moči za sekundarno regulacijo frekvence v obe smeri, navzgor in navzdol.
(3) Sistemski operater z izbranim ponudnikom sklene pogodbo o zagotavljanju rezerve moči za sekundarno regulacijo, v kateri so določene tudi tehnične karakteristike, ki jih mora dosegati izvajalec sekundarne regulacije frekvence.
(4) Dobavitelj rezerve moči za sekundarno regulacijo je sistemskega operaterja dolžan dnevno obveščati o stanju svojih regulacijskih enot in mu do 14. ure predhodnega dne posredovati plan rezerve moči za sekundarno regulacijo frekvence.

Sistemski operater periodično preverja sposobnost delovanja proizvodnih enot v sekundarni regulaciji in sproti nadzira njihovo sodelovanje v sekundarni regulaciji.

Sistemski operater zagotavlja terciarno rezervo moči, s katero mora pokriti izpad največjega obratujočega agregata in največje porabniške enote v regulacijskem območju. Terciarna rezerva moči mora biti v polnem obsegu aktivirana v 15 minutah po dani zahtevi.

(1) Sistemski operater predpiše tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik terciarne rezerve, predvsem obseg rezerve, trajanje, čas aktiviranja in ostala dokazila, s katerimi ponudnik dokazuje svojo zmožnost (sposobnost) zanesljive dobave rezerve.
(2) Sistemski operater z izbranim izvajalcem sklene pogodbo o zagotavljanju rezerve moči za terciarno regulacijo, v kateri so določene tudi tehnične karakteristike, ki jih mora dosegati izvajalec terciarne regulacije.
(3) Za regulacijske enote znotraj regulacijskega območja dobavitelj rezerve moči sistemskega operaterja ažurno obvešča o stanju svojih regulacijskih enot.

Ob nastopu potrebe po aktiviranju terciarne rezerve moči sistemski operater specificira zahtevano količino rezerve ter točen čas trajanja dobave. Sistemski operater in ponudnik terciarne rezerve moči parametre aktivacije potrdita z ustreznim pisnim potrdilom.

Če sistemski operater v določenem trenutku ne more zagotoviti dovolj terciarne rezerve, jo lahko zagotovi na podlagi Uredbe o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu (v nadaljevanju Uredba o omejevanju obtežb).

(1) Za nadzor kakovosti regulacije sistemski operater stalno preučuje in vrednoti razmere v EES v primerih izpada proizvodnje ali porabe, ki presegajo 100 MW. Pri tem upošteva:
– mesto izpada;
– datum in čas izpada;
– višino izpadle moči proizvodnje ali porabe;
– vrsto motnje.
(2) Meritve frekvence in moči izmenjave morajo potekati istočasno in biti časovno sinhronizirane.
(3) Sistemski operater zgoraj navedene podatke posreduje sistemskim operaterjem drugih EES, članov ENTSO-E, če le-ti to zahtevajo.

(1) Sistemski operater zagotavlja zadosten obseg proizvodnje jalove moči na enotah z ustreznimi karakteristikami, ki imajo zmožnost regulacije oziroma preklapljanja, da se v zadostni meri zagotovi upoštevanje predpisanih mejnih vrednosti in dogovorjenih obratovalnih napetostnih nivojev, navedenih v Prilogi 3 SONPO.
(2) Pri vzdrževanju napetosti v prenosnem omrežju sodelujejo elektrarne, odjemalci, omrežje in v primeru povezanih sistemov tudi mejni deli sosednjih EES. Koordinacijo regulacije napetosti izvaja sistemski operater, pri čemer mora zagotavljati minimalne pretoke jalovih moči po omrežju.
(3) Vsaka proizvodna enota, ki je priključena in obratuje na 110 kV, 220 kV ali 400 kV omrežju, mora sistemskemu operaterju znotraj obratovalnega diagrama nuditi regulacijo napetosti.

(1) Proizvodna enota iz prejšnjega člena mora biti s svojim regulatorjem napetosti sposobna za obratovanje v regulaciji napetosti.
(2) Po vzpostavitvi ustreznega sistema s strani sistemskega operaterja morajo biti proizvodne enote sposobne izvajati regulacijo napetosti s pomočjo daljinskega signala želene vrednosti iz centra vodenja sistemskega operaterja in v ta namen sistemskemu operaterju v realnem času zagotoviti:
– podatke o trenutni obratovalni točki in razpoložljivem regulacijskem obsegu jalove moči;
– v okviru razpoložljivega regulacijskega obsega avtomatsko prilagajanje proizvodnje jalove moči želene vrednosti, ki jo prejemajo iz centra vodenja sistemskega operaterja.
(3) Proizvodne enote so dolžne zahteve iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolniti v roku enega leta od sprejetja SONPO.
(4) Nastavitve regulatorjev napetosti morajo biti skladne s tehničnimi možnostmi in z zahtevami sistemskega operaterja, ki so določene v Prilogi 3 SONPO. V pogodbi o zagotavljanju sistemskih storitev se določi višina nadomestila za sodelovanje v regulaciji napetosti.
(5) Sistemski operater ima pravico preverjati stanje in nastavitve regulatorja napetosti, pri čemer se proizvajalec in sistemski operater dogovorita o aktivnostih v zvezi s preizkusi.

Pri odjemalcu, ki je priključen na prenosno omrežje in pri katerem ni mogoče prilagoditi obstoječih naprav (transformatorjev) za dolgotrajno obratovanje blizu priporočene napetosti 121 kV, se sistemski operater in odjemalec dogovorita o tehnično sprejemljivih rešitvah v dobro obeh partnerjev.

V primeru pričakovanega večjega odstopanja od potrjenega voznega reda mora odgovorni bilančne skupine sistemskemu operaterju v najkrajšem možnem času dostaviti spremenjen vozni red. Za večje odstopanje se šteje:
– odstopanje vsote najavljene proizvodnje in odjema za več kot ± 5 % ali
– odstopanja za prevzemno-predajnega mesta iz 51. člena, ki so večja od ± 10 %.

(1) Sistemski operater poleg koriščenja sekundarne regulacijske energije izravnava odstopanja v omrežju:
– z nakupom ali prodajo električne energije na izravnalnem trgu,
– z nakupom ali prodajo električne energije doma ali v tujini,
– z aktiviranjem zakupljene terciarne rezerve moči za izravnavo odstopanj.
(2) Obračunski interval je 1 ura.

