Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 11. člena ter tretjega odstavka 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 18. seji dne 10. 9. 2012 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka ureditvenega načrta Sotočje, v nadaljevanju OPPN.
(2) Spremembe in dopolnitve Odloka ureditvenega načrta Sotočje (OPPN), je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2011/OPPN-070, junij 2012.

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec.

(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z izgradnjo 2 objektov ter ureditev parkirnih površin za namene obstoječih poslovno proizvodnih objektov, južno od območja OPPN.
(2) Predvidene ureditve:
– gradnja objekta 1,
– gradnja objekta 2,
– gradnja manjšega krožnega križišča ali rondoja na dovozni cesti,
– ureditev parkirišča in zunanjih površin,
– gradnja potrebne prometne, energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

(1) Območje OPPN se nahaja v severnem delu naselja Slovenj Gradec, na sotočju Suhodolnice in Mislinje oziroma med državno cesto št. 1258 – severna obvoznica in občinsko cesto št. 378261. Sodi v prostorsko enoto naselja Center.
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(3) Celotno območje OPPN se nahaja na naslednjih parcelnih št.: 244/47, 1/3, 244/51, 244/52, 244/53, 1012/9, 1008/25, 1008/26, 1008/27, 1/4, 244/14, 248 vse k.o. 0850 Slovenj Gradec.
(4) Velikost območja OPPN je 17 879 m2.

(1) Predmet OPPN je območje, ki meji na severu na križišče oziroma stičišče severne obvoznice in Francetove ceste, na vzhodu je omejeno s Francetovo cesto, na jugu z dovozno cesto do obstoječih poslovno proizvodnih objektov industrijske cone, na zahodni strani predstavlja mejo severna obvoznica.
Glavni in edini dostop na območje je predviden z zahodne strani, s severne obvoznice in nato preko novo predvidenega rondoja na jugozahodni strani na predmetno zemljišče.
(2) Območje OPPN obravnava izgradnjo dveh objektov, rondoja na dovozni cesti ter zunanjo ureditev celega območja.

(1) Zemljišče OPPN predstavlja del območja industrijske cone IC 3 v Slovenj Gradcu, to je območje, ki je namenjeno postopni rehabilitaciji v smislu mehčanja prehoda iz čiste proizvodne funkcije na robno umeščanje storitvenih dejavnosti značilnih za sosednja območja.
Leži na sotočju Suhodolnice in Mislinje oziroma med državno cesto št. 1258 – severna obvoznica in občinsko cesto št. 378261. Sodi v prostorsko enoto naselja Center.
Območje je z realizirano severno obvoznico vezano na obstoječo prometno mrežo. Severna obvoznica, ki deluje kot obvozna cesta mestnega središča, spelje ves promet iz storitvenih in proizvodnih con mimo mesta naravnost na državno omrežje.
Zemljišče predstavlja v naravi neurejeno površino, pokrito z gramozom oziroma služi kot parkirišče na makadamskih tleh.
(2) Na območju, ki je trenutno nepozidano se predvideva izgradnja dveh objektov. Izgradnja teh objektov in ureditev zunanjih površin, prometne in komunalne ureditve tega območja, zaključuje ureditev poslovno proizvodnega območja Sotočje.
(3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

(1) Vrste dopustnih dejavnosti, ki se dopuščajo:
– predelovalne dejavnosti (proizvodnja živil, tekstilij, oblačil, tiskarstvo, proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, proizvodnja pohištva, druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, popravila in montaža strojev in naprav);
– oskrba z električno energijo, plinom in paro (oskrba z električno energijo – druga proizvodnja elektrike (sonce, veter ipd.);
– trgovina (trgovina z motornimi vozili in popravilo motornih vozil, trgovina na drobno, razen z motornimi vozili);
– promet in skladiščenje (skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti);
– informacijske in komunikacijske dejavnosti;
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
– druge dejavnosti (popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo, druge storitvene dejavnosti).
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
– gradnja novih objektov,
– tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,
– nadzidave in dozidave novih objektov in naprav do opredeljenih gabaritov v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, opredeljenih v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,
– odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
– rekonstrukcija objektov in naprav,
– funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega odloka.
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe,
– industrijske stavbe,
– parkirišča,
– nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka.
Objekti transportne infrastrukture:
– ceste.
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
Dopuščene dejavnosti se lahko umestijo v zgoraj navedene stavbe oziroma objekte.

