Na podlagi 13. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – UPB1, 117/06 – ZDavP-2, 26/08, 7/09 Odl. US: U-I-25/08-11) je Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na seji dne 24. 9. 2012 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki obsega:
– Statut Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 53/08),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije z dne 22. 6. 2010,
– Spremembo Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije z dne 28. 3. 2011,
– Spremembe in dopolnitve Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije z dne 8. 3. 2012,
– Spremembe Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije z dne 24. 9. 2012.
S T A T U T
Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (uradno prečiščeno besedilo 2 – UPB2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) je pravna oseba javnega prava. Zbornica je avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija za:
– varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– izvajanje javnih služb in javnih pooblastil na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost,
– pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.
2. člen
Ime zbornice je:
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE.
Skrajšano ime je: KGZS.
Pri poslovanju s tujino se v angleškem jeziku uporablja ime: »Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia (skrajšano: C.A.F.S.)«.
Pri poslovanju s tujino se v nemškem jeziku uporablja ime: »Slowenische Land – und Forstwirtschaft Kammer (skrajšano: S.L.F.K.)«.
Pri poslovanju s tujino se v francoskem jeziku uporablja ime: »Chambre de l'agriculture et de sylviculture de la Slovenie (skrajšano: C.A.S.S.)«.
Pri poslovanju s tujino se v italijanskem jeziku uporablja ime: »Camera di agricoltura e di foreste di Slovenia (skrajšano: C.A.F.S.)«.
Pri poslovanju s tujino se v madžarskem jeziku uporablja ime: »Szlovén Mezőgazdasági és Erdészeti Kamara (skrajšano: Sz.M.E.K.)«.
Sedež zbornice je v Ljubljani. Svet zbornice pooblašča upravni odbor za točno določitev sedeža.
3. člen
Zbornica uporablja pri svojem poslovanju žig, ki je okrogle oblike, z navedbo imena in sedeža.
Zbornica ima svoj znak. Obliko in način uporabe določi upravni odbor.
4. člen
Zbornica nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Zbornica lahko nastopa tudi v svojem imenu in za račun drugih pravnih oseb, če jo te za to pooblastijo.
II. DEJAVNOSTI ZBORNICE
5. člen
Zbornica opravlja naslednje naloge, ki se financirajo iz zbranega zborničnega prispevka:
– obravnava problematiko kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter predlaga ukrepe za njihov skladen razvoj;
– opravlja za svoje člane splošno strokovno svetovanje in splošno strokovno pomoč na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– usklajuje skupne in posamične interese članov ter zastopa interese članov in interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;
– spodbuja, organizira in koordinira ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
– oblikuje stališča in predlaga ukrepe za izboljšanje socialnih razmer v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
– sodeluje z zbornicami in ostalimi sorodnimi kmetijskimi, gozdarskimi in ribiškimi organizacijami doma in v tujini;
– sodeluje z izobraževalnimi, raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami za razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– organizira in se udeležuje sejmov in drugih prireditev na področju kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti;
– daje strokovna mnenja v postopkih sprejemanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– spremlja in opozarja na posledice učinkovanja predpisov državnega zbora, vlade, ministrstev, lokalnih skupnosti in predpisov Evropske unije na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;
– obvešča člane o svojih aktivnostih;
– vodi evidenco članov in razvija informacijski sistem;
– podeljuje priznanja za uspešno delo.
Zbornica izvaja naloge javnih služb na področju kmetijstva in druge naloge na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
Zbornica lahko opravlja tudi druge dejavnosti, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom, iz katerih pridobiva dohodek.
III. IZVAJANJE JAVNIH POOBLASTIL
6. člen
Zbornica izvaja javna pooblastila v skladu z Zakonom o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, drugimi zakoni in predpisi.
Javna pooblastila izvaja zbornični urad v skladu z zakonom o upravnem postopku. Za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravnih zadevah je pooblaščen direktor zborničnega urada in osebe, ki jih pooblasti direktor zborničnega urada in ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
IV. ČLANSTVO ZBORNICE
7. člen
Člani zbornice so fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene v zakonu.
