Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – UPB-1), 83. in 94. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 94/08 in 87/11), je občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 18. redni seji dne 10. 9. 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v občini Slovenj Gradec, ki obsega:

– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 1/95),
– Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 23/06),
– Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 53/12).

Ta odlok ureja prostorsko ureditvene pogoje za območja izven naselij v občini Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: PUP), ki jih je izdelala Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje občine Slovenj Gradec pod številko 352-16/90 v septembru 1993 in ki ob upoštevanju dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Slovenj Gradec podrobneje usmerjajo posege na območju občine izven naselij in izven območij, ki so urejena z drugimi prostorsko izvedbenimi načrti.

Prostorsko ureditveni pogoji za območja izven naselij veljajo za izdajo dovoljenj o graditvi ali prenovi objektov in naprav in za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološke razmere v naravi ali krajinske značilnosti.

Sestavni del odloka o PUP so:
– prikaz iz prostorskih sestavin planskih aktov v merilu M=1:25000,
– meje območij zazidljivosti in mikrocelot s prikazom rabe prostora na preglednem katastrskem načrtu v merilu M=1:5000,
– prikaz vseh varovanih območij,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor,
– soglasja pristojnih organov in organizacij.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
I. Splošne določbe
II. Meje, obseg in funkcije območij
III. Splošni in podrobnejši pogoji za vrste posegov v prostor
lV. Skupna merila in pogoji za posege v prostor:
1. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in ostalih posegov v prostor
2. Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
3. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišč
4. Merila in pogoji glede prometnega urejanja zemljišč
5. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
6. Merila in pogoji glede varovanja okolja
7. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
8. Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
9. Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
V. Končne določbe.

Prostorsko ureditveni pogoji za območja izven naselij so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije predvidene rabe površin znotraj območja, ki jih opredeljuje posamezni PUP.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora na območju občine mora lokacija vsebovati analizo in utemeljen predlog rešitev odvisno od lokacije posameznega posega.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja oziroma naselja.
Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih meja vplivov na okolje.

Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje in prostor je potrebno predložiti ustrezne strokovne podlage na osnovi katerih se izdelajo smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti posebne ekspertize zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte ter za zazidave večjih površin (presoja vplivov na okolje, geološka mnenja, različne smernice in predhodna soglasja soglasodajalcev itd.).

Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba (načrtovanje brez arhitektonskih ovir).
Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.

Območje občine Slovenj Gradec, ki se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji za območje izven naselij pokriva celotno območje občine, razen območja, ki se urejajo s sprejetimi zazidalnimi načrti in območja, ki se urejajo z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območja naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradca s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo.

V območjih, ki jih ureja PUP izven naselij so dovoljeni naslednji posegi, če niso v odloku določene omejitve:
1. redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav
2. adaptacije
3. rekonstrukcije
4. prizidave
5. nadzidave
6. gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne ureditve, prometa, zvez in energetike
7. urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve
8. postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak, stojnic in spominskih obeležij
9. gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost objektov in ljudi
10. gradnja objektov in naprav za izkoriščanje in raziskovanje mineralnih surovin (kamnolomi, peskokopi) in njihova sanacija.

Poleg navedenih posegov je v posameznih vrstah območij oziroma naselij dovoljeno še:
A) Območja in strnjena naselja s pretežno stanovanjsko zazidavo
1. novogradnje
2. spremembe namembnosti za:
– stanovanjske namene
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov
4. urejanje odprtih površin kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, peš poti, ploščadi, parkirišča in postavitev mikrourbane opreme
B) Območja in strnjena naselja z mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo
1. novogradnje
2. spremembe namembnosti za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov
4. postavitev pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost
5. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme
C) Območja in naselja s pretežno kmečko zazidavo
1. novogradnje
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov
4. pomožni objekt za kmetijsko dejavnost
5. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme
D) Območja s pretežno počitniško zazidavo
1. novogradnje kot zaključitev obstoječih območij
2. spremembe namembnosti pod posebnimi pogoji za:
– stanovanja
3. postavitev pomožnih objektov, razen počitniških objektov.
E) Območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
1. novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, tako da ne bodo onemogočale celotne zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta (upoštevanje pogojev in izhodišč urbanističnih zasnov)
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov
F) Območja ki po pretežni namenski rabi prostora niso namenjena poselitvi
1. na površinah namenjenih za kmetijstvo in gozdarstvo:
– agrooperacije in pogozditve
2. postavitev pomožnih objektov
3. spremembe namembnosti obstoječih objektov razen pomožnih objektov za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
4. določitev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom.

