Na podlagi 45. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 94/11), določil Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, 14/05, 126/07 in 108/09), določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08 in 28/11), 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet Občine Tišina na 17. redni seji dne 24. 8. 2012 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
javnega vodovoda na območju Občine Tišina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem tehničnim pravilnikom se urejajo smernice za projektiranje in gradnjo javnega vodovoda, tehnični normativi za priključevanje na javni vodovod, način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javnega vodovoda, izdaja soglasij za gradnjo vodovoda in za priključitev nanj.
Ta pravilnik je obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju, v upravnem postopku za upravljavca in za uporabnike javnega vodovoda na območju Občine Tišina. Poleg tega tehničnega pravilnika je potrebno upoštevati še republiške in občinske predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo, predpise s področja graditve objektov in urejanja prostora ter navodila proizvajalcev uporabljene opreme. Za vsa področja, ki jih ta pravilnik ne obravnava pa veljalo določila slovenskega standarda SIST EN 805.
Tehnični pravilnik velja za celotno oskrbovalno območje v Občini Tišina.
II. POJMI
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku so usklajeni z občinskim predpisom o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Tišina in imajo enak pomen.
III. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO JAVNEGA VODOVODA
3. člen
Kvaliteta vode
Kakovost pitne vode iz vodovodnega sistema mora ustrezati vsem zahtevam predpisov v RS, upoštevati pa je treba tudi smernice EU, kadar je mogoče.
Voda iz javnega vodovoda mora na vodomernem mestu ustrezati zahtevani kakovosti za pitno vodo. Kvaliteta pitne vode za preskrbo prebivalstva, nadzor kvalitete, način izvajanja nadzora in drugi pogoji glede kvalitete vode morajo ustrezati določilom veljavnih zakonov in pravilnikov. Uporabnik je dolžan zagotoviti, da se kvaliteta pitne vode v interni instalaciji ne poslabša.
Voda za protipožarne namene in za tehnološke potrebe je lahko slabše kvalitete od predpisane za pitno vodo, če se transportira po ločenih vodovodnih sistemih.
4. člen
Poraba vode
Obstoječa poraba vode je maksimalna dnevna poraba vode vseh obstoječih porabnikov (široka in industrijska potrošnja, kmetijstvo, javna poraba ...), ki so že priključeni na javni vodovodni sistem.
Pri načrtovanju in projektiranju vodovodnih objektov in opreme se za predvideno porabo vode uporabi izkustveno ugotovljene normative. Predvidena poraba je pričakovana poraba glede na spremembe strukture uporabnikov, gostote prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora itd. na oskrbovanem območju za obdobje od 30 do 50 let.
5. člen
Zagotavljanje požarnega varstva (zagotavljanje vode iz javnega vodovoda za gašenje požarov) se izvaja samo na območjih, kjer tehnične karakteristike obstoječega vodovodnega sistema zagotavljajo kriterije veljavnih predpisov s področja varstva pred požari. Ta območja določi upravljavec javnega vodovoda.
6. člen
Tlak v omrežju
Dobavni tlak je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode in je na mestu obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko najmanj 1,5 bar. V izrednih razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara). Za vsak objekt se v soglasju k lokaciji navede tlak, ki ga omogoča normalno stanje v vodovodni mreži.
Praviloma tlak v omrežju ne sme presegati 6,0 bar.
7. člen
Toplotna zaščita javnih vodovodov
Cevovode je potrebno položiti tako, da trajno obratujejo brez motenj v pričakovanem temperaturnem območju od + 4 °C do + 20 °C.
Javni vodovodi so praviloma vkopani in potekajo pod cono zmrzovanja praviloma v globinah definiranih v 14. členu tega pravilnika.
V primeru, da se predvideva obratovanje izven pričakovanega temperaturnega območja, se mora izvesti ustrezna toplotna zaščita vodovoda.
8. člen
Zaščita javnega vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem
Javni vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar je potrebno na obremenjenih mestih dokazati z izračunom. Trasa cevovoda naj poteka tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem z izkopnim orodjem in omogoča varno delo delavcev.
9. člen
Vodovodne cevi se zaščitijo z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito in omogočiti vzdrževanje.
Za zaščito cevovodov v povoznih površinah se uporabljajo jeklene zaščitne cevi in cevi iz nodularne litine, ali obbetonirane PE in PVC cevi. Dolžina in presek zaščitne cevi je odvisna od velikosti cevovoda, vrste cevi (material) in možnosti izvleka.
Trasa cevovoda mora biti pred vstopom in izstopom iz zaščitne cevi izvedena tako, da je možen izvlek cevi.
Zaščita pred morebitnim onesnaženjem se doseže:
– z zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja,
– z vgradnjo vodovoda v zaščitno cev,
– z glinenim nabojem.
10. člen
Za spajanje prirobničnih vodovodnih elementov se pri novogradnjah uporabljajo vijaki in matice iz enakega ali po lastnostih boljšega materiala, ki dokazljivo ne povzroča korozije elementov.
11. člen
Dimenzije elementov javnih vodovodov
Nazivne mere elementov cevovoda morajo biti izražene z nazivnim premerom DN, in sicer:
– DN / ID, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer,
– DN / OD, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.
Dimenzije zunanjih razvodov, ki se uporabljajo v javnih vodovodnih sistemih:
– DN / ID: 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500, 600,
– DN / OD: 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110.
12. člen
Materiali elementov javnih vodovodov
Materiali, iz katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki so predvideni za oskrbo z vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku z vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
Za nove javne vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo uporabljati cevovodi izdelani iz nodularne litine (NL), z nazivnim tlakom PN16 bar, ter cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN12,5 bar in PE 100 z nazivnim tlakom PN 16 bar.
Ostali elementi javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so lahko iz nodularne litine, LTŽ ali nerjavnega materiala.
Praviloma se za priključne vodovode do vključno DN / OD 63 uporabljajo cevi iz polietilena (PE 80) z nazivnim tlakom PN 12,5 bar.
V izjemnih primerih lahko upravljavec odobri uporabo druge vrste cevi.
13. člen
Transport in skladiščenje elementov cevovodov
Deli javnih vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnih komadov in armatur morajo biti zaprte. Deli javnih vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali škodljivimi snovmi. Če se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti.