Zbornica ima obvezne in prostovoljne člane.
8. člen
Seznam članov vodi zbornični urad in ga uskladi najmanj enkrat letno.
9. člen
Članstvo v zbornici preneha zaradi:
– neizpolnjevanja zakonsko določenih pogojev,
– izstopa prostovoljnega člana,
– smrti člana ali prenehanja pravne osebe,
– izključitve prostovoljnega člana na podlagi sklepa upravnega odbora.
1. Pravice, obveznosti in odgovornosti članov
10. člen
Pravice članov zbornice so:
– voliti in biti izvoljen v organe zbornice in druge organe,
– dajanje pobud in predlogov za sprejemanje zakonov in drugih predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– uporaba storitev zbornice in druge strokovne pomoči zbornice,
– biti informiran glede pomembnih vprašanj s področja dela zbornice,
– sodelovanje v strokovnih odborih, projektnih in delovnih skupinah s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva za pripravo stališč in predlogov zbornice,
– posredovanje in razreševanje sporov pred stalno arbitražo in častnim razsodiščem zbornice.
11. člen
Obveznosti članov zbornice so zlasti:
– spoštovanje aktov zbornice in izvrševanje sklepov organov zbornice,
– varovanje ugleda zbornice in delovanje v njenem interesu,
– spoštovanje dobrih poslovnih običajev,
– redno plačevanje zborničnega prispevka.
2. Zastopanje članov
12. člen
Zbornica zastopa interese svojih članov in pri svoji organiziranosti in delovanju upošteva regionalno in panožno načelo.
V. ORGANIZACIJA ZBORNICE IN ORGANI
1. Organizacija
13. člen
Zbornica izvaja svojo dejavnost na sedežu v Ljubljani, na sedežih območnih enot in na sedežih izpostav območnih enot.
Organizacijske enote zbornice so območne enote, ki jih določa zakon. Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča.
Zbornica lahko ustanovi, preoblikuje ali ukine izpostavo območne enote.
2. Organi
14. člen
Zbornica ima obvezne organe, strokovne odbore in druga stalna oziroma občasna delovna telesa.
Mandatna doba članov obveznih organov zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani.
Mandatna doba članov strokovnih odborov in članov drugih stalnih oziroma občasnih delovnih teles traja za čas imenovanja oziroma do razrešitve na pristojnem organu zbornice.
2.1. Obvezni organi
15. člen
Obvezni organi zbornice so:
– svet zbornice,
– upravni odbor zbornice,
– nadzorni odbor zbornice,
– predsednik in dva podpredsednika zbornice,
– častno razsodišče zbornice,
– stalna arbitraža zbornice,
– direktor zborničnega urada.
2.1.1. Svet zbornice
16. člen
Svet zbornice je sestavljen iz predstavnikov prve in druge volilne skupine.
Iz prve volilne skupine se iz vsake območne enote v svet zbornice voli en član na vsakih začetih 3.000 članov te območne enote.
Iz druge volilne skupine se iz vsake območne enote v svet zbornice voli en član.
Konstitutivno sejo sveta zbornice po volitvah v roku 30 dni po opravljenih volitvah skliče predsednik zbornice, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov zbornice. Če mandat organom zbornice poteče pred sklicem konstitutivne seje, konstitutivno sejo skliče direktor.
