Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/08) se drugi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) Območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prejšnjega odstavka ter označena z belo barvo in oznako »0«. Določena so okoli zajetih izvirov in črpalnih vrtin ter so navedena na seznamu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Zajeti izviri so prikazani z znakom, ki je pravokotnik modre barve, in črpalne vrtine z znakom, ki je krog modre barve.«.

Četrti odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.«.

V 10. členu se na začetku prvega odstavka doda oznaka »(1)«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju dovoljena gradnja železniške proge s pripadajočimi predori ter z njimi povezanimi ureditvami in napravami, če je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje 2. tira železniške proge na odseku Divača–Koper v prostor, in se izda vodno soglasje, če je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to tveganje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter če so upoštevani naslednji posebni pogoji:
– predori morajo biti vodotesni. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje onesnaževal iz predorov v podzemno vodo;
– v času gradnje in obratovanja mora biti zagotovljena čim večja ohranitev obstoječega naravnega režima toka podzemne vode. Podzemne vode iz kraškega vodonosnika se ne smejo preusmerjati iz enega v drug vodonosnik;
– predori skozi kraški vodonosnik ne smejo biti drenirani, razen na tistih odsekih, na katerih je prepustnost kraške kamnine slaba. Vodo iz dreniranih odsekov predorov je treba s ponikanjem vračati v isti vodonosnik, kjer je to mogoče, ali jo zajeti tako, da njena kakovost ni spremenjena in je mogoča njena nadaljnja uporaba, pri čemer ima javna oskrba s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene. Odpadne vode se ne smejo mešati z zajetimi izviri ali zalednimi vodami;
– kjer predori sekajo kraške kanale, po katerih se stalno ali občasno pretaka voda, je treba zagotoviti obvode, ki ohranjajo enak presek za pretok vode in preprečujejo preusmeritev njenega pretoka;
– izkopi predorov morajo potekati od spodaj navzgor;
– za izvedbo tesnilnih sistemov (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporablja beton z nealkalnimi pospeševalci vezanja. Pri gradnji se za beton lahko uporabljajo le tisti dodatki, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za tla, vodno okolje in zdravje ljudi;
– pri gradnji ne sme biti izgub cementnega mleka ali injekcijske mase;
– dostopne poti do gradbišč oziroma vzdrževalne in intervencijske poti morajo biti asfaltirane, zagotovljeno mora biti nadzorovano odvodnjavanje odpadnih voda. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje odpadnih voda v podzemno vodo;
– med gradnjo je treba vse odpadne vode iz predorov zajeti in odvesti zunaj vodovarstvenega območja. Za preprečevanje izgube odpadnih voda v vodonosnik morajo biti odvodni jarki utrjeni in zatesnjeni;
– med gradnjo je na območju gradbišča parkiranje, vzdrževanje naprav in opreme ter pretakanje goriva na neutrjenih površinah ali na utrjenih površinah, ki nimajo zagotovljenega zbiranja in odvajanja odpadnih voda, prepovedano;
– uporaba gradbenih odpadkov za zapolnjevanje vrtač in kavern je prepovedana;
– med gradnjo in obratovanjem je treba zagotoviti monitoring kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda;
– med obratovanjem predorov morajo biti odpadne vode zajete v vodotesnih sistemih in odvedene zunaj vodovarstvenega območja. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje odpadnih voda v podzemno vodo;
– med gradnjo in obratovanjem predorov je treba o morebitni nesreči, vdoru vode ali mulja in kakršnem koli izlitju nemudoma obvestiti upravljavca vodnih virov Rižane;
– poročilo o analizi tveganja in vsi zaščitni ukrepi, predvideni v njej, morajo biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo del;
– z analizo tveganja in zaščitnimi ukrepi mora biti seznanjen upravljavec vodnih virov Rižane in mora podati mnenje v postopku pridobivanja vodnega soglasja.«.

V četrtem odstavku 14. člena se v prvi alinei za besedilom »rekonstrukcijo obstoječega hleva za prašiče za potrebe spremembe reje vrst živali v rejo konj na globokem nastilju« doda besedilo »ter za potrebe skladišča za krmo in za spravilo kmetijske mehanizacije«.
V drugi alinei se besedilo »mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla« nadomesti z besedilom »varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov«.
Tretja alinea se črta.
Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– površino, namenjeno parkiranju, na parceli št. 1407/3 k.o. Hrastovlje, ki mora biti utrjena in izvedena tako, da se padavinska odpadna voda čim bolj počasi preceja v tla posredno skozi zaščitno vrhnjo plast. Preprečeno mora biti vsakršno zbiranje in koncentriranje padavinske odpadne vode v ceveh, jarkih, kanalih ali lužah. Pri morebitnem incidentnem razlitju onesnaževal mora biti zagotovljeno njihovo zadrževanje v zaščitni vrhnji plasti ter pravočasno ukrepanje z izkopom in odvozom onesnažene zemljine, preden bi onesnaževalo prodrlo v vodonosnik;«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Na kmetiji iz prejšnjega odstavka se mora odstraniti obstoječo greznico. Do priključitve na javno kanalizacijo se mora zagotoviti zbiranje komunalne odpadne vode v nepretočni greznici v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in v skladu z naslednjimi zahtevami:
– nepretočna greznica mora biti zaščitena pred mehanskimi poškodbami;
– površina pretakališča mora biti izvedena tako, da je pri praznjenju greznice preprečeno odtekanje komunalne odpadne vode v okolje ali pronicanje v tla;
– nepretočna greznica, vkopana v tla, mora biti izvedena:
a) z dvojnim plaščem in opremljena z napravo, ki na ustreznem kontrolnem mestu zvočno ali svetlobno opozori na netesnost greznice ali na iztekanje komunalne odpadne vode, ali
b) z enojnim plaščem, nameščenim v grajeni in z vseh strani zaprti objekt, katerega dno in stene so neprepustni za komunalno odpadno vodo in ki ima takšno prostornino, da se v njem ob morebitnem iztekanju zadrži vsa komunalna odpadna voda;
– nepretočna greznica na terenu mora biti izvedena in opremljena tako, da je vsak trenutek mogoče ugotoviti iztekanje komunalne odpadne vode. Imeti mora zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje iztekajoče se komunalne odpadne vode, ki ne sme odtekati v okolje ali pronicati v tla,
– lastnik nepretočne greznice mora zagotoviti praznjenje in prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice z uporabo storitev javne službe na območju, kjer se ta voda odvaja v nepretočno greznico.«.
Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V osmem in devetem odstavku 16. člena se besedilo »mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla« nadomesti z besedilom »varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov«.

Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:

Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano gnojenje brez gnojilnega načrta. Gnojilni načrt mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečen vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.«.

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:

(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količine in kakovosti vode, izvajanje meritev in odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količine in kakovosti vode.
(2) Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa od njiju pooblaščeni izvajalec.«.

V prvem odstavku 24. člena se v 4. točki beseda »petim« nadomesti z besedo »šestim«.
Na koncu 6. točke se beseda »in« nadomesti z vejico.
V 7. točki se pika nadomesti z vejico in dodata se novi 8. in 9. točka, ki se glasita:
»8. ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode ter za izvajanje meritev in odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 22.a člena te uredbe in
9. gnoji v nasprotju s 16.a členom te uredbe.«.

Prvi odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Lastnik kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100350914 mora zagotoviti izvajanje druge in šeste alinee četrtega odstavka in petega odstavka 14. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2015.«.

Priloga 3 se nadomesti z novo Prilogo 3, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.
(2) Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2012, uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.