14. člen
Globine javnih vodovodov
Minimalna globina vodovodnega cevovoda od nivoja urejenega terena do temena cevi znaša za:
– transportne in primarne cevovode 1,2 m,
– sekundarne cevovode 1,0 m,
– priključne cevovode 0,8 m.
Če predpisanih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav.
15. člen
Križanje in prečkanje javnih vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti
Pri križanju javnega vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, javni vodovod načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja javnega vodovoda s komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi javnega vodovoda in osi druge podzemne instalacije med 45° in 90°. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
16. člen
V izjemnih primerih se lahko teme cevi spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,2 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena.
V vsakem primeru spremembe smeri javnega vodovoda v vertikalni smeri je potrebno ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda.
V primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna, da omogoča potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi brez prevelike sile (uporaba drsnikov-sani, uporaba sidrnih spojev na ceveh).
Na območjih, kjer obstaja možnost oziroma nevarnost onesnaženja in so kot zaščita predvidene zaščitne cevi, se morajo zaščitne cevi preizkusiti glede vodotesnosti.
17. člen
Vertikalni odmiki
Vertikalni odmiki med javnimi vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, navedenih v nadaljevanju. Praviloma mora javni vodovod potekati nad ostalimi komunalnimi vodi.
18. člen
Zahteve križanj, ko poteka javni vodovod nad komunalnimi vodi:
Vodovod nad kanalizacijo:
– vodovod ni obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem zemljišču),
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m,
– v primeru, da je odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.
Vodovod nad toplovodom:
– toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostovati zahtevam, navedenih v ostalih poglavjih tega pravilnika,
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.
Vodovod nad plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli:
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.
19. člen
Zahteve križanj, ko poteka javni vodovod pod komunalnimi vodi:
Vodovod pod kanalizacijo:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 2,5 m na vsako stran,
– vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m.
Vodovod pod toplovodom:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1 m na vsako stran,
– vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do spodnjega oboda toplovodne napeljave mora znašati najmanj 0,5 m.
Vodovod pod plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli:
– plinovod, PTT, TV in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi in ustrezno signalizirani,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m na vsako stran,
– vertikalni odmik znaša najmanj 0,5 m.
20. člen
Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik in preprečiti prenose sil.
Pri križanju komunalnih vodov morajo biti posamezni vodi ustrezno signalizirani.
21. člen
Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom, je vodovodni cevovod potrebno zaščititi pred posedanjem in zlomom.
22. člen
Horizontalni odmiki (svetli odmiki) javnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in objektov ter drevoredov
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši kot jih določa standard EN 805, in sicer:
– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m
– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m
– v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m.
Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in podzemnih napeljav.
V tem primeru morajo biti komunalni vodi položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej obdelani.
V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi izredni odmiki v primeru polaganja komunalnih vodov (KRS, signalnimi kabli in sekundarni razdelilni PTT) v isti izkopani jarek. V tem primeru je dovoljeno vzporedno polaganje s cevovodom z minimalnim odmikom 30 cm, in sicer v skrajnem robu kanala v smeri toka vode v vodovodnih ceveh, poglobljenim za 10 cm pod dnom vodovodnega cevovoda, v peščeni posteljici. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih objektov, naprav in podzemnih napeljav.
23. člen
Podzemno prečkanje vodotokov
Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje javnega vodovoda in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, velikost pretoka ...) in oblike ter vrste terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit ...).
Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba upoštevati navodila proizvajalcev cevi, izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo in zahtev soglasodajalcev.
24. člen
Podzemno prečkanje cest, ulic, hodnikov za pešce
Pri križanju javnega vodovoda s prometno potjo mora biti javni vodovod glede na prometno obtežbo in zaradi možnosti popravila v zaščitni cevi. Prečkanje je potrebno izvesti pravokotno in v soglasju z danimi zahtevami soglasodajalcev.
25. člen
Vodovodni jaški
Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračenje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na navedeno delimo jaške na:
– jaške za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje, zniževanje tlaka, ostalo (armaturni jaški),
– jaške za povišanje tlaka v omrežju (prečrpalni jaški),
– jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (kontrolni in merilni jaški),
– jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški).
Velikost jaška definira namembnost jaška, montažni odmik vseh prirobnic od stene in možnost vstopa. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora biti na vseh straneh najmanj 20 cm.
Iz krovne plošče se na vstopnem mestu izvede vstopni podaljšek tlorisne dimenzije 100 x 100 cm, ki mora izven povoznih površin segati 15 cm nad okoliški teren. Najmanjša vstopna odprtina je standardnih dimenzij 60 x 60 cm. Odprtina je odvisna od velikosti elementov, ki so vgrajeni v jašku.
Na mestu vstopne odprtine je vgrajena vstopna lestev iz nerjavnega materiala. Vstopna odprtina mora biti zamaknjena glede na steno jaška in vstopnega podaljška tako, da je vstopna lestev ne prekriva, oziroma ta ne sega v njo.
Nad vstopno odprtino se mora izvesti natično vstopno držalo neto višine 100 cm iz nerjavnega materiala, ki se po uporabi obesi v sam jašek.
Jaški morajo biti opremljeni s pokrovi, ki ustrezajo pričakovani nosilnosti na mestu objekta (5 t, 15 t, 25 t in 40 t).
Na povoznih površinah se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom VODOVOD.
Na nepovoznih površinah se vgradijo pokrovi iz nerjavnega materiala, ki so opremljeni s tečaji, verigo za preprečitev prevračanja, natičnim držalom za fiksiranje v odprtem položaju, ključavnico in termoizolacijo.
Pokrov mora biti izveden in vgrajen tako, da onemogoča dostop meteorne vode v jašek.
Za demontažo armatur nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s pokrovom ali demontažen strop iz armiranobetonskih plošč, ki ima vgrajena najmanj dva elementa za dviganje.
Nad ploščo jaška mora biti najmanj 30 cm nasutja.
Vsak jašek mora imeti praviloma urejeno odvodnjavanje s talnim sifonom za odtok vode, ki se nabere v jašku. Za vsak primer posebej so v soglasju podani pogoji izvedbe odvodnjavanja.
Jašek mora imeti pod vstopno odprtino na dnu izdelano poglobitev, ki služi za črpanje oziroma odvajanje vode iz jaška. Minimalna velikost poglobitve znaša 40 x 40 x 20 cm in je izdelana tako, da ne ogroža statike trdnosti temeljev jaška. Na dnu jaška se izvede naklonski beton s 5 % padcem proti poglobitvi.