(1) Z OPPN se načrtuje gradnja naslednjih objektov in ureditev površin:
– gradnja krožnega križišča ali rondoja,
– gradnja objekta (1),
– gradnja objekta (2),
– ureditev skupnega parkirišča na vzhodni strani območja.
Krožno križišče ali rondo
Predvidena je rekonstrukcija obstoječega križišča cest LZ 378060 in LK 378261 z umestitvijo novega 4-krakega mini krožnega križišča.
Objekt 1
V severnem delu območja je predviden pritlični (P) objekt, pravokotne oblike, max. tlorisnih dimenzij cca 52,00 x 29,00 m z ravno streho z minimalnim naklonom.
Ob severni strani objekta, je načrtovana dostava.
Predvidena dejavnost v objektu je možna glede na dopustne dejavnosti iz tega odloka.
Na južni in vzhodni strani objekta so predvidena parkirišča za obiskovalce in zaposlene.
Objekt 2
Načrtovani objekt, ki leži na južnem delu območja je etažnosti P+1 (pritličje in eno nadstropje), pravokotne oblike max. skupnega gabarita 37,00 x 24,00 m z nadstreškom na vzhodni in južni strani.
Predvidena dejavnost v objektu je možna glede na dopustne dejavnosti iz tega odloka.
Parkirišče je predvideno na južni in severni strani.
Načrtovanje objektov (1 in 2) mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji, ki omogočajo samostojno gibanje telesno prizadetim, slepim ter slabovidnim osebam.
Parkirišče na vzhodni strani območja
Na jugovzhodni strani območja je predvideno parkirišče s cca 76 parkirnimi mesti, za potrebe parkiranja obstoječih poslovno proizvodnih dejavnosti v coni.
Na tem delu se lahko predvidi tudi izgradnjo garažne hiše, v max. tlorisnem gabaritu kot je prikazano v grafičnih prilogah (v grafičnih prilogah je območje označeno z modro črtkano črto), kolikor se pojavi potreba po dodatnih parkiriščih. Dovoljen višinski gabarit garažne hiše je tri etaže (P+2), kjer bi lahko bilo predvidenih skupaj cca 247 parkirnih mest.
Podrobnejše načrtovanje garažnega objekta se predvidi v projektni dokumentaciji.
Zunanje parkirne površine se uredijo v smislu veljavnega načrta kot »zelene« parkirne površine.

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
Nezahtevni objekti:
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, antenski drog, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja),
– spominska obeležja.
Enostavni objekti:
– pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje),
– pomožni energetski objekti (razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za UNP),
– pomožni komunalni objekti,
– spominska obeležja,
– urbana oprema (kolesarnica z nadstreškom, transparent, skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu).
(3) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,00 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(4) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so v odloku opredeljene nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.
(5) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(1) Podrobnejše usmeritve za vzpostavitev zelenih in drugih površin znotraj ureditvenega območja so razvidne iz grafične priloge 4.1 Ureditvena situacija s karakterističnim prerezom.
Ureditev je zarisana načelno, izbira rastlinskih vrst in druge opreme se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji.
(2) Ureditev prostih in zelenih površin izhaja iz funkcionalno-oblikovalske razporeditve objektov, ureditve parkirišč in dovoznih cest. Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine, parkirišča, pešpoti oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, ki jih sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine.
(3) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(1) Potrebno je zagotoviti zadostno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
Normativ za določitev minimalnih parkirnih mest namenjene vozilom oseb z invalidskim vozičkom, ki naj bodo locirana čim bliže objektu, predstavlja 5 % parkirnih mest.
(2) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenih notranjih prometnih in manipulativnih površin znotraj območja OPPN.
(3) Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(4) Pločniki ob posameznih cestah so višinsko ločeni od vozišča z dvignjeno obrobo iz robnikov.
(5) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjeni pešcem. Prav tako se mora omogočiti slepim in slabovidnim osebam svobodnejše gibanje in orientacijo z ureditvijo ustreznih vodilnih poti (talni vodilni in napovedni tlakovci). Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(6) Kinematični elementi v križiščih morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu.
(7) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.
(8) Možna je etapna izvedba, vendar mora vsaka etapa predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto.