(1) V primeru, da sistemski operater v skladu z 79. členom SONPO odstopanj ne more izravnati, lahko:
– zahteva znižanje odjema na odjemnih mestih, kjer odstopanje nastaja, oziroma
– v primeru viškov električne energije zahteva znižanje proizvodnje na obratujočih proizvodnih enotah in po potrebi njihovo zaustavitev. Pri tem upošteva tehnično tehnološke lastnosti proizvodnih enot.
(2) V primeru neizpolnjevanja zahtev, navedenih v prvem odstavku tega člena, lahko sistemski operater ukrepa v skladu z Uredbo o omejevanju obtežb.

Strošek izravnave odstopanj, ki ga izvaja sistemski operater prenosnega omrežja, se zaračunava v skladu s Pravili za delovanje organiziranega trga z električno energijo.

Sistemski operater zagotovi agregate, ki se lahko v primeru razpada EES zaženejo s pomočjo lastnih napetostnih virov brez napetosti omrežja. Takšen agregat mora biti sposoben za obratovanje na lastni rabi do vzpostavitve stabilnega obratovanja lokalno oblikovanega elektroenergetskega otoka.

Sistemski operater periodično preverja sposobnost agregatov, ki nudijo sistemsko storitev zagon agregatov brez zunanjega napajanja.

(1) Sistemski operater z izbranim proizvajalcem sklene pogodbo o zagotavljanju storitve zagon agregata brez zunanjega napajanja, v kateri so določene tudi tehnične karakteristike, ki jih mora dosegati proizvajalec.
(2) V kolikor sistemski operater ne pridobi zadostnih ponudb, lahko tovrstno storitev zahteva od ustrezno opremljenih proizvajalcev.

(1) Sistemski operater je dolžan kupiti potrebno električno energijo za pokrivanje izgub v prenosnem omrežju.
(2) Sistemski operater pri nakupu električne energije za potrebe pokrivanja izgub prenosnega omrežja upošteva ekonomske in tehnične kriterije.

(1) Sistemski operater upravlja pretoke moči v prenosnem omrežju in s tem preprečuje nastop in odpravlja kršitve n-1 kriterija v prenosnem omrežju:
– z napravami za upravljanje pretokov električne energije (prečni transformator);
– s spremembo topologije omrežja;
– s spremembo odjema in razporeditve proizvodnje v domačem EES ali s čezmejnim prerazporejanjem odjema in proizvodnje v sodelovanju s sosednjimi sistemskimi operaterji.
(2) V primeru neizpolnjenega n-1 sigurnostnega kriterija v EES ima sistemski operater pravico zahtevati spremembo obremenitve po posameznih prevzemno-predajnih mestih. Zahtevo je uporabnik dolžan izvesti. V primeru, da sistemski operater kršitev n-1 kriterija ne more odpraviti z navedenimi ukrepi, lahko poseže v čezmejne prenosne zmogljivosti v skladu z določili akcijskih pravil za posamezno mejo.

Ukrepe iz prejšnjega člena je uporabnik prenosnega omrežja dolžan izvesti v zahtevanem času, v nasprotnem primeru mu sistemski operater zaračuna nastale stroške.

Razbremenjevanje omrežja izvaja sistemski operater v skladu s predpisi, ki urejajo omejevanje obtežb.

(1) Odjemalec, priključen na prenosno omrežje, oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja mora vgraditi in aktivirati releje za podfrekvenčno razbremenjevanje na ustrezne SN izvode in o nastavitvah ter vseh spremembah nastavitev obvestiti sistemskega operaterja.
(2) Za potrebe vzpostavljanja in zagotavljanja otočnega obratovanja lahko s soglasjem sistemskega operaterja podfrekvenčno razbremenjevanje odstopa od navedenih zahtev.

Sistemski operater si za namene učinkovitega omejevanja motenj zagotovi možnost ročnega daljinskega razbremenjevanja. To je lahko izvedeno neposredno iz centra vodenja sistemskega operaterja ali posredno iz centrov uporabnikov prenosnega omrežja. Rešitev mora omogočiti izvedbo razbremenitve v zahtevanem obsegu v času 10 minut od izdanega naloga s strani sistemskega operaterja.

Sistemski operater lahko na podlagi pravilnikov, standardov ali strokovnih analiz od odjemalca, priključenega na prenosno omrežje, zahteva določeno dodatno moč za podfrekvenčno razbremenjevanje in vgradnjo naprav za sistem razbremenjevanja po kriteriju hitrosti padanja frekvence (df/dt). V ta namen sklene z odjemalcem pogodbo in poda tehnične zahteve za opremo.

Uporabniki prenosnega omrežja po predhodnem soglasju sistemskega operaterja vzpostavljajo ponovno napajanje odjemalcev, ki je bilo zaradi razbremenjevanja omrežja omejeno. V času izvajanja omejevanja vodi sistemski operater evidenco in nadzor nad učinki omejevanja po posameznih odjemnih mestih.

(1) Centri vodenja morajo biti opremljeni z napravami za neprekinjeno napajanje z električno energijo.
(2) Stikališča morajo biti opremljena z napravami rezervnega napajanja in s sistemom neprekinjenega napajanja za vodenje omrežja, kot so krmiljenje, zaščitne naprave, informacijska tehnika.
(3) Pri razpadih elektroenergetskega omrežja sistemski operater zaradi jedrske varnosti čim hitreje zagotovi napajanje lastne porabe v NE Krško s 400 kV oziroma 110 kV omrežja.
(4) Sistemski operater v sodelovanju z NE Krško in TE Brestanica izdela obratovalna navodila za potrebe vzpostavitve otočnega obratovanja TE Brestanica z lastno rabo NEK.