Jaški z vgrajenimi zračnimi, reducirnimi in varnostnimi ventili morajo imeti obvezno izvedeno stalno odvodnjavanje iz jaška.
Izvedba jaška mora biti vodotesna.
Prehod cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s fazonskim kosom iz debelostenske cevi iz nerjavečega materiala.
Jaški v terenu z visoko podtalnico morajo biti zavarovani pred delovanjem vzgona.
Vstopna odprtina na jašku mora biti praviloma izven prometnih površin.
26. člen
Zbiralniki vode s prosto gladino (vodohrani, prečrpalne postaje, razbremenilniki ...) morajo imeti obvezno vgrajene zračnike za prezračevanje. Vodne celice morajo biti obdelane z zalikanim betonom in premazane z ustreznimi vodonepropustnimi materiali, ki morajo izpolnjevati higienske pogoje za pitno vodo.
Tla armaturnega dela jaška – objekta (armaturna celica) morajo biti obdelana s ploščicami odpornimi proti zdrsu in obrabi, stene pa obdelane v keramiki. V teh objektih se mora predvideti odjemno mesto za redni odvzem vzorcev in kontrolo kakovosti vode.
27. člen
Vgradnja vodovodnih armatur, spojnih kosov in opreme
V vodovodni sistem se lahko vgrajujejo samo tiste armature, spojno kosi in oprema, ki so izdelani in preizkušeni po ustreznih standardih in imajo za to ustrezna dokazila.
V izjemnih primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega elementa, se le-ta lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito proti koroziji in inkrustraciji ter higiensko neoporečnost.
Vodovodne armature se vgrajujejo na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno in hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in potrebno zamenjavo.
Pri načrtovanju je potrebno izbrati tak sistem in način izvedbe spajanja cevi, armatur in opreme, ki bo zagotavljal najmanj sestavnih delov ter omogočal najbolj ekonomično montažo (bajonetni spoj, spajanje brez vijačenja ...).
28. člen
Vsi prirobnični fazonski kosi (T, FFK, Q, N, E, F ...), razen FF kosa, morajo biti iz nodularne litine in imeti vrtljive (proste) prirobnice. Izjemoma se lahko uporabljajo LTŽ fazonski kosi s fiksno prirobnico samo po predhodnem soglasju upravljavca.
29. člen
Za zaporne armature se za vse dimenzije uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (EV) iz nodularne litine, notranje in zunanje prašno barvani. Omogočati morajo pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali navoj).
Izjemoma se za dimenzije DN 300 in več lahko uporabljajo prirobnične metuljaste lopute z ekscentričnim polžnim odpiranjem – disk iz nerjavnega materiala, samo po predhodnem soglasju upravljavca. Omogočati morajo pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali navoj).
Pri vgradnji v zemljo se uporabi pripadajoča teleskopska vgradna garnitura – spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa – velika (ø135). Ohišje kape in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno s podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le-tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede na teren s pripadajočimi distančnimi obroči.
Pogon regulacijskih armatur je lahko ročen ali motorni, v primeru motorne regulacije, mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. Elektromotorni pogoni za armature morajo biti opremljeni z enofaznim ali trifaznim izmeničnim elektromotorjem in priključno vtičnico za pogon z agregatom.
30. člen
Na mestih javnega vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju javnega vodovoda in pri sesanju ter praznjenju javnega vodovoda.
31. člen
Cevovodi morajo biti v najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti.
Izvedejo se kot podzemni hidranti DN 80 s prostim pretokom po celotnem prerezu brez požarne funkcije.
32. člen
Ograje, vrata, stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki morajo biti izvedeni iz nerjavnega materiala.
33. člen
Načini vgradnje armatur
Praviloma se vse zaporne armature vgradijo z zasutjem v terenu. Zaporne armature naj bodo na vseh odcepih čim bliže napajalnemu cevovodu.
Priporoča se vgradnja zračnika, naprave za sprostitev tlaka in izpust med dvema armaturama v odseku. V glavnih in oskrbovalnih cevovodih zadoščajo za ta namen hidranti.
Kjer obstaja večja nevarnost zaradi škode pri prelomu cevi, se vgrajuje varovalna zaporna armatura, ki jo sprosti merilna naprava za pretok ali sistem za daljinsko vodenje.
Razdalja med zapornimi armaturami ne sme biti večja od:
– 1000 m na transpornih vodih,
– 500 m na primarnih in sekundarnih vodih.
Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene:
– na odcepu vodovoda primarnega in sekundarnega cevovoda v vseh smereh,
– na priključku za hidrant,
– na priključku za zračnik,
– na priključku blatnika oziroma izpusta,
– pred čistilnim kosom in za njim (po potrebi),
– neposredno na vodovod, s čimer je omogočeno zapiranje posameznih delov omrežja pri posegih v vodovodno omrežje (redno vzdrževanje, obnove),
– neposredno na vodovod tako, da je omogočeno zapiranje posameznih vodovodov ali delov vodovodnega sistema.
Cestne kape morajo biti podložene s podložnimi ploščami in obbetonirane.
Hidranti se morajo vgraditi tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta (drenažni element in gramozni tampon za praznjenje hidranta kot varovanje proti zamrznitvi).
34. člen
Označevanje vodovodnih armatur
Vodovodne armature (zasuni, zračniki, blatniki, izpusti, sifoni pri prečkanju vodotokov) in podzemni hidranti, ki so vgrajeni na vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami.
Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v neposredni bližini vgrajene armature praviloma na samostojnem drogu, ki je namenjen samo za namestitev označevalne tablice za javni vodovod. Drog se izvede iz pocinkane cevi 2«, neto višine 2,00 m, zaključno PVC kapo in betonskim temeljem. V primeru, ko ni možnosti za postavitev droga, se tablica namesti na drugo ustrezno mesto (ograja, stena ...).
35. člen
Na označevalnih tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi, ki služi za register katastra ali za šifriranje armatur v vodovodnem sistemu.
Za označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po standardu SIST EN 1005, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne tablice.
36. člen
Označevanje vodovodnih naprav in cevovodov
Vodovodni cevovod se označi tako, da se 30 cm nad njim položi ustrezen trak z napisom VODOVOD za označitev poteka cevovoda.