Načrtovane prometne ureditve:
– rekonstrukcija obstoječega križišča cest LZ 378060 in LK 378261 z umestitvijo novega 4-krakega mini krožnega krožišča, skladno s smernicami upravljavca,
– izgradnja nove dovozne ceste v območju urejanja v profilu:
– vozišča 2x3,00 m,
– pločnik1x2,00 m
– ob načrtovanem krožnem križišču je predvidena izgradnja nove kolesarske poti širine 3,00 m z navezavo na obstoječo kolesarsko stezo oziroma pešpot ob državni cesti G1/4, odsek 1258,
– na JV strani območja je načrtovana parkirna površina za parkiranje osebnih vozil za potrebe obstoječe industrijske cone.
Potrebno je zagotoviti zadostno število parkirnih površin za potrebe objekta (1) in objekta (2) skladno z namembnostjo objekta.
Vse ureditve se izvedejo na podlagi projektne dokumentacije ob upoštevanju veljavnih predpisov ter smernic in pogojev upravljavca.

(1) Parkirne površine za potrebe načrtovanih objektov se uredijo na lastnih zemljiščih ob upoštevanju veljavnih predpisov in normativov.
(2) Javne parkirne površine se zagotovijo v JV delu območja.
(3) Dostava do območja je predvidena preko obstoječega priključka v sredini območja, dostop ter intervenca preko obstoječega in predvidenega priključka (v krožno križišče).

(1) Po južnem robu območja je obstoječa peš in kolesarska pot, ki se navezuje na kolesarsko in pešpot ob državni cesti 61/4, odsek 1258.
(2) Ob predvideni novi dostopni cesti se zgradi nov enostranski pločnik za dostop do objekta.

(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
(2) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture. Dopustna je etapna in začasna izvedba.

(1) Obravnavano območje se naveže na obstoječe vodovodno omrežje sistema Slovenj Gradec. Priključno mesto je na južni strani.
(2) Do posameznih objektov se položijo ustrezne cevi, katerih dimenzije se obdelajo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju veljavnih predpisov. Mesta priključitve se predvidijo izven objektov (jaški).

(1) Predvidi se ločen kanalizacijski sistem z navezavo na obstoječe kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Meteorne odpadne vode iz parkirišč in manipulativnih površin se vodijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentrimi filtri skladno s standardom SIST EN 858-2.
(3) Meteorne vode iz strešin se navežejo na meteorno kanalizacijo ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje.
(4) Preko območja poteka obstoječi kolektor, v vzhodnem delu je zgrajen podzemni objekt. Kolektor in objekt je potrebno po potrebi ustrezno zaščititi, na območju zadrževalnika je dopustna samo zelena površina.

(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi elektroenergetski vodi SN IN NN.
(2) Obstoječe vode je potrebno ustrezno prestaviti oziroma zaščititi v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami ter pogoji upravljavca.
(3) Predvideni objeti se bodo napajali iz obstoječe TP Postajališče. Iz TP se zgradi ustrezno NN omrežje.

Ob dostopnih cestah se predvidi postavitev javne razsvetljave. Razsvetljava se izvede s svetilkami, ki ustrezajo zahtevam glede veljavnih vrednosti svetlobnega onesnaženja. Celotna izvedba mora biti kabelsko-podzemna.

Za potrebe TK in kabelskega omrežja se v dostopnih cestah predvidi položitev kabelske kanalizacije z ustreznimi jaški. V kanalizacijo se položijo ustrezni kabli.