17. člen
Svet zbornice ima naslednje naloge:
– sprejema statut, poslovnik o svojem delu ter druge akte zbornice, razen aktov, ki se nanašajo na vodenje in organiziranje dela in personalne in finančne zadeve, ki so v pristojnosti upravnega odbora,
– izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta, ki so hkrati predsednik in podpredsednika upravnega odbora,
– voli člane upravnega odbora zbornice in člane nadzornega odbora zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika,
– voli predsedstvo stalne arbitraže, in sicer 5 članov in njihovih namestnikov, ki izmed sebe izvolijo predsednika,
– voli 5 članov častnega razsodišča in njihovih namestnikov, ki izmed sebe izvolijo predsednika,
– na predlog upravnega odbora po opravljenem javnem razpisu imenuje direktorja zborničnega urada in njegovega namestnika,
– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote,
– sprejema letni program dela in finančni načrt,
– v soglasju z Vlado Republike Slovenije odloča o povišanju oziroma znižanju stopnje zborničnega prispevka in ugotavlja pavšalni znesek, kar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
– obravnava in sprejema letno poročilo o delu in poročilo o finančnem poslovanju zbornice,
– obravnava poročilo nadzornega odbora o poslovanju zbornice,
– usmerja delo območnih enot,
– ustanovi, preoblikuje ali ukine izpostave območnih enot,
– odloča o sporu glede teritorialne pristojnosti območnih enot,
– načrtuje, usklajuje, povezuje in usmerja razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva na ravni države tako, da skrbi za enakomerni regionalni razvoj,
– daje predloge za sprejem zakonov in drugih predpisov državnim organom in organom lokalnih oblasti,
– odloča o pritožbah zoper odločitve upravnega odbora glede članstva v zbornici,
– odloča o spremembi dejavnosti kmetijsko gozdarskih zavodov,
– odloča o spremembi imena kmetijsko gozdarskega zavoda,
– odloča o ustanavljanju pravnih oseb,
– odloča o razpustitvi sveta zbornice in sveta območnih enot zbornice,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in statutom.
18. člen
Svet zbornice se mora sestati najmanj dvakrat letno. Svet zbornice sklicuje in vodi predsednik zbornice.
Predsednik zbornice mora v 15 dneh sklicati svet, če to zahtevajo upravni odbor ali nadzorni odbor ali 1/3 članov sveta zbornice.
19. člen
Svet zbornice je sklepčen, če se seje udeleži več kot polovica članov.
Sklepi sveta zbornice se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
20. člen
Pri odločanju ima vsak član sveta zbornice en glas.
Če svet zbornice pri izvedbi volitev zaradi enakega števila glasov »za« in »proti« ne sprejme odločitve, odloči glas predsednika sveta zbornice, če svet pred izvedbo volitev ne odloči drugače.
21. člen
Podrobnejše določbe o sklicu in delu sveta zbornice vsebuje poslovnik o delu sveta zbornice, ki ga sprejme svet.
2.1.2 Upravni odbor zbornice
22. člen
Upravni odbor zbornice šteje 20 članov, od tega:
– predsednika,
– dva podpredsednika, od katerih je eden izvoljen izmed članov sveta zbornice, izvoljenih v prvi volilni skupini, drugi pa izmed članov sveta zbornice, izvoljenih v drugi volilni skupini,
– trinajst članov, izvoljenih v upravni odbor zbornice po območnih enotah zbornice, v katerih so bili izvoljeni v svet zbornice,
– enega člana, ki je izvoljen izmed članov sveta zbornice, ki so jih v svet izvolile pravne osebe,
– tri člane, ki jih svet zbornice izvoli izmed strokovnjakov, katerih strokovno, raziskovalno, pedagoško ali znanstveno delo je povezano s kmetijstvom ali gozdarstvom.