1.1. Lega objektov
Novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območij se morajo prilagoditi merilom, ki izhajajo iz tipa kulturne krajine in se ustrezno prilagoditi kompozicijski celoti naselja, zato je potrebno pred vsakim posegom za konkretno naselje upoštevati prostorski vzorec naselja oziroma območja.
Na celotnem obravnavanem območju je potrebno pri vseh posegih dosledno spoštovati naravno in kulturno dediščino ter primarne ekološke omejitve.
Novogradnje objektov so možne, če se izvajajo na zazidljivem zemljišču.
Novogradnja objektov je možna če so v nadaljevanju izpolnjeni sanitarni, požarni, okoljevarstveni in drugi varstveni predpisi in je možno zagotoviti minimalno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, in sicer:
– oskrba s pitno vodo
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ali odvoz komunalnih odplak
– ravnanje s komunalnimi odpadki
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
– prometna dostopnost za vozila in pešce
– primerna oskrba z električno energijo
– ustrezna varnost pred poplavami, zemeljskimi in snežnimi plazovi in drugimi naravnimi vplivi
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.

1.2. Odmiki od objektov in parcelne meje
Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno-tehničnimi, požarnovarstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.
Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini oziroma na rabo sosednjih parcel.
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje minimalno 4 m, razen za pomožne objekte, ki morajo biti minimalno odmaknjeni od parcelne meje 2 m, kar ne velja za ograje, zanje velja odmik kot ga določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost.
Minimalen odmik je dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarnovarstveni predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest.
S soglasjem mejaša je lahko razdalja do posestne meje tudi manjša od 4 m, če je zadovoljeno ostalim parametrom, na podlagi katerih je določen odmik v naselju.
Investitor novega objekta je v takem primeru dolžan ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane oziroma preprečiti vplive na parcelo ali objekt mejaša.
Če je posestna meja med dvema parcelama različnih lastnikov ali uporabnikov sporna, se mora predhodno ugotoviti oziroma določiti v mejnem ugotovitvenem postopku ali v sodnem postopku.
Odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma skladni s soglasjem upravljalca komunalnih naprav.
Odmiki od kategoriziranih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah.
Odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 4–5 m, manjši odmik je možen le v primerih, če si investitor pridobi soglasje upravljalca glede na krajevne in terenske razmere in če je manjši odmik pogojen z obstoječo gradbeno črto ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine in likovnoprostorskih kriterijev.
Odmiki objektov centralnih dejavnosti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj 5 m.
Odmiki industrijskih objektov in objektov proizvodne obrti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj od 5 do 10 m, odvisno od ranga ceste.
Odmiki objektov od vrhnjega roba struge vodotokov Mislinja, Suhadolnica in Paka morajo biti najmanj 10 m, na pritokih pa najmanj 5 m, tako da je omogočen dostop za obnovitvena in vzdrževalna dela in intervencijska vozila. Izjeme so objekti MHE, vodni mlini in žage in podobno, ki so locirani na podlagi pogojev soglasja dajalcev.
Posegi ob gozdu ne smejo ovirati gospodarskega izkoriščanja gozda niti njegove ekološke funkcije. Objekti za stalno bivanje ali proizvodno dejavnost morajo biti praviloma odmaknjeni od gozdnega roba najmanj v razdalji ene sestojne višine.
Morebitni manjši odmiki so vezani na posebno soglasje pristojne gozdarske strokovne službe.