(1) V vzhodnem in južnem delu območja je obstoječe plinovodno omrežje. Priključki do predvidenih objektov se izvedejo iz vzhodne strani.
(2) Plinovod in plinski priključki se izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo. Detajli se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(1) V skladu z občinskim odlokom je obravnavano območje predvideno za priključitev na plinovodno distribucijsko omrežje.
(2) Dopustna je uporaba alternativnih načinov ogrevanja (sončna energija, sistemi ogrevanja s toplotno črpalko, biomasa ipd.). V primeru uporabe toplotnega vira podtalnice ali vertikalne zemeljske sonde, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja izdelati Analizo tveganja za onesnaženje skladno z veljavno zakonodajo in pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z zakonodajo. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.

(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. Predhodne arheološke raziskave se po potrebi opravijo pred posegi v prostor. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba. Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo Kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora. O dinamiki del je potrebno pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.
(3) V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine je ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki investitorja/lastnika zemljišča/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo nepoškodovano na mestu odkritja zavaruje in o tem takoj obvesti pristojno enoto ZVKD.

(1) Skladno s podzakonskim aktom se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.
Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(1) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(3) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

(1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij.
(2) Objekte je potrebno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti in predpisi, ki določajo odvajanje odpadnih voda.
(3) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti s podzakonskimi akti, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
(4) Odpadne padavinske vode iz cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene odvajati v javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe pitne, se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to možno.
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Iz projekta PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858:2).
(6) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s potrebnimi zakonskimi akti.
Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.

Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(1) Odvoz odpadkov se bo izvajal skladno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 85/11).
(2) Z odpadki, ki nastanejo v dejavnosti in niso komunalni odpadki, mora investitor ravnati skladno z zakonodajnimi določili za te vrste odpadkov.
(3) Za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, si mora investitor priskrbeti tipske posode za zbiranje ločenih frakcij po sistemu mokro-suho. Investitor je dolžan ločevati odpadke po navodilih izvajalca javne službe ravnanja z odpadki.
(4) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti ustrezen prostor za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, ki bo dostopen s smetarskim vozilom.

(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Za objekt ni potrebna gradnja zaklonišča, potrebna je ojačitev prve plošče.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. Požar lahko nastane pri stalnem ognju kot je ogenj pri kampiranju, širjenje je počasno, na odprtem prostoru pa srednje hitro. Ponavadi nastanejo manjši površinski požari s slabim ognjem, v glavnem zagori samo listje. Požar se da hitro omejiti.
(2) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– ustreznimi zagotovitvami potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– zagotovitvijo virov vode in naprav za gašenje ter neoviran in varen dovoz, dostop in delovne površine za intervencijska vozila.
Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.
Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenih notranjih prometnih in manipulativnih površin po vsem območju OPPN.

OPPN se lahko izvajajo v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega poglavja.
(3) Odstopanja pri komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju internih cest v območju OPPN), če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih objektov je + 1,50 m od opredeljenih in grafično prikazanih tlorisnih gabaritov, kar je razvidno iz grafične priloge 4.3. Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji. Dovoljena je izgradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. Novozgrajene stavbe lahko zarisane tlorisne gabarite presegajo z vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Predpisano odstopanje je podano za zagotavljanje ureditve funkcionalnega tlorisa in izpolnjevanje pogojev toplotnih karakteristik stavb.
(2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika …) in izhodov na streho. Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov.
(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji.

(1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2) Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest in lokacija klančin se opredelijo v projektni dokumentaciji glede na dejansko število potrebnih parkirnih mest in dejavnosti.

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnih OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega odloka, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2) Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predviden objekt.

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju.

Z dnem uveljavitve tega Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Sotočje preneha veljati del odloka:
– Odlok o ureditvenem načrtu »Sotočje«, (Uradni list RS, št. 75/01), v severnem delu območja z oznako F1 in F2,
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu poslovno-storitvene cone Slovenj Gradec – Ozare in severne obvoznice Stari trg (Uradni list RS, št. 104/06), v jugovzhodnem delu ureditvenega območja lokacijskega načrta, z oznako C10, kjer je predvideno križišče za priključevanje proizvodno storitvene cone »Sotočje«, in sicer samo skrajni južni del tega priključka, križišče ostaja nespremenjeno.

OPPN je na vpogled na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.