23. člen
Upravni odbor zbornice je izvršilni organ zbornice in ima naslednje pristojnosti:
– spremlja razmere v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu in državnim organom in drugim nosilcem javnih pooblastil predlaga sprejem določenih ukrepov,
– sodeluje pri oblikovanju, sprejemanju ukrepov za gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gozdarstvo in ribištvo ter aktivno spremlja ukrepe države v postopkih mednarodnega sodelovanja in povezovanja,
– obravnava letni program in finančni načrt zbornice in ga predloži svetu v sprejem,
– obravnava letno poročilo o delu zbornice in finančno poročilo in ga predloži svetu v sprejem,
– sprejema poslovnik o svojem delu in druge akte, ki se nanašajo na vodenje in organiziranje dela ter personalne in finančne zadeve,
– pripravlja dnevni red za seje sveta zbornice,
– odloča o kadrovskih vprašanjih zbornice, če odločanje o teh vprašanjih ni v pristojnosti sveta, predsednika zbornice ali direktorja zborničnega urada,
– razpiše redne volitve v svet zbornice, svete območnih enot in odbore izpostav območne enote,
– imenuje volilno komisijo zbornice,
– na predlog predsednika zbornice imenuje tri člane sveta kmetijsko gozdarskih zavodov kot predstavnike ustanovitelja,
– na predlog predsednika zbornice imenuje tri člane sveta kmetijsko gozdarskih zavodov kot predstavnike uporabnikov storitev,
– svetu zbornice predlaga imenovanje direktorja in njegovega namestnika,
– ustanavlja, preoblikuje ali razpušča strokovne odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa zbornice in imenuje oziroma razrešuje njihove člane,
– odloča o nastanku in prenehanju obveznega članstva, če se o tem pojavi dvom ali spor,
– odloča o sprejemu in prenehanju oziroma izključitvi iz prostovoljnega članstva,
– odloča o podelitvi priznanj in nagrad zbornice,
– na predlog direktorja sprejema akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest zborničnega urada,
– odloča o finančnih vprašanjih zbornice, če odločanje o teh vprašanjih ni v pristojnosti sveta, predsednika zbornice ali direktorja zborničnega urada,
– odloča o pogojih in osnovah za povračila stroškov in nagrade za delo predsednikom, podpredsednikom in članom sveta ter drugih organov zbornice,
– odloča o predlogih za znižanje, obročno plačevanje ali odpis zborničnega prispevka,
– je pritožbeni organ zoper odločitve častnega razsodišča,
– odloča o nakupu in prodaji nepremičnega premoženja, ki ni zajeto v letnem finančnem načrtu,
– določa, katere listine zbornice imajo značaj poslovne tajnosti zbornice,
– daje soglasje k statutu kmetijsko gozdarskih zavodov, katerih ustanovitelj je zbornica,
– daje soglasje k ustanovitvi gospodarskih družb, katerih ustanovitelj je zavod,
– daje soglasje k programu dela kmetijsko gozdarskih zavodov,
– daje soglasje k aktu o sistematizaciji delovnih mest kmetijsko gozdarskih zavodov,
– daje predloge za sprejem zakonov in drugih predpisov državnim organom in organom lokalnih oblasti,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in statutom zbornice in ki mu jih določi svet zbornice.
Če je svet zbornice razpuščen, upravni odbor opravlja svoje naloge do izvolitve novega upravnega odbora. V času od razpustitve sveta zbornice do prve seje novoizvoljenega sveta sme upravni odbor opravljati samo zadeve, ki spadajo v redno poslovanje zbornice.
24. člen
Upravni odbor sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora, ki je hkrati tudi predsednik sveta zbornice.
Sejo upravnega odbora zbornice mora predsednik sklicati tudi na zahtevo najmanj ene tretjine članov upravnega odbora.
Upravni odbor ima svoj poslovnik.
25. člen
Upravni odbor zbornice je sklepčen, če se seje udeleži več kot polovica članov.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
2.1.3. Nadzorni odbor
26. člen
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, en podpredsednik in trije člani. V nadzornem odboru morata biti zastopani obe volilni skupini.
V nadzorni odbor ne smejo biti izvoljeni člani upravnega odbora zbornice, direktor zborničnega urada in vodja območne enote ter njuna namestnika, zaposleni v zborničnem uradu in kmetijsko gozdarskih zavodih.
27. člen
Nadzorni odbor nadzoruje zakonitost, gospodarnost, smotrnost, varčnost in pravilnost poslovanja.