1.3. Gabariti objektov
Praviloma se morajo vse novogradnje objektov kot tudi adaptacije, pozidave in nadzidave obstoječih objektov prilagoditi obstoječim gabaritom kvalitetnih gradenj v naselju, tako da bo s tem vzpostavljena nadaljnja oblikovna identiteta naselja oziroma območja.
Zasnove objektov morajo biti v skladu s tlorisnim in višinskim razmerjem tipologije zazidave posameznih naselij, z možnostjo prilagoditve novim tehničnim pogojem funkcioniranja posameznih skupin objektov.
Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se tudi prilagajati tipologiji gradenj v naseljih.

1.4. Oblikovanje objektov
Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da je njihova urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo kvalitetne arhitekture in se prilagaja obstoječim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnih zemljišč
– odmiku od sosednjih objektov
– sestavi osnovnih stavbnih mas
– višini in gradbeni črti
– naklonu streh in smerem slemen
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji
– merilih in razporeditvah fasadnih elementov zlasti oken in vrat
– barvi in teksturi streh in fasad
– načinu ureditve odprtega prostora
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
1.4.1. Stanovanjski objekti
Pri oblikovanju novih stanovanjskih objektov je potrebno praviloma upoštevati pogoje od tipologije vsakega posameznega naselja.
Tloris objekta mora biti praviloma podolgovat, razmerje med stranicami 1:1,5 do 1:2.
Streha mora biti simetrična dvokapnica naklona najmanj 38 do 45, napušč ne sme biti manjši od 90 cm. V naseljih, kjer so svetlobne odprtine na strehah morajo slediti vertikalnim linijam spodnje etaže.
Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim razmeram in klimatskim pogojem. Barva kritine mora biti usklajena z najbližjimi okoliškimi objekti. Plastična kritina in valovita salonitna kritina nista dovoljeni.
Obdelava fasad, odprtin na fasadah, balkonov, napuščev, zatrepov se mora prilagoditi kvalitetno oblikovanim obstoječim objektom v naselju oziroma tipiki tradicionalno oblikovanih zgradb v vaških okoljih, praviloma naj bo fasada v beli barvi ali svetlejših barvnih odtenkih, leseni deli stavbnega pohištva, ograj in opažev pa v rjavem odtenku. Fasadna opeka ni dovoljena.
Višina objektov mora biti prilagojena objektom v neposredni bližini in ne sme zakrivati vedut kvalitetnih elementov v prostoru.
Pri rednem vzdrževanju objektov, adaptacijah, prenovitvah in dograjevanju veljajo enaki pogoji kot za novogradnje, potrebno je ohranjati kvalitetne elemente na objektu.
Prizidki in nadzidave se morajo prilagoditi oblikovanju in obdelavi matičnega objekta in okoliškim objektom z upoštevanjem dovoljenega proporca.
1.4.2. Proizvodno poslovni objekti
Pri oblikovanju objektov za obrtno dejavnost se morajo upoštevati pogoji kot za stanovanjsko gradnjo, s tem, da se vsi elementi, ki jih zahteva določena dejavnost prilagodijo merskim razmerjem, materialom in obdelavi ipd. (tipologiji), ki je značilna za konkretno naselje.
1.4.3. Kmetije
V primerih mešanih naselij je potrebno zagotoviti nemoteno življenje kmetijam in ustrezno ločiti kmetijske – proizvodne površine od ostale rabe prostora.
Pri obnovitvah samotnih kmetij je potrebno iskati rešitve za nove lokacije znotraj obstoječih gabaritov objektov oziroma v območju obstoječih funkcionalnih zemljišč, nova večja poslopja je potrebno umikati iz zornega kota dominantnih pogledov.
Pri razvojnih programih kmetij je treba upoštevati prostorske omejitve, ki izhajajo iz osnovne oblikovno-prostorske identitete kmetij in ekoloških pogojev, zato naj se v primeru večjih potreb oblikuje nova, od prvotne kmetije ločena gruča novih objektov na lokaciji, ki je ekološko manj ranljiva.
Pri kmetijah morajo biti gnojišča locirana v neposredni bližini gospodarskega poslopja – hleva, čimbolj odmaknjena od stanovanjske hiše in sosednjih stanovanjskih objektov. Gnojne jame morajo biti zgrajene vodotesno brez odtoka.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov pri kmetijah veljajo enaki pogoji kot pri čisti stanovanjski gradnji, pri oblikovanju novih gospodarskih poslopij je potrebno upoštevati tipologijo obstoječih kvalitetnih objektov in se jim po merskih razmerjih, vrsti, barvi, fasadni obdelavi in kritini prilagoditi, seveda ob upoštevanju prilagoditve novim tehničnim in funkcionalnim pogojem.