(1) Sistemski operater je dolžan uporabniku zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu v skladu z določbami o kakovosti električne energije iz SONPO.
(2) Uporabnik in sistemski operater lahko skleneta pogodbo o kakovosti električne energije, s katero se dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve, kot npr. rezervno napajanje, ter za način preverjanja kakovosti električne energije. Sistemski operater izvod pogodbe o kakovosti električne energije, sklenjene z uporabnikom, posreduje Agenciji.
(3) Kakovost električne napetosti mora ustrezati zahtevam iz 97. člena SONPO. Sistemski operater uporabniku na njegovo zahtevo izda izjavo o kakovosti električne napetosti.
(4) Izjavi o kakovosti električne napetosti sta:
– izjava o skladnosti kakovosti napetosti, ko so na prevzemno-predajnem mestu izpolnjene zahteve o kakovosti električne energije po SONPO;
– izjava o neskladnosti kakovosti napetosti, ko je kakovost na prevzemno-predajnem mestu izven zahtevanih meja SONPO, kar sistemski operater dokumentira s priloženim tehničnim poročilom, ki vsebuje tudi opozorilo o vplivih na uporabnikove naprave in njihovo obratovanje, ogroženost funkcionalne varnosti, ogroženost varnosti in opozorilo o vplivih na živo in neživo naravo.

(1) Če uporabnik oporeka kakovosti električne napetosti, mora sistemski operater ali njegov pooblaščenec opraviti meritve in rezultate predati uporabniku skupaj z izjavo o kakovosti napetosti po določilih SONPO. Če sistemski operater izda izjavo o skladnosti kakovosti električne energije, nosi stroške meritev uporabnik.
(2) Če se uporabnik z rezultati meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške oziroma o tem obvesti pristojno inšpekcijo. Uporabljene merilne naprave in metodologija merjenja morajo ustrezati stanju tehnike in morajo biti v skladu z določili predpisov s področja akreditacije ter predpisov o načinu določanja organov za ugotavljanje skladnosti.

Sistemski operater v roku 8 dni preveri pripombo uporabnika o kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali omejitvami dobave, in ga o svojih ugotovitvah pisno obvesti.

(1) Sistemski operater mora uporabnikom zagotavljati napetost v mejah, predpisanih v Prilogi 3 SONPO.
(2) Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporablja slovenski standard, ki ureja področje kakovosti električne napetosti.

(1) V kolikor se z uporabnikom ne dogovorita drugače, sistemski operater zagotovi, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu ne preseže dovoljenega skupnega števila in trajanja prekinitev, izraženega v urah in minutah, za VN omrežje, navedenega v Prilogi 12 SONPO.
(2) Sistemski operater je odgovoren, da načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na omrežju tako, da skupna vsota skupnih letnih vsot prekinitev dobave in odjema v zadnjih 10 letih ne preseže 10-kratnih letnih vrednosti po določilih prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Določila tega člena se ne nanašajo na prekinitve, ki jih je povzročil uporabnik sam ali ki so nastale zaradi višje sile.

Naloge sistemskega operaterja so:
– vzpostavitev sistema za zajemanje in shranjevanje podatkov o prekinitvah dobave in odjema električne energije na celotnem prenosnem omrežju za vsa prevzemno-predajna mesta;
– stalno spremljanje kakovosti napetosti na VN zbiralkah razdelilnih transformatorskih postaj in na točkah povezav prenosnega omrežja s sosednjimi prenosnimi sistemi;
– izdelava letnih analiz nivoja motenj, določitev njihovega trenda, izdelava primerjave z nivojem načrtovanja za posamezne dele omrežja in posredovanje analiz izvajalcem distribucije električne energije, Agenciji ter uporabnikom;
– izdelava in hranjenje tehnične dokumentacije v zvezi z izdajo izjav o skladnosti kakovosti električne energije, na podlagi katere je mogoč vpogled v preteklo desetletno obdobje.

(1) Uporabnik prenosnega omrežja v informacijski sistem, ki ga upravlja sistemski operater, beleži obratovalne podatke na svojih EEN. Na podlagi teh podatkov sistemski operater izdela letno statistično sporočilo.
(2) Uporabnik je na zahtevo sistemskega operaterja dolžan odpraviti motnje, če so prekoračene vrednosti, določene s temi navodili.

Uporabnik je dolžan sistemskega operaterja nemudoma obvestiti o okvarah na svojih EEN, zlasti o okvarah, ki lahko povzročijo motnje v prenosnem omrežju.

(1) Sistemski operater nadzira in koordinira delovanje zaščitnih sistemov vseh EEN v prenosnem omrežju preko svojega nadzornega sistema.
(2) Sistemski operater določa gospodarne izbire zaščitne opreme na prenosnem omrežju glede na tehnološko združljivost, tipizacijo, programsko združljivost, zanesljivost in kakovost.

(1) Uporabnik, ki je priključen na prenosno omrežje, je sistemskemu operaterju v realnem času dolžan zagotoviti prenos podatkov o delovanju njegovih zaščitnih sistemov, ki so pomembni za delovanje prenosnega omrežja in ki jih sistemski operater predpiše v pogodbi o priključitvi uporabnika na prenosno omrežje.
(2) Sistemski operater in uporabnik si izmenjujeta informacije ob nastanku večje havarije, o nepravilnem delovanju zaščite in podatke, potrebne za analizo motenj in izpadov.
(3) Sistemski operater izvaja redne in izredne preglede, preizkušanja in spremembe nastavitev zaščitnih naprav prenosnega omrežja.
(4) Uporabnik mora za vsako želeno spremembo na zaščitnem sistemu svojih EEN predhodno pridobiti soglasje sistemskega operaterja.

(1) Sistemski operater z načrtovanjem obratovanja EES omogoča obvladovanje kratko in srednje trajajočih dogodkov, kot so spremembe obratovalnih stanj EEN prenosnega omrežja in proizvodnih enot, ki so priključene na prenosno omrežje, zaradi servisnih in vzdrževalnih del ter odprave okvar na teh napravah oziroma njihovi opremi. K omenjenim dogodkom spadajo tudi spremembe obratovalnih stanj EEN zaradi del v javno korist in zaradi del pri gradnji in rekonstrukciji objektov, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(2) Načrtovanje obratovanja mora ustrezno obvladovati tudi najavljene prenose električne energije, odobrene v okviru načrtovanja vsakodnevnega obratovanja.

Sistemski operater in uporabnik prenosnega omrežja se morata pravočasno medsebojno obveščati o naravi, obsegu in trajanju sprememb, ki presegajo okvire pogodbe o priključitvi na prenosno omrežje.