37. člen
Vsi novozgrajeni javni vodovodi, vključno z vodovodnimi priključki, morajo biti tahimetrično posneti.
Kataster komunalnih vodov se vodi v obliki digitalnega katastra z GIS orodji.
Predaja geodetskega načrta (po topografskem ključu) upravljavcu vodovodnega sistema mora biti izvedena v digitalni in pisni obliki. Investitor mora zagotoviti prenos geodetskega načrta v okolje operativnega katastra vodovoda, ki ga izvede upravljavec vodovoda.
38. člen
Objekti in naprave
Prečrpališča
Prečrpališča morajo biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme. Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnem objektu črpalnih postaj veljajo enake zahteve, kot so opisane v poglavju Jaški. Pri podzemni izvedbi črpalnih postaj je potrebno predvideti minimalno vstopno odprtino za vstop, transport in montažo opreme, zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, gretje in naravno prezračevanje prostora. Če je odvodni kanal više od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklopi glede na nivo vode v jašku.
Predvideni črpalni sklop mora biti sestavljen iz ustreznega števila enakih frekvenčno krmiljenih črpalk.
V prečrpališčih na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti najmanj tri, v prečrpališčih na sekundarnih cevovodih najmanj dve črpalki. Črpalni agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji. Predvideti je potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev visokih tlakov in podtlaka (suhi tek) ter opremo za merjenje parametrov. Vsako prečrpališče mora biti opremljeno z glavnim vodomerom s pulznim izhodom ustrezne dimenzije. Za zagotavljanje visoke stopnje zanesljivosti in neprekinjenega obratovanja med vzdrževanjem in popravili, se mora predvideti izvedba črpališč z dvojnimi črpalkami (delovno in rezervno garnituro). Zahteva se uporaba kvalitetnih črpalk v nerjavni izvedbi. Prečrpališča se praviloma izvedejo z direktno vezavo na napajalni cevovod (booster). Ko to ni možno, se prečrpališča izvedejo z vezavo preko posode s prosto gladino (razbremenilnik), katere prostornina je odvisna od kapacitete prečrpališča in ne sme biti manjša od 1 m3. Črpalke morajo biti praviloma frekvenčno krmiljene na izhodni tlak v prečrpališču. Za vsako črpališče se mora izračunati nevarnost hidravličnih udarov in kavitacije ter temu primerno v projektu predvideti rešitev.
Armature in cevi naj bodo razporejene tako, da so izgube tlaka minimalne, omogočajo pa izločitev in demontažo črpalk.
Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, ki je locirano za črpalnim agregatom.
V objektu se mora predvideti vgradnja elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na primerno lokacijo.
Dovod električne energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi možnostmi elektrodistributerja. Izbira zagona omrežja se predvidi glede na dane možnosti elektroomrežja. Za primer izpada električnega toka se morajo predvideti naprave z možnostjo priključitve mobilnih agregatov.
Priključna elektroomarica z merilno garnituro mora biti nameščena na mestu dostopnem elektrodistributerju v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na zasnovo objekta.
Do objekta je potrebno urediti dovoz in prostor za vozila vzdrževalne službe.
Na osnovi znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je potrebno:
– hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo,
– hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne parametre,
– izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem in skupnem delovanju,
– določiti zaščitno opremo na osnovi maksimalnih parametrov,
– izdelati navodila za predvideno delovanje (minimalni in maksimalni pretoki, tlaki, razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni parametri agregata, nivo poplavitve pri vkopanih jaških).
39. člen
Po končanih montažnih delih je treba za instalacije v črpalni postaji izvesti tlačni preizkus. Izvede se lahko z omrežjem ali ločeno. Definirati je potrebno čas trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij uspešnosti.
40. člen
Po končanih montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstremi (zaustavitve, maksimalne obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolirajo projektirani parametri delovanja naprav z dejanskimi.
41. člen
Vodohrani
Pri vodohranu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– funkcija, oblika, prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100 % nepropustnost vodnih celic,
– način dostopa do vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi,
– talni vodohran mora imeti dve ločeni vodni celici,
– dovod električne energije mora biti izveden v skladu z veljavnimi predpisi za vlažne in mokre prostore,
– prezračevanje vodohrana (naravno ali prisilno),
– toplotna in hidro izolacija,
– način osvetlitve notranjosti objekta,
– način obratovanja vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine, prenos podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta,
– način varovanja prelivanja vode (regulacijski ventil – električni ali s plovcem ipd.),
– preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic,
– zračniki morajo biti projektirani oziroma izvedeni tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice,
– vhodna vrata iz nerjavnih materialov in toplotno izolirana,
– odpiranje vhodnih vrat navzven,
– pred vhodom predpražnik z urejenim odvodnjavanjem,
– vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavnega jekla,
– vodne celice in armaturna celica morajo biti ločeni s PVC ali aluminijastimi okni,
– vstopne lestve in ostali kovinski deli (rešetke, ograje ipd.) v vodohranu morajo biti iz nerjavnega jekla, kvalitete za prehrambeno industrijo,
– vodne celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti,
– vodne celice in predprostor morajo biti obdelane z ustreznimi materiali, ki izpolnjujejo sanitarno higienske pogoje za pitno vodo,
– vtočni in iztočni cevovod mora biti opremljen s pipo za zajemanje vzorcev vode na dostopnem mestu,
– armaturne in regulacijske naprave naj bodo predvidene v ločenem prostoru (armaturni celici),
– če je predvidena dezinfekcija s klorom, se mora predvideti poseben prostor z ločenim vhodom, v skladu z varstvenimi in zdravstvenimi predpisi in vsemi varovalnimi ukrepi,
– protiležni vodohrani naj bodo na dotočno-iztočnem cevovodu opremljeni z dvosmernim merilcem pretoka,
– način izvedbe odvoda za vodo iz praznotoka in čiščenje objekta,
– v vodohranu mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu.
42. člen
Prostornino vodohrana je treba določiti na osnovi:
– izračuna flukturajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta (v primeru pomanjkanja podatkov je možna ocenitev 2/3 dnevne porabe v kritičnem dnevu),
– dodatka za motnje v obratovanju – 20 % porabe kritične dnevne porabe,
– požarne rezerve.
Kjer požarna rezerva predstavlja več kot 60 % potrebne prostornine, se mora požarna voda zagotoviti na drugačen način.