V območju z dolgoročnim planom in srednjeročnim planom opredeljenega prostora za kmetijstvo in gozdarstvo je vse posege v prostor potrebno prvenstveno podrejati opredeljeni kmetijski in gozdnogospodarski funkciji ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena.
Na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: kmetijska namenska raba) se lahko načrtujejo:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
– naslednji pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči;
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje;
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– začasni objekti;
– rekonstrukcije lokalnih cest.
Na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč ni dopustno vzpostavljati območij za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
Ne glede na prejšnji odstavek se na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko izjemoma vzpostavlja območja za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ki so povezani z obstoječimi ali načrtovanimi prostorskimi ureditvami državnega pomena s področja cestne in železniške infrastrukture v skladu s pogoji Zakona o kmetijskih zemljiščih, če jih ni mogoče umestiti na druga zemljišča.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, podrobneje določi pogoje in vrste ureditev za posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Na površinah 2. območja kmetijskih zemljišč, kamor so uvrščena vsa ostala zemljišča, ki niso razvrščena v 1. območje, so dovoljeni posegi za zagotovitev kmetijske proizvodnje, oziroma osnovne rabe prostora.
Razpršena poselitev posameznih stanovanjskih hiš na 2. območju kmetijskih zemljišč ni dovoljena.
V prostorskih aktih se na območjih ostalih kmetijskih zemljišč brez spremembe kmetijske namenske rabe lahko načrtujejo:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
– vsi pomožni kmetijski objekti;
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje;
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– začasni objekti;
– rekonstrukcije lokalnih cest.
Pomožni kmetijski objekti iz druge alineje prvega odstavka in druge alineje četrtega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, podrobneje določi vrste pomožnih kmetijskih objektov in začasnih objektov ter njihovo največjo velikost.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, podrobneje določi pogoje in vrste ureditev za posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.
Posegi v gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda; posebnega varstva morajo biti deležna varovalna, hidrološka in biocenotska vloga (primarne ekološke omejitve v prostoru).
Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozdni prostor je potrebno pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske strokovne službe, ki ga izda na osnovi valorizacije gozdnega prostora.
V varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim pomenom, ki so določena z družbenim planom ali so razglašeni s predpisi, so posegi dovoljeni le izjemoma, razen tistih, ki so potrebni za vzdrževanje in krepitev funkcij gozdov. Poleg mnenja gozdarske strokovne službe je za posege v te gozdove potrebno pridobiti tudi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za gozdarstvo. Posege v te gozdove je možno izvajati na osnovi predhodno izdelanega detajlnega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela za to usposobljena organizacija.
Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati ekološke omejitve, funkcije gozdov, nujno potrebno odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem potrebno upoštevati tudi njihove splošne funkcije in obstoj ter razvoj hribovskih in gorskih kmetij (posebno razvoj kmečkega turizma).
Poseg v gozdnati prostor (gozd in prostor, funkcionalno vezan na gozd) morajo usklajeno načrtovati vse pristojne strokovne službe.
Posebnega varstva v negozdnem prostoru morajo biti deležni gozdni ostanki, skupine dreves in posamična drevesa, izredna drevesa, obrežna vegetacija, živica.
V z odloki zavarovanih gozdovih so posegi dovoljeni v skladu z določili teh odlokov.

Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
Posamezni komunalni objekti in naprave (TP, daljnovodi, telekomunikacijski vodi, plinovodi, toplovodi, vodovodi, kanalizacija, vodni zbiralniki, MHE ipd.) morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasodajalcev.
Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav.
Pri večjih rekonstrukcijah in pri novogradnjah je potrebna priključitev na javno komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
Pri vseh bodočih gradnjah morajo biti upoštevane kote stoletne vode.
V naseljih, kjer ni možen priklop na javno vodovodno omrežje, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi oziroma pogoji sanitarnega soglasja.
V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne količine požarne vode, je potrebno v okviru naselja zgraditi ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostope k vodotokom.
Na območjih varovanja vodnih virov v občini Slovenj Gradec se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu pitne vode.
Odpadne vode na območjih, kjer je zgrajena kanalizacija se morajo obvezno speljati v kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije, mora biti odtok odpadnih vod začasno speljan v triprekatno greznico brez pretoka, po izgradnji pa je obvezen priključek v skladu s soglasjem upravljavca.
Odvod odpadne vode za več stanovanjskih objektov se praviloma rešuje s kanalizacijskim omrežjem, s skupnimi greznicami brez pretoka oziroma mini čistilnimi napravami ob upoštevanju predpisov za to področje. Ob rekonstrukcijah in drugih delih na industrijskih območjih je obvezna ureditev skupnih iztokov ali vsaj zmanjšanje števila iztokov pri onesnaževalcih voda ter ureditev vzorčevalnih mest oziroma predčiščenje.
V naseljih je potrebno načrtovati sistem kanalizacije, tako da imajo vse urbanizirane površine urejen odtok meteorne vode.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji, ki omogočajo gibanje telesno prizadetim občanom.
Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji upravljavca. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto. Uvozi ne smejo ovirati rabe javnih cest.
Dostope in dohode v javne ustanove, površine za pešce in prehode za pešce je potrebno urediti tako, da bodo primerni za invalide v vozičkih, hojo starejših občanov in vožnjo otroških vozičkov.
Pri urejanju trgov je treba ločiti površine po vrstah prometa. Pri ureditvah je potrebno upoštevati elemente prvotne ureditve, na primer vaška drevesa, vodnjaki, znamenja itd.
Ob glavnih cestah skozi naselja oziroma vasi je potrebno vsaj enostransko urediti površine za pešce, predvsem na območjih strnjenih jeder.
Kjer so podane možnosti naj se v skladu s potrebami uredijo tudi kolesarske steze oziroma kolesarske rekreacijske poti.
Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Ob regionalnih in lokalnih cestah skozi naselja s strnjeno zazidavo je potrebno urediti hodnike za pešce, parkirne površine in avtobusna postajališča ter zagotoviti varen kolesarski promet.
V varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim urejanjem, praviloma ni dovoljena.
V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa.
V koridorjih novo predvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav.
Odmiki vseh objektov (tudi živih mej in ograj) od cest in poti morajo biti tolikšni, da je možno neovirano minimalno vzdrževanje le-teh v zimskem in letnem času ter zagotovljena varnost prometa (preglednost).
Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest.
Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno zaščitnim zahtevam.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati zlasti naslednje: lego, velikost, namembnost in zmogljivost objekta, orientacijo prostorov in tlorisno zasnovo objekta, orientacijo zemljišča, konfiguracijo terena, lego in odmike sosednjih stavb, odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej, ureditev komunalnih naprav in priključkov, ureditev zelenih funkcionalnih površin, ureditev funkcionalnih dostopov, parkirnih mest in utrjenih površin ob objektih.
Poleg navedenih zahtev je potrebno upoštevati tudi sanitarno tehnične zahteve in požarnovarnostne zahteve kot so vpliv posega na bližnjo okolico glede na osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje, proste površine, intervencijske poti ipd.
Velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele objekta mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse potrebne površine za dejavnost v obstoječem ali bodočem objektu.
V izjemnih primerih se za del potreb lahko predvidijo tudi druge površine izven funkcionalnega zemljišča, če so površine zagotovljene na drugi lokaciji znotraj ureditvenega območja (npr. parkirna mesta).
Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč samostojnih stanovanjskih hiš praviloma ne sme presegati 600 m2 in ne biti manjša od 250 m2. Velikost je lahko izjemoma večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnost zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen, oziroma manjša, če je že obstoječa parcela manjša.
Pri določanju funkcionalnih zemljišč za obstoječe počitniške objekte veljajo merila kot za stanovanjske objekte, s tem, da je praviloma velikost celotne parcele ca. 250 do 400 m2.
Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel obrtnih delavnic in proizvodnih objektov je poleg splošnih zahtev treba upoštevati potrebne površine za skladiščenje materiala in izdelkov, potrebne površine za parkiranje ter potreben manipulativni prostor okrog objekta za potrebe dovoza in odvoza vozil, ki oskrbujejo dejavnost oziroma proizvodnjo.
Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel za kmetije je treba upoštevati medsebojno razporeditev vrste objektov, možnosti za eventualno širjenje, manipulativne površine in prostor za shranjevanje kmetijske mehanizacije.
Določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč za objekte komunalne, prometne ali energetske infrastrukture se izvede v skladu s predpisi za gradnjo navedenih objektov.
V primerih, da ležijo objekti ob varovalnih pasovih komunalne, prometne ali energetske infrastrukture in ob vodotokih in posegajo v funkcionalna zemljišča varovalnih pasov, morajo k predlogu funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel podati predhodna soglasja upravljavci navedenih naprav oziroma zemljišč.
V primerih, da so omejitve v prostoru takšne narave, da ni možno zadostiti vsem merilom za določitev funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, je potrebno predhodno pridobiti mnenja oziroma soglasja pristojnih organov in organizacij (npr. kmetijska svetovalna služba, vodna služba, cestna služba, služba za varstvo naravne in kulturne dediščine ipd.).
Funkcionalno zemljišče k novo predvidenemu objektu se določi z načrtom gradbene parcele, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije.
Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se le-to določi z odločbo pristojnega upravnega organa na podlagi predloženega strokovnega predloga, dokazila o objektnem stanju na terenu in dokazila o lastništvu.
Pravico zahtevati določitev funkcionalnega zemljišča ima samo lastnik zemljišča oziroma uporabnik, za kar mora k zahtevku predložiti zemljiškoknjižni izpisek.
Pri določanju gradbenih parcel oziroma funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom je potrebno upoštevati pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru ter pravilnik o katastrski klasifikaciji zemljišč.
Pri urejanju okolice objekta v obsegu funkcionalnega zemljišča veljajo naslednji pogoji:
Višina zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednim zemljiščem, če to dopušča oblika parcele.
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
Posestne meje v strnjenih zazidalnih območjih je dovoljeno pregrajevati z živimi mejami ali lesenimi ograjami do višine 1,50 m oziroma s primerno oblikovanimi protihrupnimi ograjami.
Ograjevanje parcel izven strnjenih zazidalnih območjih je dovoljeno le z avtohtono vegetacijo, odmik gozdnega drevja od roba parcelne meje mora biti tolikšen, da ni motena raba sosednjih parcel.
Znotraj naselij je potrebno ograje iz živih mej umakniti od roba javnih cest in poti v skladu s pogoji upravljavcev na zahtevan odmik, da bo s tem omogočena nemotena raba prometnih površin (preglednost).
Nove dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna druga zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali in primerno zasajeni.
Pri objektih, v katerih se opravljajo določene centralne dejavnosti oziroma za potrebe športno rekreacijskih dejavnosti, morajo biti predvidene tudi zadostne parkirne površine v okviru funkcionalnega zemljišča objekta oziroma v neposredni bližini.
Pri razmeščanju parkirnih površin za osebne avtomobile in določanju njihove velikosti je potrebno upoštevati značaj in funkcijo območja ter število obiskovalcev in delovnih mest.
Parkirne površine morajo biti razvrščene tako, da ne vplivajo na naravno in kulturno dediščino in da ne motijo delovnega in bivalnega okolja, parkirišča pa morajo biti urejena tako, da ne prepuščajo škodljivih snovi in morajo imeti urejene lovilce olj. Izjema so parkirišča, ki so izvedena s tlakovci oziroma s travnimicami za kar si je potrebno pridobiti posebno soglasje pristojne službe za zaščito vodotokov in podtalnice.
Vsa navedena okvirna določila morajo biti usklajena s sanitarno tehničnimi, vodnogospodarskimi in požarnovarnostnimi zahtevami oziroma predpisi.

Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma določili razglasitvenega dokumenta.
Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika ali znamenitosti in načina varovanja (pripravljena kot kratki povzetki) so sestavni del tega odloka in jih je upravna organizacija oziroma upravni organ dolžan upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije oziroma pri izdaji lokacijskega dovoljenja.

Pred posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.

Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko sprejemljive vire energije,
– obvezno priključevanje vseh novogradenj v strnjenih naseljih na ekološko sprejemljive vire energije,
– v strnjenem stanovanjskem naselju dovoliti le tako obrt oziroma dejavnost, kjer ne bo prihajalo do škodljivih emisij ali smradu,
– locirati hleve (farme) za intenzivno in številčno obsežno prirejo izven strnjenih naselij tako, da je med hlevom in naseljem ustrezna oddaljenost in po potrebi zelena bariera oziroma pregrada, ki preprečuje širjenje smradu. Upoštevati je potrebno značilnosti pokrajine in smer vetrov. Število glav živine je potrebno prilagoditi sprejemljivi obremenitvi okolja. Izbrati je potrebno tako tehnično-tehnološko izvedbo objektov in opreme, da je širjenje smradu v okolico čim manjše.

Za varstvo pred hrupom je potrebno upoštevati predpise za varstvo pred hrupom za bivalna območja.
Objekti za proizvodnjo, obrt ali drugo dejavnost morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije hrupa ne širijo v stanovanjska območja. Investitorji takih objektov morajo za izdelavo lokacijske dokumentacije predhodno predložiti strokovno mnenje pooblaščene organizacije v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred hrupom.

Investitor je dolžan obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena ob gradnji.
Na območjih skladiščenja tekočih goriv in naftnih derivatov, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

Za varstvo voda je potrebno:
– upoštevati predpise za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda,
– zagotoviti izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav,
– za naselja načrtovati sistem kanalizacije tako, da bodo meteorne vode speljane ločeno od odpadnih vod,
– v industrijskih obratih ločiti odpadne vode od čistih vod.
Industrijske odpadne vode je potrebno glede na vrsto onesnaženosti in zahteve biološke čistilne naprave predhodno fizikalno-kemijsko očistiti in šele nato speljati v skupno kanalizacijo, ki vodi v biološko čistilno napravo.
Za posege v varstvenih območjih je potrebno upoštevati določila sprejetih odlokov o varstvu virov pitne vode.
Za posege, ki vplivajo na vodni režim si mora investitor pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
Vsi posegi, ki spreminjajo režim vodotokov oziroma posegajo na obvodne površine morajo biti izvedeni s soglasjem upravljavca vodotoka in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Na bregovih in strugah potokov je prepovedano postavljati ograje in druge objekte.
Vegetacijo ob vodotokih pa je potrebno v čim večji meri ohranjati kolikor ne ovira normalnega pretoka vode.
Vsi bregovi vodotokov so načeloma nezazidljivi, razen za objekte za izkoriščanje vodne energije.
Preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji, neustreznimi regulacijami in prekoračitvijo biološkega minimuma pretoka vode.
Zagotavljanje biološkega minimuma pretoka je predpogoj za obratovanje objekta, ki zahteva odvzem vode iz vodotoka. Investitor je dolžan zgraditi in vzdrževati objekt tako, da avtomatsko zagotavlja pretok vodotoka vsaj v količini biološkega minimuma.
Izvedba objekta, ki zagotavlja pretok biološkega minimuma mora biti razvidna iz projektne dokumentacije, ki služi kot strokovna podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in iz izvedbenih projektov.
Biološki minimum določi upravljavec vodotoka.
Pri vsakem posegu v vodnat svet je potrebno očuvati značilno krajinsko ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke. Obvezna je ohranitev obvodnih in vodnih ekosistemov, s čemer se ohranja ekološka pestrost in rekreacijski potencial.
Vsi posegi v vodni in obvodni svet naj se izvajajo v času, ko za ribe in druge obvodne živali niso predpisane varstvene dobe v skladu s soglasjem območne ribiške družine.
Regulacije oziroma ureditve vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z uporabo avtohtonih naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.