(1) Sistemski operater preverja, ali so elektroenergetski objekti uporabnika projektirani in izvedeni po predpisih, standardih in pogojih iz soglasja za priključitev.
(2) Sistemski operater ugotavlja motnje, ki jih drugemu uporabniku prenosnega omrežja s svojim odjemom ali proizvodnjo električne energije povzroča uporabnik, priključen na prenosno omrežje.

Sistemski operater pri načrtovanju obratovanja upošteva kriterij n-1, skladno z zahtevami iz Priloge 4 SONPO.

Temelj za analize stanja EES za obravnavane časovne intervale so vse odobrene dobave električne energije, vključno s planiranimi rezervami in načrtovanim obratovalnim stanjem EES. Na obratovalno stanje vplivajo tudi načrtovani odklopi elementov EES in proizvodnih enot.

Sistemski operater se lahko v primerih, ko zaradi obratovalnega stanja EES ni mogoče drugače ravnati, s proizvajalcem dogovori za spremembo angažiranja proizvodnje oziroma prekine dobavo električne energije v primerih:
– rednega ali izrednega vzdrževanja;
– pregleda ali remonta;
– preizkusov ali kontrolnih meritev;
– razširitve omrežja.

(1) Sistemski operater izdela načrt izvedbe del na prenosnem omrežju.
(2) Za elemente prenosnega omrežja, ki še niso bili preneseni v last sistemskega operaterja, so lastniki teh EEN do 1. 10. tekočega leta dolžni izdelati predlog letnega plana rednih vzdrževalnih del za naslednje leto.
(3) Sistemski operater v sodelovanju z lastniki elementov prenosnega omrežja, ki še niso bili preneseni v last sistemskega operaterja, in s sistemskimi operaterji sosednjih omrežij uskladi plan vzdrževalnih del po določenih časovnih obdobjih tako, da se kljub izklopu vzdrževanih elementov ohranja čim višja prenosna zmogljivost omrežja in zagotovi izpolnjevanje sigurnostnega n-1 kriterija v največji možni meri.

(1) Odgovorna oseba lastnika EEN (v nadaljevanju odgovorna oseba) iz 110. člena SONPO mora najaviti vse planirane in izredne izklope na rednih periodičnih sestankih za planiranje obratovanja oziroma najmanj 2 delovna dneva pred predvidenim izklopom oziroma vsaj 10 dni pred predvidenim izklopom za elemente prenosnega omrežja, katerih izklope je potrebno uskladiti s sistemskimi operaterji sosednjega ali sosednjih prenosnih omrežij. Za odobritev najavljenih izklopov mora odgovorna oseba zaprositi v pisni obliki z depešo.
(2) Odgovorna oseba je dolžna pred oddajo depešne prošnje za izklop EEN predhodno informirati solastnika zaradi morebitnega usklajevanja vzdrževalnih del. Če dela na izklopljeni napravi potekajo istočasno (v istem izklopnem terminu) na več deloviščih, odgovorna oseba določi koordinatorja del.
(3) Odgovorna oseba sistemskega operaterja zaprosi za potrditev predhodno najavljenega izklopa z depešo vsaj 72 ur pred predvidenim izklopom. Pri izrednih izklopih je izjemoma lahko čas za oddajo depeše krajši. Odgovorna oseba sistemskemu operaterju prav tako z depešo sporoči konec odobrenih del in zaprosi za vklop izklopljene naprave oziroma depešno obvesti sistemskega operaterja o pripravljenosti izklopljene naprave na vklop, ko je operater OCV koordinator stikalnih manipulacij. Za podaljšanje odobrenega izklopa mora odgovorna oseba zaprositi z depešo takoj, ko ugotovi, da predvidenih del ne bo mogoče izvesti v času odobrenega izklopa.

(1) Sistemski operater je predlagan izklop dolžan odobriti oziroma z utemeljitvijo zavrniti z depešo najmanj 24 ur pred predlaganim začetkom del, za dela ob vikendih in praznikih pa do 12. ure zadnjega delovnega dne.
(2) Neposredno pred izklopom sistemski operater preveri, ali izklop elementa prenosnega omrežja oziroma EEN ne ogroža izvajanja prenosa in sigurnosti delovanja prenosnega omrežja ter na osnovi ugotovitev predhodno odobritev potrdi ali utemeljeno prekliče.
(3) V primeru odpovedi odobrenega izklopa je odgovorna oseba pred predvidenim izklopom z depešo dolžna obvestiti sistemskega operaterja.

Določila podpoglavja 4.2. veljajo do prenosa EEN iz 110. člena SONPO v last sistemskega operaterja. Po izvedenem prenosu sistemski operater sam izdela plan vzdrževalnih del in v sodelovanju z uporabniki omrežja in sosednjimi sistemskimi operaterji izdela plan izklopov.

Proizvodno podjetje vsako leto izdela letni plan zaustavitev proizvodnih enot zaradi vzdrževalnih del in o planiranih zaustavitvah obvesti sistemskega operaterja.

(1) Proizvodno podjetje sistemskemu operaterju na rednih periodičnih sestankih za planiranje obratovanja in depešno najavi začetek, konec, prekinitev, podaljšanje ali preložitev načrtovane zaustavitve proizvodne enote.
(2) Sistemski operater pred začetkom načrtovane zaustavitve preveri, ali zaustavitev proizvodne enote zaradi vzdrževanja ne bo ogrozila sigurnosti obratovanja EES, in po potrebi izvede ustrezne preventivne ukrepe.

V primeru rednih ali izrednih testiranj na proizvodnih enotah, priključenih na prenosno omrežje, ki bi lahko negativno vplivali na obratovanje ostalih uporabnikov prenosnega omrežja (nihanja ipd.), proizvodno podjetje z depešo, ki obsega predvideni termin testov in vsebino testiranj, najmanj 5 delovnih dni pred začetkom del o teh obvesti sistemskega operaterja in mu omogoči namestitev mobilne WAMS (angl. Wide Area Measurement System) enote, če ta oceni, da jo je potrebno namestiti. V času izvajanja testiranj je proizvodno podjetje dolžno upoštevati navodila in omejitve sistemskega operaterja, ki jih slednji določi z namenom preprečevanja nedopustnih motenj na ostale uporabnike prenosnega omrežja.

Neposredno pred izklopom proizvodne enote proizvodno podjetje sistemskemu operaterju najavi predviden čas zaustavitve.