Nadzorni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem zbornice,
– nadzoruje namenskost in racionalnost gospodarjenja s premoženjem zbornice,
– nadzoruje finančno poslovanje zbornice,
– nadzoruje realizacijo sklepov organov zbornice.
28. člen
Nadzorni odbor se mora sestati vsaj enkrat letno. Nadzorni odbor enkrat letno poroča svetu zbornice o poslovanju zbornice.
Nadzorni odbor je sklepčen, če se seje udeleži večina članov, odloča pa z večino glasov navzočih članov.
Nadzorni odbor lahko zahteva vse podatke in obvestila, ki so potrebna za učinkovito opravljanje svojih nalog.
29. člen
Če članu nadzornega odbora funkcija preneha predčasno, mora svet zbornice na naslednji seji izvoliti novega člana nadzornega odbora za čas do izteka mandatne dobe. Če je svet zbornice predčasno razpuščen, nadzorni odbor opravlja svoje naloge do izvolitve novega nadzornega odbora.
2.1.4 Predsednik in podpredsednika
30. člen
Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico.
Predsednika zbornice voli svet zbornice v skladu s poslovnikom.
Predsednik upravnega odbora zbornice je hkrati predsednik zbornice, podpredsednika upravnega odbora zbornice sta hkrati podpredsednika zbornice.
Vsaka volilna skupina ima enega podpredsednika zbornice. Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik.
31. člen
Predsednik ima zlasti naslednje pristojnosti in naloge:
– zastopa in predstavlja zbornico,
– vodi in usmerja delo zbornice,
– skliče konstitutivno sejo sveta zbornice in konstitutivne seje svetov območnih enot po volitvah,
– skliče konstitutivne seje stalne arbitraže, častnega razsodišča in nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje sveta in upravnega odbora,
– upravnemu odboru predlaga v sprejem odločitve o finančnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih, razen odločitev o finančnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih zborničnega urada, o katerih odloča direktor zborničnega urada,
– upravnemu odboru predlaga imenovanje treh članov sveta kmetijsko gozdarskih zavodov kot predstavnike ustanovitelja,
– upravnemu odboru predlaga imenovanje treh članov sveta kmetijsko gozdarskih zavodov kot predstavnike uporabnikov storitev,
– imenuje predstavnike zbornice v organe in delovna telesa organizacij doma in v tujini, pri čemer upošteva teritorialno zastopanost,
– daje soglasje k imenovanju direktorjev kmetijsko gozdarskih zavodov,
– na lastno pobudo lahko sklicuje seje sveta območnih enot in seje odborov izpostav območnih enot ter strokovnih odborov in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles zbornice,
– spremlja in usmerja delo območnih enot in izpostav območnih enot zbornice.
32. člen
Sklepe in druge listine, ki imajo za zbornico pravno zavezujoč značaj, podpisuje predsednik skupaj z direktorjem. Predsednik pooblasti direktorja zborničnega urada, da listine, ki se nanašajo na poslovanje zborničnega urada, podpisuje samostojno.
Predsednik zbornice lahko pooblasti direktorja zborničnega urada ali druge pooblaščence, da v mejah pooblastila predstavljajo ali zastopajo zbornico.
2.1.5. Stalna arbitraža
33. člen
Pri zbornici deluje stalna arbitraža, ki jo sestavljajo predsedstvo, sekretar in lista stalnih arbitrov.
Predsedstvo stalne arbitraže sestavlja 5 članov in njihovih namestnikov, ki jih voli in razrešuje svet zbornice. Člani predsedstva izmed sebe izvolijo predsednika predsedstva.
Sekretar arbitraže je delavec zborničnega urada in mora biti univerzitetni diplomirani pravnik. Imenuje ga svet zbornice za dobo 4 let.
Stalna arbitraža ima stalno listo domačih arbitrov, ki jo imenuje predsedstvo stalne arbitraže.