43. člen
Zaščita vodovodnega omrežja in naprav
Vodooskrbni objekti (prečrpališča, vodohrani, razbremenilniki, zajetja ipd.) morajo biti zaščiteni tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali živali.
Vse naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki ...) se varujejo tehnično.
Tehnično se vodooskrbni objekti varujejo tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje.
Zaščita (varovanje) objektov se izvaja:
– z alarmnimi napravami in ostalimi načini tehničnega varovanja,
– z zaščitno ograjo,
– z vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken,
– z ustrezno zaščito zračnikov proti vmetu itd.
44. člen
Zajem podtalnice z vodnjaki
Objekti izvedeni z namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice:
– raziskovalne vrtine,
– piezometri,
– vodnjaki.
Raziskovanje in vrtanje vrtin v globini nad 10 m se uvršča med rudarska dela. Za izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del je potrebno poleg splošnih upoštevati tudi tehnične predpise:
– za delo na površini,
– pri podzemnih delih,
– pri prevozu v podzemnih prostorih in na površini,
– druge tehnične in varstvene predpise.
Kadar se rudarska dela izvajajo za podzemne objekte, ki niso namenjeni za raziskovanje oziroma koriščenje mineralnih surovin, se morajo upoštevati tudi vsi tehnični in ostali predpisi določeni z zakonom o graditvi objektov.
Pri posegih v vode, ki niso namenjeni izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo, se ne sme spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali podzemnih voda ali naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi bilo ogroženo karkoli od navedenega:
– preskrba s pitno vodo,
– naravne danosti za obstoj rastlinstva in živalstva v vodi, na vodnih in z njimi povezanih zemljiščih,
– odtočne razmere,
– prostorska in časovna razporeditev voda,
– kakovost in količina podzemnih voda.
45. člen
Preizkušanje cevovodov
Tlačni preizkus cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem javnem vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe cevi, fazonskih komadov, spojev in ostalih elementov cevovodov kot tudi temeljenja.
Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik o izvedenem tlačnem preizkusu, ki ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščen predstavnik upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda in je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
Tlačni preizkus za sekundarni in priključni cevovod se izvedeta ločeno.
Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v projektu (PGD) in v skladu z navodili upravljavca.
46. člen
Dezinfekcija
Po zaključku gradnje novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov cevovodov (npr. cela ulica ali več) je treba javne vodovode in priključke dezinficirati.
Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. Po opravljeni dezinfekciji se izvede vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo v primernem časovnem presledku.
O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se javni vodovod sme vključiti v obratovanje.
V primeru, ko se pri izvajanju vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del, že z izpiranjem s pitno vodo dosežejo uspešni rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna.
Izpiranje s pitno vodo je uspešno, kadar:
– se na mestu vzorčenja pojavi sled rezidualnega klora,
– pade motnost vode pod 1,
– izvidi rednih preiskav pitne vode na obravnavanem območju so skladni s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
47. člen
Daljinsko upravljanje, hidravlično modeliranje in nadzor vodovodnega sistema (SCADA)
Pri projektiranju cevovodov ter naprav je potrebno poleg klasičnega projekta vključiti v investicijski program tudi projekt Telemetričnega sistema po zahtevah in pogojih upravljavca, ki mora hkrati zagotavljati tudi podatkovne strukture za hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov.
Za uspešno vzpostavitev hidravličnega katastra in posledično hidravličnega modela je potrebno predvideti in med seboj povezati podatke katastra javne infrastrukture, geolocirane podatke računovodstva odjemnih mest, podatke o višinah terena, podatke o objektih in druge meritve.
Pri izvedbi, širitvi ali planiranju aktivnosti na telemetričnih sistemih javnega vodovoda, je potrebno upoštevati tehnične standarde in smernice, ki se že uporabljajo v zgrajenem telemetričnem sistemu zaradi poenotenja sistema in sinergijskih učinkov. Oprema daljinskega upravljanja in nadzor vodovodnega sistema mora ustrezati internim standardom upravljavca.
48. člen
Nadzorni sistem mora biti vzpostavljen kot skupek strojne in programske opreme, zasnovane na najsodobnejših informacijskih tehnologijah. Programska oprema nadzornega sistema mora omogočati komunikacijo z objekti vsaj na enega izmed načinov (žično, radijsko, GSM ...). Nadzorni sistem mora omogočati dostop za pregled delovanja tudi z drugih lokacij na lokalni poslovni mreži, kakor tudi zunanji internetni dostop z uporabo raznih spletnih brskalnikov oziroma s prenosnimi računalniki (dlančnik, notesnik ...). Zaradi boljše dostopnosti, preglednosti in zanesljivosti sistema, racionalizacije stroškov vzdrževanja in skrajšanja odzivnih časov v primeru okvare, mora biti omogočeno tudi obveščanje in alarmiranje operaterjev s pomočjo SMS obvestil.
Pri nadgradnji nadzornega sistema, je potrebno upoštevati:
– v vsakem objektu mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov vodooskrbe po funkcionalni specifikaciji,
– v primeru izpada nadzornega sistema (centra), morajo medsebojno odvisni objekti vzpostaviti medsebojno komunikacijo,
– ob izpadu el. energije v objektu mora biti določen čas zagotovljeno delovanje merilnih, krmilnih, prikazovalnih in komunikacijskih naprav, s pomočjo naprav za neprekinjeno napajanje,
– programska oprema mora omogočati obdelavo vseh signalizacij in vseh tehnoloških parametrov, priključenih oziroma prikazovanih na nadzornem sistemu.
49. člen
Zaščita pred požarom
Kolikor obstajajo tehnične možnosti, lahko vodovodni sistem napaja naprave, ki služijo za gašenje požarov. Te naprave so hidranti in hidrantna omrežja.
50. člen
Hidrante vgrajujemo na sekundarnem omrežju oziroma izjemoma na primarnem omrežju na način, ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrant, je DN/ID 80.
51. člen
Hidranti so lahko podzemni ali nadzemni. Velikost in število hidrantov sta določena glede na požarno obremenitev, na osnovi veljavnega pravilnika o protipožarni zaščiti, vendar je najmanjša velikost hidranta, ne glede na požarno obremenitev DN 80.