Prekinitev proizvodnje ali zmanjšanje zmogljivosti proizvodnih enot, ki niso v letnem planu načrtovanih zaustavitev, a je njihova izvršitev nujna zaradi preprečevanja nastanka ali širitve motenj, ki bi lahko povzročile okvaro oziroma razširitev okvare, zahteva naslednje ukrepe:
– proizvodno podjetje sistemskemu operaterju z depešo najavi zaustavitev, zmanjšanje zmogljivosti, odpoved, spremembo začetka ali spremembo trajanja izvajanja vzdrževalnih del;
– po zaključku del proizvodno podjetje nemudoma obvesti sistemskega operaterja o ponovni razpoložljivosti proizvodne enote.

(1) Vodenje obratovanja poteka iz centra vodenja sistemskega operaterja in obsega naloge sistemskega operaterja v okviru vodenja obratovanja EES v interkonekciji.
(2) Vodenje obratovanja temelji na načrtovanju obratovanja s ciljem obvladovanja posledic motenj in okvar v okviru trenutno razpoložljivih obratovalnih možnosti.

Razmejitev vodenja med sistemskim operaterjem in uporabniki prenosnega omrežja je na stičnem mestu med uporabnikom in prenosnim omrežjem.

(1) Kompetence vodenja sovpadajo s stičnim mestom prenosnega omrežja. Tako sistemski operater vodi in krmili naslednje elemente 400 kV, 220 kV in 110 kV omrežja:
– odklopnike in ločilnike polj vodov, zvezna polja zbiralk, obhodna polja, vzdolžne zbiralnične ločilnike in merilna polja, ki so namenjena za zaščito prenosnega omrežja in meritve dobavljene energije ter moči.
– zbiralnične ločilnike transformatorjev, če ima stikališče dva ali več sistemov zbiralk. Pri stikališčih z enim sistemom zbiralk v normalnem obratovanju uporabnik vodi in krmili vse stikalne naprave v 400 kV, 220 kV ali 110 kV transformatorskem polju. Za namene ukrepanja v izrednih razmerah si sistemski operater zagotovi možnost krmiljenja VN odklopnika transformatorja oziroma to zagotovi sistemski operater distribucijskega omrežja.
(2) V posameznih primerih so dovoljena odstopanja pri krmiljenju VN naprav, tako da jih uporabnik krmili po nalogu sistemskega operaterjadokler sistemski operater nima ustreznih tehničnih možnosti zaradi tehničnih ali obratovalnih razlogov (npr. izpad daljinskega krmiljenja, preklop sistema zbiralk).

(1) V primeru izklopa transformatorja z ozemljenim zvezdiščem mora biti zagotovljeno pravilno delovanje zaščitnih naprav, zato uporabnik pred izklopom 110 kV odklopnika transformatorja 110/x kV z ozemljenim zvezdiščem ozemlji zvezdišče drugega transformatorja 110/x kV v isti transformatorski postaji, če za to obstajajo tehnične možnosti.
(2) V primeru, ko uporabnik ne more ozemljiti zvezdišča drugega transformatorja 110/x kV v isti transformatorski postaji, zaprosi sistemskega operaterja za soglasje k izklopu.

Za potrebe nadzora uporabniki sistemskemu operaterju omogočajo zajemanje položajnih stanj in meritev iz vseh 400 kV, 220 kV in 110 kV odvodnih polj.

(1) Sistemski operater vodi obratovanje EES v svojem regulacijskem območju tako, da je ob upoštevanju odobrenih prenosov izpolnjen n-1 sigurnostni kriterij.
(2) Sistemski operater je stanje, ko je kršen n-1 sigurnostni kriterij, dolžan odpraviti v najkrajšem možnem času.

Pri izvajanju del sistemski operater izvaja ali koordinira izvedbo stikalnih manipulacij vključno z ozemljevanjem ter o izvedenih stikalnih manipulacijah dokumentirano obvešča koordinatorja del v skladu s Prilogo 9 SONPO.

Če sistemski operater v svojem omrežju uporablja optimizacijo napetostnih profilov in proizvodnje jalovih moči (U/Q), v katero so lahko vključena tudi sosednja omrežja, izvaja usklajevanje na posameznih stičnih mestih omrežij, in sicer:
– razširi U/Q optimizacijo na prve zanke sosednjih omrežij s ciljem morebitnega spreminjanja napetostnega profila v dobro obeh partnerjev;
– zagotovi izmenjavo merjenih vrednosti oziroma podatke iz ocenjevalnika stanj;
– pri prekoračitvi napetostne omejitve ukrepa tako, da se napetosti povrnejo znotraj dopustnih meja;
– zagotovi ustrezne rezerve jalove moči.

(1) Sistemski operater zagotavlja ustrezen napetostni profil z:
– uporabo kompenzacijskih naprav, ki omogočajo večjo izkoriščenost prenosnih sistemov;
– uporabo transformatorjev z regulacijo odcepov pod obremenitvijo;
– zagotavljanjem jalove moči iz proizvodnih enot in iz prevzbujenih/podvzbujenih faznih kompenzatorjev;
– izklopi/vklopi vodov;
– izklopi/vklopi pogodbeno dogovorjenih bremen;
– uporabo prečnih transformatorjev.
(2) Ustrezna navodila za stikalne manipulacije v omrežju uporabniki izvajajo po nalogu sistemskega operaterja oziroma jih sistemski operater na prenosnem omrežju izvaja daljinsko.

(1) Za moteno obratovanje se štejejo stanje pripravljenosti, krizno stanje, stanje razpadanja in stanje ponovnega vzpostavljanja.
(2) Presoja, ali je stanje sistema normalno ali moteno, je v pristojnosti sistemskega operaterja.

(1) Sistemski operater je odgovoren in pooblaščen, da z ustreznimi ukrepi prepreči širitev motenj in ob nastopu motenega obratovanja v čim krajšem možnem času vzpostavi normalno obratovalno stanje. V ta namen pripravi plan ukrepov za primer nastopa motenega obratovanja in si zagotovi zadostno število proizvodnih enot za namene otočnega obratovanja ter proizvodnih enot s sposobnostjo zagona agregata brez zunanjega napajanja.
(2) Uporabnik prenosnega omrežja za svoje naprave izdela plan obratovanja ob nastopu motenj, ki mora biti usklajen s planom sistemskega operaterja. Postopek usklajevanja plana ukrepov vodi sistemski operater.
(3) S plani usklajeni ukrepi imajo prednost pred individualnimi interesi uporabnika prenosnega omrežja in jih je slednji dolžan izvesti v najkrajšem možnem času po dani zahtevi sistemskega operaterja.