Pri hidromelioracijskih kmetijskih zemljišč in regulacijah vodotokov je potrebno ohranjanje značilne krajinske podobe, ohranjanje obstoječega potenciala vodotokov oziroma upoštevanja značaja poteka obstoječih strug (meandriranje), ohranjanje kvalitetne obvodne vegetacije in naravno urejanje in utrjevanje brežin struge.
Na vseh območjih je potrebno v čim večji možni meri ohraniti značilno parcelacijo zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo ter v okviru možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo.
V primeru posega v gozd ali bližino gozda je potrebno predhodno zagotoviti pogoje za nego in izkoriščanje gozda in določiti obseg tistega dela, ki daje prvobitno podobo krajini.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti ohranjanju gozdnega roba in določiti potrebna dela za oblikovanje in nego novega roba ter za ohranitev krajinske tipike. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranitvi biološkega ravnotežja v prostoru, ohranitvi zaščitne funkcije gozda (veter, erozija, zaloge pitne vode), krajinsko-estetski oziroma oblikovni vlogi ter vplivu na mikroklimo ipd. in zagotoviti dostop, ki omogoča nego in gospodarsko izkoriščanje gozdnega zaledja.
V območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje širjenje požara. Dostopi oziroma prometna ureditev mora biti prilagojena potrebam gasilske intervencije, zagotovljene morajo biti zadostne proste površine za potrebe evakuacije in zadostne količine vode za gašenje oziroma zagotovljeni dostopi za odvzem požarne vode iz vodotokov.

V naseljih je potrebno urejati, vzdrževati in varovati zelene površine tako:
– da se zavarujejo stanovanjska naselja pred prekomernim hrupom, pred onesnaževanjem zraka in pred škodljivimi vplivi prometa in industrije,
– da se zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi,
– da se zagotovi estetski videz naselij in ohranijo pokrajinske kvalitete.

Za zelene površine se štejejo:
– javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
– skupine gozdnega drevja na površini do 500 m2,
– posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje,
– zelene površine v stanovanjskih naseljih,
– zelene površine ob javnih komunikacijskih in vodnih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
– zelene površine v sklopu kopališč, športnih in otroških igrišč, šolskih vrtov in pokopališč.

Investitorji objektov morajo urejati zelene površine v skladu z lokacijsko dokumentacijo in pogoji lokacijskega dovoljenja.
Izvajalec gradbenih del je dolžan med izvajanjem del zavarovati pred poškodbami drevje in parkovno grmičevje na celotnem območju gradnje.
V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje drevje ali parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enakem obsegu in količini.
Po končani gradnji objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja zemljišče urediti, zlasti pa odstraniti gradbene provizorije in odvečni material ter poravnati in zatraviti zemljišče.

Na zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen, če je to predvideno v prostorskih izvedbenih aktih in lokacijskem dovoljenju ali je to potrebno zaradi preureditve zelenih površin, cestno prometne varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov.

Pri načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih, projektiranju tehnoloških in drugih procesov, se morajo upoštevati in izvajati na podlagi ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, predpisani prostorski, urbanistični, gradbenotehnični, tehnični in drugi ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem, organizacijam in organom stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora – Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje občine Slovenj Gradec.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija ter druge pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v Občini Slovenj Gradec (MUV št. 9/69).

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 33/97 in 51/97).

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.