52. člen
Vsak hidrant mora imeti na odcepu zasun in drenažo za odvod vode. Glava podzemnega hidranta sme biti maksimalno 30 cm pod niveleto cestne kape.
53. člen
Omrežja, ki služijo za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna.
Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenim hidranti in potekajo po javnem zemljišču ali zemljišču v zasebni lasti ter jih vzdržuje upravljavec z namenom zaščite večje strnjene skupine hiš.
Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, ki se mora obvezno nahajati oziroma priključiti za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik.
54. člen
Na območjih, kjer ni tehničnih možnosti za priključevanje hidrantov in hidrantnih omrežij na javni vodovod, se mora požarna varnost zagotavljati na druge načine.
IV. TEHNIČNI NORMATIVI ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD
55. člen
Vodovodni priključki
Vsaka stavba oziroma gradbeni inženirski objekt lahko ima praviloma le en priključek na javni vodovod. V primeru izvedenih več priključkov za objekt uporabnik javnega vodovoda uredi z upravljavcem javnega vodovoda pogodbeno razmerje glede vzdrževanja priključka in merilnega mesta za dodatne priključke.
Meja med vodovodnim priključkom in interno instalacijo je vodomer.
Za vsak nov vodovodni priključek se mora izdelati projekt vodovodnega priključka, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Za rekonstrukcijo obstoječega priključka (npr. selitev zaradi dozidave objekta ipd., selitev iz niše v kleti) je potrebno pred izdajo soglasja predložiti upravljavcu pregledno situacijo (skico) rekonstrukcije.
Vodovodni priključek se izvede na podlagi izdanega pisnega soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje, ki mora vsebovati podatke o mestu priključitve na javno vodovodno omrežje, vrsti in preseku cevovoda in hidravlične razmere, ki jih sistem zagotavlja.
Gradbena dela lahko izvede investitor, montažna dela pa izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda po tipskem projektu, oziroma skici, na stroške uporabnika. V javno vodovodno omrežje in priključek lahko posega samo upravljavec javnega vodovodnega omrežja.
Za vsak vodovodni priključek ali spremembo vodovodnega priključka se izvede katastrski posnetek z vnosom podatkov v geografsko informacijski sistem (GIS) upravljavca in tlačni preizkus z 1,5-kratnikom obratovalnega tlaka.
56. člen
Izvedba priključka na transportni cevovod ni dovoljena.
57. člen
Sestavni deli vodovodnega priključka
Ob novogradnji oziroma rekonstrukciji vodovodnega priključka mora le-ta imeti naslednje sestavne dele:
+------------------------------------------+--------------------+
|priključno mesto na javni vodovod s |Vzdržuje |
|pripadajočimi spojnimi elementi |upravljavec javnega |
+------------------------------------------+vodovoda |
|dovodna cev z vsem pripadajočim materialom| |
|v dolžini največ 50 m | |
+------------------------------------------+ |
|zaporna armatura (ventil) pred vodomerom | |
+------------------------------------------+ |
|lovilec nesnage (čistilni kos) in | |
|montažno-demontažni kos | |
+------------------------------------------+--------------------+
|obračunski vodomer | |
+------------------------------------------+--------------------+
|nepovratni ventil |Interna vodovodna |
+------------------------------------------+instalacija |
|zaporna armatura z izpustom za vodomerom | |
+------------------------------------------+--------------------+
Oprema merilnega mesta mora biti iz trajno nerjavnega materiala.
58. člen
Tehnična izvedba priključka
Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču priključnega objekta. Trasa lahko poteka tudi preko drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti služnostno pravico lastnikov teh zemljiščih na trasi priključka v koridorju 3 m.
Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD.
Priključna cev mora biti praviloma vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih:
– pod urejenimi površinami, razen pod zelenicami,
– pod povoznimi površinami,
– v zemljiščih, ki niso last lastnika objekta, ki se priključuje,
– ob objektih in napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev,
– v primerih, ko je dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen.
Za zaščito se uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo ...).
Velikost zaščitne cevi mora biti najmanj dve dimenziji večja od priključne cevi.
Zaščitno cev se vgrajuje v ravni liniji ter samo z minimalnimi vertikalnimi in horizontalnimi radiji.
Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično zatesnjen.
Na javni vodovod ni dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne oskrbe z vodo.
59. člen
Večstanovanjski, prehrambeni (živilska industrija, gostilne ...) in javni objekti (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, zdravstveni domovi idr. ...) morajo ob novogradnji oziroma rekonstrukciji zagotoviti za obračunskim vodomerom na interni instalaciji odcep za razkuževanje in sanitarno kontrolo vode (odvzemno mesto).
60. člen
Pred vgradnjo vodomera mora biti opravljen katastrski posnetek in tlačni preizkus priključka na obratovalni tlak v omrežju.
61. člen
Dimenzioniranje priključkov in vodomerov
Dimenzije priključnega vodovoda in vodomera se določi na osnovi projektne dokumentacije gradbenega dovoljenja vodovodne instalacije. Za izdelavo projektne dokumentacije, kot za nove in obstoječe individualne hišne priključke, se izračun izvrši na osnovi potrebnega pretoka vode.
Ne glede na izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN/OD 25 in najmanjša velikost vodomera DN 15.
62. člen
Dimenzijo in vrsto materiala priključka določi upravljavec glede na predvideno porabo vode po instalacijskem načrtu, ki mora biti sestavni del projektne dokumentacije ali po oceni glede na število stanovanjskih oziroma poslovnih enot.
Vodovodni priključek se praviloma izvede iz PE cevI. Za prehod skozi steno objekta se pri priključnih cevovodih <=DN 50 zahteva vgradnja tipskega prehodnega kosa.
Tip vodomera odobri in vgradi upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika priključka.
Na omrežju javnega vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri, ki so izdelani in umerjeni v skladu s pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo.
Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti iz istega leta ali največ leto pred letom vgradnje.
Obračunski vodomeri so praviloma horizontalne izvedbe.
V primeru več obračunskih vodomerov vgrajenih na eni lokaciji, se namembnost priključnega mesta ne spremeni.
63. člen
Kolikor pride kasneje do zmanjšanja ali povečanja števila iztočnih mest in s tem do manjše ali večje priključne moči, upravljavec preuredi priključek in merilno mesto na stroške uporabnika.
Vodomeri DN 50 in več so lahko samo kot kombinirani vodomeri.