(1) Sistemski operater si s pomočjo daljinskega prenosa podatkov o omrežnih spremenljivkah, kot so merilne vrednosti, signali delovanja zaščit, signali okvar na napravah in položajna javljanja v svoje centre vodenja, zagotovi pravočasno zaznavanje izrednih obratovalnih stanj. Naštete informacije morajo biti v centre vodenja za namene pravočasnega in ustreznega ukrepanja posredovane hitro in zanesljivo.
(2) Uporabnik prenosnega omrežja je sistemskemu operaterju iz svojih naprav dolžan omogočiti zajemanje in prenos informacij za pravočasno in zanesljivo zaznavanje izrednih obratovalnih stanj.

(1) V primeru motenega obratovanja se način in izvedba komunikacije izvaja v skladu s potrjenimi plani ukrepov iz 129. člena.
(2) Uporabnik prenosnega omrežja je dolžan ravnati po prejšnjem odstavku tega člena in zahteve sistemskega operaterja izvesti znotraj tehničnih zmogljivosti svojih naprav.

(1) V stanju pripravljenosti sistemski operater ukrepa:
– v okviru zmožnosti, ki jih nudijo zakupljene sistemske storitve;
– z omejevanjem novih dostopov do čezmejnih prenosnih zmogljivosti;
– z nakupom ali prodajo električne energije za izravnavo odstopanj od voznega reda;
– s spremembo topologije prenosnega omrežja;
– z razbremenjevanjem omrežja s prerazporeditvijo proizvodnje;
– z omejevanjem porabe odjemalcev, s katerimi ima sklenjeno ustrezno pogodbo.
(2) Sistemski operater v tem obratovalnem stanju zagotavlja prenos električne energije po potrjenih voznih redih, razen pri proizvodnih enotah iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
(3) Sistemski operater lahko, dokler ni vzpostavljeno normalno obratovalno stanje, odloži planirane izklope elementov EES (DV, TR, proizvodne enote itd.).

(1) Sistemski operater ob nastopu kriznega stanja izvede ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja motenj in ponovno vzpostavitev normalnega obratovalnega stanja. Ti ukrepi lahko poleg ukrepov, ki so predvideni za stanje pripravljenosti, obsegajo še:
– prekinitev del na elementih EES in njihov vklop v najkrajšem možnem času;
– dvig proizvodnje jalove moči;
– dvig proizvodnje delovne moči na enotah, ki niso v primarni, sekundarni ali terciarni regulaciji frekvence in imajo še ustrezne rezerve;
– znižanje želenih vrednosti regulatorjev napetosti, blokiranje regulatorjev napetosti na transformatorjih prenosnega in distribucijskega omrežja, izklop U/Q optimizacije;
– zagon proizvodne enote, ki je v obratovalni pripravljenosti in jih sistemski operater ni zakupil v okviru sistemskih storitev;
– odpoved dodeljenih dostopov do ČZP v skladu z avkcijskimi pravili;
– izklop uporabnika prenosnega omrežja, ki ogroža stabilno delovanje EES.
– razbremenjevanje v skladu z Uredbo o omejevanju obtežb.
(2) V primeru kriznega stanja EES je sistemski operater o tem dolžan obvestiti sosednje sistemske operaterje.

Sistemski operater preprečuje nastop napetostnega zloma z naslednjimi možnimi ukrepi:
– z dvigom proizvodnje jalove moči proizvodne enote;
– s spremembo proizvodnje in pretokov delovne moči;
– s pozivom sistemskim operaterjem sosednjih omrežij za normalizacijo napetostnih razmer;
– z reduciranjem želene vrednosti regulatorja napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah;
– z blokiranjem delovanja regulatorjev napetosti oziroma vgradnjo avtomatov za avtomatsko blokado regulatorjev napetosti na transformatorjih z odcepi;
– z omejevanjem odjema v skladu z Uredbo o omejevanju obtežb.

Sistemski operater ob trajnem znižanju frekvence pod 49,8 Hz, z ukrepi iz prejšnjih členov SONPO, prepreči širjenje motenj in vzpostavi normalno obratovalno stanje. Informacijo o odstopanju frekvence posreduje uporabniku, ki je dolžan ukrepati v skladu z navodili sistemskega operaterja.

Proizvodna enota mora v primeru izpada zaradi zniževanja frekvence preiti na obratovanje na lastni rabi tako, da je pripravljena za hitro angažiranje pri ponovni vzpostavitvi oskrbe z električno energijo.

Sistemski operater lahko zahteva izklop proizvodne enote, če le-ta ogroža sigurnost obratovanja EES.

Proizvodno enoto je potrebno odklopiti od omrežja, ko napetost pade pod 80 % nazivne vrednosti (400/220/110 kV) na VN strani močnostnega transformatorja.

(1) Uporabnik prenosnega omrežja pripravi shemo ukrepov za primer nastopa večjih motenj v sistemu, ki mora biti usklajena s sistemskim operaterjem kot del sheme na višjem nivoju.
(2) Sistemski operater lahko od uporabnika prenosnega omrežja zahteva preizkus izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena.

Sistemski operater stalno nadzoruje parametre EES in z modeli računsko preverja kritično stopnjo zanesljivosti za izpad poljubnega elementa.

(1) Pred ponovno vzpostavitvijo obratovanja sistemski operater v sodelovanju z uporabniki izvede naslednje ukrepe:
– blokira sekundarno regulacijo frekvence in delovne moči;
– aktivira primarno regulacijo frekvence, če je le-ta blokirana;
– blokira regulacijo napetosti na transformatorjih z odcepi in agregatih;
– stabilizira ločene dele omrežja, ki še obratujejo;
– izklopi odklopnike v delih omrežja brez napetosti v skladu s predhodno izdelanimi navodili.
(2) Med ponovno vzpostavitvijo obratovanja sistemski operater izvede naslednje ukrepe:
– prioritetno zagotovi napajanje lastne rabe jedrske elektrarne v skladu z obratovalnimi navodili;
– zagotovi napajanje lastne rabe ostalih elektrarn;
– priključi razpoložljive elektrarne na dele omrežja, ki so pod napetostjo;
– odjemalcem (po prioritetnem seznamu, ki ga izdelata sistemski operater in sistemski operater distribucijskega območja) zagotovi napajanje glede na razpoložljivo proizvodno zmogljivost;
– vzdržuje primeren napetostni nivo za preprečevanje prekomernega povečanja napetosti po priključitvi vodov;
– zagotovi izmenjavo informacij o stanju EES s sistemskimi operaterji sosednjih omrežij.

(1) Sistemski operater v primeru ločitve od ostalih sistemov v interkonekciji sodeluje s sistemskimi operaterji sosednjih omrežij, da bi čim hitreje ponovno vzpostavil interkonekcijske povezave.
(2) Vsa vozlišča interkonekcijskih povezav morajo imeti vgrajene naprave za sinhronizacijo ali paralelno spajanje. Sistemski operater se poveže z omrežji sosednjih sistemskih operaterjev le v primeru, če obratujejo stabilno.
(3) Sistemski operater vzpostavi obratovanje slovenskega EES s proizvodnimi enotami v svojem regulacijskem območju z upoštevanjem prioritet priključevanja uporabnikov prenosnega omrežja, pri čemer:
– v delih omrežja brez napajanja zagotovi njegovo napajanje v obsegu, ki ga omogočajo razpoložljive proizvodnje enote v slovenskem EES in možnost pomoči sosednjih sistemov;
– proizvodne enote angažira pod nazivno močjo tako, da te izvajajo regulacijo delovne moči in frekvence v obe smeri;
– odjem v omrežju povečuje v ustrezno majhnih korakih glede na regulacijsko sposobnost obratujočih agregatov.
(4) Pri razpadu uporabnik prenosnega omrežja na VN strani čim prej izklopi vse transformatorje 110/x kV, ki so v breznapetostnem stanju. Izjema so transformatorji z ozemljenim zvezdiščem 110 kV navitja, ki jih izklopi samo na SN strani. Po vzpostavitvi 110 kV napajanja začne uporabnik prenosnega omrežja obremenjevati transformatorje v skladu z izdelano prioriteto in razpoložljivo močjo po navodilih sistemskega operaterja.

Pri splošnem razpadu prenosnega sistema na otoke v regulacijskem območju in izven njegovih meja sta ključnega pomena medsebojna izmenjava informacij med sistemskimi operaterji in medsebojna koordinacija ukrepov, in sicer:
– sistemski operater prizadetega omrežja se v najkrajšem času dogovori s sistemskimi operaterji sosednjih omrežij o ukrepih za stabilizacijo otočno obratujočih sistemov;
– sistemski operaterji medsebojno uskladijo ukrepe, kot so regulacija frekvence, izklop naprav, uporaba kompenzacijskih naprav, sekcioniranje omrežja ipd.;
– ponovno vzpostavljanje obratovanja prenosnega omrežja ima prednost pred ponovno vzpostavitvijo napajanja odjemalcev;
– ponovna priključitev odjema v omrežju se izvaja po postopku, kot velja pri okvari na prenosnem sistemu brez podpore ostalih prenosnih sistemov.

Sodelovanje sistemskega operaterja s sistemskimi operaterji drugih prenosnih omrežij poteka na nivoju:
– regulacijskega bloka Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina;
– z drugimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega obratovanja interkonekcijskega sistema.

Sistemski operater v sodelovanju s sistemskimi operaterji sosednjih prenosnih omrežij skrbi za usklajeno regulacijo delovne moči in napetosti med regulacijskimi območji.

Sistemski operater usklajuje in nadzira vozne rede izmenjav z drugimi pristojnimi sistemskimi operaterji.

Z namenom izpolnjevanja n-1 kriterija na širšem območju sistemskega operaterja s sistemskimi operaterji drugih EES koordinira izklope elementov EES, katerih obratovanje pomembno vpliva na obratovanje njihovih omrežij.

Nenačrtovane količine izmenjave električne energije med EES se obračunavajo v predpisanem časovnem obdobju. Vračanje obračunanih nenačrtovanih odstopanj se kompenzira v dogovorjenem časovnem obdobju s t.i. programom kompenzacije, ločeno po predpisanih tarifah in sezonah v skladu s pravili ENTSO-E.

Kot vodja regulacijskega bloka je sistemski operater na relaciji do koordinacijskega centra Swissgrid v Laufenburgu v Švici zadolžen za usklajeno določanje voznih redov načrtovanih izmenjav in programov kompenzacije nenačrtovanih izmenjav za lastno regulacijsko območje in za področje celotnega regulacijskega bloka Slovenija–Hrvaška–Bosna in Hercegovina.

Za namene zagotavljanja višje stopnje sigurnosti obratovanja EES sistemski operaterji si med sabo izmenjajo dogovorjene podatke.

Sistemski operater si v fazi načrtovanja obratovanja in vodenja sistema s sosednjimi sistemskimi operaterji izmenja podatke o:
– načrtovanih izklopih pomembnih elementov EES, kot so interkonekcijska povezava, transformator ali elektrarna;
– dogovorih glede napetostnih nivojev za določena obdobja;
– ekvivalentih omrežij;
– voznih redih izmenjav preko meja regulacijskih območij, ki se ga posreduje tudi vodji regulacijskega bloka, da lahko izračuna nenačrtovane prenose energije;
– pričakovanih ozkih grlih v omrežju;
– usklajevanju obratovanja v primeru motenj ipd.

Sistemski operater na podlagi dvostranskih dogovorov zagotovi izmenjavo merjenih vrednosti napetosti, delovne in jalove moči ter signalov iz povezovalnih naprav, kot so interkonekcijski vodi in transformatorji, ter signalov iz bližnjih delov sosednjih omrežij.