64. člen
Priključno mesto na javni vodovod
Priključno mesto na javni vodovod zajema vgradno garnituro. Za priključke dimenzije >= DN/OD 63 se priključno mesto izvede z navrtalnim zasunom za cevi iz PE ali nodularne litine, veljajo pa tudi določila poglavja – Vgradnja vodovodnih armatur, spojnih komadov in opreme.
Za priključke na javni vodovod dimenzij <= DN/OD 63 pa se vgradi t-kos.
65. člen
Merilna mesta
Merilna mesta so namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene s projektom oziroma jih določita pooblaščeni predstavnik upravljavca pred pridobitvijo soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje.
Pri obstoječih objektih je ob rekonstrukcijah interne vodovodne napeljave in defektih dovodne cevi skozi steno objekta obvezna selitev merilnega mesta v zunanji vodomerni jašek na stroške uporabnika.
Na merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi komadi v smeri dotoka vode:
– zaporni element,
– čistilni kos (vgradi se med prvim zapornim ventilom in vodomerom, pri vodomerih > = DN 50),
– ravni del pred vodomerom (pri vodomerih > =DN 50),
– vodomer,
– ravni del za vodomerom (pri vodomerih > = DN 50),
– nepovratni ventil,
– zaporni element.
66. člen
Praviloma se vodomer s predpisano armaturo (merilno mesto) vgradi v vodomerni jašek neposredno za parcelno mejo. Tipski jašek mora biti termično zaščiten.
67. člen
Uporaba vodomernih jaškov je obvezna za vse objekte oziroma stalne priključke.
68. člen
Izjemoma, ko uporaba vodomernega jaška ni možna, se dovoli vgradnja vodomerov v kletnih prostorih takoj za vstopom priključne cevi v objekt.
69. člen
V primeru stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali večstanovanjska stavba) je potrebno interno vodovodno instalacijo za glavnim vodomerom izvesti tako, da se vodomeri za vsakega posameznega uporabnika locirajo v posebej za to namenjenem prostoru.
70. člen
Pred glavnim vodomerom ni na priključku dovoljeno priključiti nobenega odvzemnega mesta. Kolikor so na priključek vezani tudi interni hidranti, morajo biti le-ti priključeni za njim.
71. člen
Vodomerni jašek
Za vodomere dimenzije DN 15, DN 20, DN 25 se uporabljajo vodomerni jaški naslednji karakteristik:
– jašek okrogle tlorisne oblike iz PE materiala Ø 500 ali več,
– termična odpornost / cona zmrzovanja >=80 cm,
– pokrov iz LTŽ ali ustreznega umetnega materiala, po potrebi na zaklep,
– natični ključ za odpiranje,
– cevne povezave in fazoni iz nerjavečega materiala,
– ventili z možnostjo popravila ventila (zamenljiv zgornji del).
Za vodomerne jaške, v katere se vgrajujejo vodomeri dimenzij DN 30 in več, veljajo določila iz poglavja Vodovodni jaški.
72. člen
Naprave za znižanje ali zvišanje tlaka, ki so del interne hišne instalacije
Če je tlak v omrežju višji od 5,5 bar, se pred obračunskim vodomerom vgradi naprava za znižanje tlaka – reducirni ventil tlaka, ki je sestavni del priključka. Za vsakim reducirnim ventilom mora uporabnik na interni hišni instalaciji obvezno vgraditi varnostni ventil.
73. člen
V primeru, da tlačne razmere ne zagotavljajo tlakov nad 2 bar na mestu obračunskega vodomera pri pretoku nič in kadar pri maksimalni porabi ni zagotovljen tlak 0,5 bara na najvišjem iztočnem mestu, je potrebno le-tega zagotoviti z napravo za dvig tlakov preko proste gladine na delu interne vodovodne instalacije za obračunskim vodomerom in je sestavni del interne hišne instalacije.
Naprava za zviševanje tlakov preko proste gladine mora biti izdelana in vgrajena v skladu s projektno dokumentacijo, predpisi in standardi.
V primeru vgradnje naprave za dvig tlaka, le-ta ob zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme povzročati hidravličnih motenj – sunkov v obstoječem vodovodnem omrežju. Rešitev poda projektant interne vodovodne instalacije v odvisnosti od potrebnih količin vode in obratovalnih pogojev v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda.
74. člen
Vključitev naprav uporabnika na interni vodovodni instalaciji
Naprave za gretje vode in druge tovarniške in tehnične naprave, ki rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom kot je v omrežju ali lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz interne instalacije v javno vodovodno omrežje.
75. člen
Interna instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, katere lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz instalacij v javni vodovod.
76. člen
Drugo
Za vse pogoje projektiranja in izvedbe vodovodnih priključkov, ki se nanašajo na vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov, odmikov od drugih objektov in podzemnih komunalnih napeljav in niso posebej navedeni v tem poglavju, se smiselno uporabljajo druga določila tega tehničnega pravilnika.
77. člen
Fizičnim in pravnim osebam oziroma uporabnikom javnega vodovoda in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v javni vodovod. Na trasi javnega vodovoda se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanja in vzdrževanje.
78. člen
Vzdrževanje priključkov
Vodovodni priključek se mora obnoviti:
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– če se obnavlja javni vodovod.
Vsa dela pri izgradnji in obnovitvi priključka stavbe izvede upravljavec na stroške uporabnika.
79. člen
Interna vodovodna instalacija stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali večstanovanjska stavba), se mora obnoviti:
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov.
V. NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNEGA VODOVODA
80. člen
Prevzem vodovodnih objektov in naprav v upravljanje
Javni vodovod se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s posebno pogodbo.
81. člen
Prevzem novozgrajenih objektov javnega vodovoda
Investitor javnega vodovoda mora po končani gradnji brezplačno prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu.
Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
3. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
4. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
5. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih, ostalih poslovnih zadev).
6. Prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca.
82. člen
Prevzem obstoječih objektov javnega vodovoda
Pri obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski program, ki mora vsebovati:
1. zapisnik o pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja,
2. program sanacijskih del za doseganje varne in neoporečne vodooskrbe s predračunom stroškov sanacije,
3. terminski plan izvedbe programa sanacijskih del,
4. inventarizacijo objektov in naprav (situacija, katastrski posnetek, popis objektov in naprav z določitvijo njihove vrednosti),
5. določitev virov financiranja s pogodbo o zagotavljanju sredstev za izvedbo sanacijskega programa.