(1) Sistemski operater načrtuje prenosno omrežje na podlagi:
– strategije razvoja Slovenije;
– nacionalne energetske politike;
– scenarijev razvoja porabe in obremenitve EES Slovenije ter proizvodnje električne energije;
– strategije pokrivanja porabe električne energije v EES Slovenije z viri električne energije in obnavljanjem ter širitvijo obstoječe elektroenergetske infrastrukture zaradi njenega staranja in povečanega obsega prenosa;
– zanesljivosti oskrbe z električno energijo;
– scenarijev razvoja porabe in obremenitve omrežij sosednjih držav in članic interkonekcije glede na medsebojno pomoč in trgovanje;
– pravil in priporočil združenj, v katere je vključen sistemski operater;
– predpisov s področja zagotavljanja kakovostne oskrbe z električno energijo.
(2) Glede na prejšnji odstavek tega člena sistemski operater:
– optimira in načrtuje EES Slovenije tako, da lahko postavi pravilna izhodišča za načrtovanje prenosnega omrežja;
– izvaja načrtovanje prenosnega omrežja tako, da doseže optimum med potrebami ter investicijskimi in obratovalnimi stroški;
– izdela Načrt razvoja prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje in ga obnavlja vsaki dve leti v skladu z metodologijo izdelave dokumenta;
– upošteva tehnične, zanesljivostne, ekonomske in okoljevarstvene kriterije, ki zagotavljajo optimalni razvoj prenosnega omrežja (primarne in sekundarne elemente);
– upošteva načrtovane varne meje pred motnjami v distribucijskih in sosednjih omrežjih ter vplive nelinearnih odjemalcev iz prenosnega omrežja.

(1) Sistemski operater pri tehničnih kriterijih upošteva tehnične omejitve, med katerimi so bistveni poudarki na izbiri napetostnih nivojev v EES, napetostnih mejah, izbiri prerezov vodnikov v daljnovodih, izbiri velikosti transformatorjev, mejah obremenljivosti daljnovodov in transformatorjev, frekvenčnih mejah, temperaturnih mejah.
(2) V skladu z razvojem primarnega sistema sistemski operater razvija tudi sekundarne sisteme, ki morajo omogočati doseganje višje stopnje zanesljivosti obratovanja in izkoriščenosti prenosnega omrežja.
(3) Sekundarna oprema obsega:
– merilne senzorje, merilne naprave, sisteme za daljinsko merjenje,
– zaščitne naprave,
– sisteme za daljinsko vodenje,
– sisteme za nadzor, krmiljenje in obdelavo podatkov,
– nadzorne sisteme (za sistem zaščite, za spremljanje kakovosti električne energije, za močnostne transformatorje, za sistem daljinskega vodenja, za stabilnost omrežja),
– regulacijske sisteme za primarne EEN (frekvence, napetosti, pretokov moči) in
– telekomunikacijske sisteme za podporo sekundarnim sistemom.
(4) Poleg tega je potrebno upoštevati tehnološki razvoj na področju sekundarnih sistemov z implementacijo novih tehnoloških rešitev.

Pri planiranju vlaganj in investicij v prenosno omrežje je potrebno ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja naložb ob upoštevanju stroškov kapitala, vzdrževanja in obratovanja.

(1) Sektorska izhodišča za prostorski razvoj energetskega sistema so temeljna izhodišča za načrtovanje prostorskega razvoja prenosnega sistema in vsebujejo poleg zahtev po zadovoljevanju kriterijev po kakovostni oskrbi odjemalcev in gospodarski učinkovitosti sistema ter racionalni rabi prostora tudi zahteve za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje (obremenjevanje okolja z umestitvijo EEN v prostor, s hrupom, z elektromagnetnim sevanjem).
(2) Pomembna je usklajenost umeščanja medsebojno odvisnih objektov v prostor.

Zanesljivost oskrbe z električno energijo je določena z verjetnostjo, da bo sistem sposoben dobaviti energijo v potrebnih količinah v skladu s predpisanimi standardi do vseh odjemnih mest. Zanesljivost oskrbe se podaja z dvema osnovnima karakteristikama, in sicer z zadostnostjo in sigurnostjo. Pri ocenjevanju zanesljivosti prenosnega omrežja mora sistemski operater upoštevati kriterij n-1.

Zadostnost je pokazatelj sposobnosti sistema za pokrivanje potreb odjemalcev po električni energiji in moči v vseh pričakovanih obratovalnih stanjih, torej z upoštevanjem načrtovanih in nenačrtovanih nerazpoložljivosti elementov sistema. Sistemski operater s stališča načrtovanja meri zadostnost sistema z verjetnostjo nepokritega bremena ali nedobavljene energije. Zadostnost prenosnega sistema sistemski operater sproti ocenjuje pri načrtovanju razvoja prenosnega omrežja (izdelava desetletnega načrta, izdelava študij) ob utemeljevanju vključitve novih prenosnih in proizvodnih objektov.

Sigurnost obratovanja je sposobnost sistema, da je v določenem obratovalnem stanju odporen na množico motenj (npr. kratki stiki v omrežju, izpadi elementov sistema ter nepričakovane spremembe v odjemu v povezavi z omejitvami v proizvodnji), tako da uporabniki posledic motnje ne čutijo in je le-ta odpravljena brez ogrožanja celovitosti sistema. Za ocenjevanje sigurnosti prenosnega omrežja se v procesu načrtovanja upošteva kriterij n-1. Pri tem se upošteva izpad agregata ali voda, ki ima na sigurnost največji vpliv.

Sistemski operater pri zagotavljanju napetostne stabilnosti ob načrtovanju omrežja analizira možna stanja v sistemu, ki lahko povzročijo napetostno nestabilnost. Pri tem je pomembno preveriti bilance in razpoložljivost rezerve jalove moči na posameznih lokacijah, obseg izmenjave jalove energije ter možnosti prekoračitev izmenjav in možnih prekoračitev faktorja cos fi od dogovorjenega na prevzemnih točkah med prenosnim in distribucijskim omrežjem ter na mejah proti sosednjim EES.

Sistemski operater v fazi načrtovanja oceni statično in tranzientno stabilnost EES in po potrebi poda tehnične ukrepe za zagotovitev stabilnosti.

(1) Sistemski operater je za potrebe preverjanja ustreznosti vgrajenih in za načrtovanje predvidenih novih elementov v elektroenergetskih objektih dolžan poznati podatke o tripolnih in enopolnih kratkih stikih, na podlagi katerih določi zahtevano obremenljivost elementov prenosnega omrežja.
(2) Podatki o kratkostičnih razmerah so tudi osnova za nastavitve sistema zaščite prenosnega omrežja.

Z dnem uveljavitve SONPO prenehajo veljati Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije (Uradni list RS, št. 49/07).

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.