Pogoj za začasen prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je potrditev sanacijskega programa, vgradnja obračunskih vodomerov na priključnih mestih, dezinfekcija cevovodov in inventarizacija priključkov.
Pogoj za končni prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba in dokončanje celotnega sanacijskega programa.
83. člen
Vzdrževanje javnega vodovoda
Na objektih javnega vodovoda (cevovodi, objekti in naprave) je upravljavec odgovoren za izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje javnega vodovoda zajema izvedbo del, s katerimi se ohranja ali povečuje zanesljivost, uporabnost in vrednost javnega vodovoda, s čimer se ne posega v namembnost, v konstrukcijo objektov in zunanji videz.
Pred začetkom obnove posameznega kraka mora biti izdelana minimalna tehnična dokumentacija, katere sestavni del je:
– analiza obstoječega stanja, poškodb (število ugotovljenih lokalnih poškodb na cevovodu ali napravah, vpliv na nemoteno oskrbo s pitno vodo, evidenco že opravljenih popravil na obravnavanem odseku ali napravi, območje oskrbe, vpliv obnove na oskrbo ...),
– analiza vzrokov za ugotovljene poškodbe,
– situacija obstoječega voda ali objekta v katerem se nahaja naprava,
– situacija obstoječih komunalnih vodov na obravnavanem območju,
– predlog rešitve – obnove ali zamenjave,
– hidravlični izračun predlagane obnove,
– montažna shema,
– popis materiala s predračunom,
– omejitve pri predvidenih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov).
84. člen
Rekonstrukcija javnega vodovoda je izvedba novega cevovoda, objektov in naprav s katerimi se spreminja zmogljivost, konstrukcija in zunanji videz objekta.
Rekonstrukcija dela javnega vodovoda se izvede v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji javne infrastrukture.
85. člen
Pregled projektov
Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem tehničnim pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti upravljavcu javnega vodovodnega sistema predloženi v pregled in soglasje. Upravljavec ima pravico nepopolno dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev skladno z določbami tega tehničnega pravilnika.
86. člen
Nadzor
Katerikoli investitor, ki gradi ali rekonstruira vodovodne naprave, katere bo po dokončanju del prevzel v upravljanje upravljavec javne vodooskrbe, mora pridobiti ustrezno soglasje upravljavca. Bodoči upravljavec izvaja nadzor nad izvedbo pogojev iz izdanega soglasja pri vseh delih, ki se izvajajo na obstoječem ali predvidenem javnem vodovodu. Za vse posege v naprave javnega vodovoda vrši upravljavec nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno z izdanimi pogoji in soglasji, določili tega tehničnega pravilnika in ostalimi predpisi in standardi, ki veljajo za področje vodooskrbe.
VI. IZDAJA SOGLASIJ ZA GRADNJO IN PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD
87. člen
Izdaja projektnih pogojev in soglasij
Projektni pogoji so dokument, s katerim upravljavec določa:
– pogoje, ki jih projektant in investitor morata upoštevati pri načrtovanju predvidenega inženirskega objekta,
– pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri delih v območju obstoječih vodovodnih objektov in naprav,
– pogoje za priključitev že obstoječih stavb na javno vodovodno omrežje.
Postopek za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo projektnih pogojev.
Brez izpolnitve izdanih projektnih pogojev v projektni dokumentaciji na le-to ni mogoče pridobiti soglasja upravljavca vodovoda.
88. člen
Soglasje za priključitev
Upravljavec za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja izdaja soglasja za priključitev. Pred izdajo soglasja se mora opraviti pregled načrta priključka oziroma pregled projekta objektov.
K vlogi za izdajo soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo (PGD ali PZI) iz katere je razvidna situacija priključka ter projektirani materiali, ki morajo ustrezati temu pravilniku. Priložiti je potrebno potrdila o plačilu obveznosti v skladu z občinskimi predpisi in sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka.
89. člen
Soglasje k posegom v prostor
Soglasje k posegom v prostor določa pogoje potrebnih vzdrževalnih del na obstoječem javnem vodovodnem omrežju ali pogoje za zaščito le-teh.
90. člen
Ostala soglasja
Soglasje k rekonstrukcijam cest, javnih površin, h gradnji ostalih komunalnih vodov (kanalizacija, toplovod, plinovod, telekomunikacije, elektro, KKS in drugo), k rušitvam obstoječih objektov, določa pogoje izvedbe potrebnih del na obstoječih in predvidenih vodovodnih objektih in napravah, ki se morajo izvesti istočasno z rekonstrukcijami in pogoje za zaščito le-teh, odmike, predpisana križanja.
91. člen
Priključitev objektov na javni vodovod in ukinitev priključka
Po izdanem ustreznem soglasju za priključitev naročnik poda pisni zahtevek za izvedbo vodovodnega priključka.
92. člen
K vlogi za izvedbo vodovodnega priključka je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
– gradbeno dovoljenje,
– soglasje upravljavca za priključitev,
– podpisane in pri notarju overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč na delih zemljišč po katerih poteka vodovodni priključek.
Pred pričetkom del mora naročnik z upravljavcem podpisati pogodbo o dobavi vode.
93. člen
Praviloma se mora na javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto posebej. Na že zgrajeni priključek (pred obračunskim vodomerom) brez soglasja upravljavca in lastnika priključka ni mogoče priključiti dodatnih uporabnikov.
94. člen
Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku.
Priključek se ukine tako, da se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje (napajalnem cevovodu), kar lahko izvede le upravljavec vodovoda.
Uporabnik lahko zaprosi za začasni odklop priključka, ki se izvede z demontažo vodomera, vstavitvijo čepa na strani priključka ter izvedbo zaščitne plombe.
Ukinitev ali začasni odklop priključka izvede upravljavec vodovoda na osnovi zahtevka uporabnika na njegove stroške.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
95. člen
Do dneva uveljavitve tega tehničnega pravilnika ostanejo v veljavi vsa izdana soglasja. Po uveljavitvi tehničnega pravilnika pa se mora v postopkih, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega tehničnega pravilnika, upoštevati ta tehnični pravilnik.
96. člen
Ta tehnični pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0023/2012-1
Tišina, dne 27. avgusta 2012
Župan
Občine Tišina
Franc Horvat l.r.