Stalna arbitraža rešuje spore iz medsebojnih poslovnih odnosov med člani zbornice, med člani in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, spore glede obveznega članstva, sprejema oziroma izključitve iz članstva zbornice.
34. člen
Postopek, sestavo in organizacijo stalne arbitraže ureja splošni akt zbornice, ki ga sprejme svet zbornice.
2.1.6. Častno razsodišče
35. člen
Pri zbornici deluje častno razsodišče, ki ga sestavlja 5 članov in njihovih namestnikov, ki jih voli in razrešuje svet zbornice. Člani častnega razsodišča izmed sebe izvolijo predsednika.
Častno razsodišče odloča o kršitvah statuta, drugih splošnih aktov in sklepov organov zbornice in poslovnih običajev in skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev.
Častno razsodišče lahko članom zbornice izreka naslednje ukrepe:
– opozorilo,
– opomin,
– javni opomin.
Vprašanja iz prejšnjega odstavka in postopek pred častnim razsodiščem natančneje določi akt, ki ga sprejme svet zbornice.
2.1.7. Direktor zborničnega urada
36. člen
Direktorja zborničnega urada in njegovega namestnika na predlog upravnega odbora imenuje in razrešuje svet zbornice.
Za direktorja je lahko imenovan kdor ima univerzitetno izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj in izpolnjuje druge pogoje iz razpisa, ki ga sprejme upravni odbor.
37. člen
Naloge direktorja so:
– predstavlja in zastopa zbornični urad,
– vodi in organizira poslovanje zborničnega urada,
– na podlagi pooblastila predsednika zbornice samostojno podpisuje listine, ki se nanašajo na poslovanje zborničnega urada,
– odloča o pravicah iz delovnega razmerja,
– razporeja delavce na delovna mesta,
– vodi upravni postopek in odloča o upravnih zadevah,
– upravnemu odboru predlaga akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v zborničnem uradu,
– sodeluje na sejah sveta in upravnega odbora zbornice,
– izvršuje odločitve sveta in upravnega odbora,
– imenuje komisijo za sestavo volilnega imenika,
– svetu predlaga imenovanje vodij območnih enot,
– usklajuje delo vodij območnih enot,
– daje soglasje k zaposlovanju strokovnjakov kmetijsko gozdarskih zavodov,
– opravlja druge zadeve v skladu s sklepi sveta in upravnega odbora.
38. člen
Direktor zborničnega urada ima lahko svojega namestnika, ki ga na predlog upravnega odbora imenuje svet zbornice. Obseg del in nalog namestnika direktorja zborničnega urada določa akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest zborničnega urada.
Direktor lahko naloge iz svoje pristojnosti s pooblastilom prenese na delavce zborničnega urada.
39. člen
Za poslovanje zbornice se organizira zbornični urad, ki ga vodi direktor. Zbornični urad sestavljajo skupne službe in strokovne službe.
Skupne službe izvajajo naloge, ki se nanašajo na poslovanje zborničnega urada in delovanje organov zbornice.
Strokovne službe izvajajo javno službo na državni ravni ter vodijo, usmerjajo in usklajujejo izvajanje javnih služb na območni in lokalni ravni.
Strokovne službe zbornice v skladu z zakonom in predpisi izvajajo javna pooblastila in delujejo kot javna služba.
Organizacijo zborničnega urada ureja akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest zborničnega urada.
2.2. Strokovni odbori
40. člen
Za oblikovanje stališč na posameznih strokovnih področjih lahko upravni odbor zbornice ustanovi strokovne odbore in druga občasna in stalna delovna telesa. Strokovni odbori so obveznim organom zbornice dolžni dajati strokovna mnenja, usmeritve in predloge. Sklepi, stališča in mnenja strokovnih odborov so posvetovalnega značaja.
S sklepom o ustanovitvi drugih občasnih in stalnih delovnih teles upravni odbor zbornice določi tudi njihovo sestavo in pristojnosti.
41. člen
Člane strokovnih odborov na predlog predsednika imenuje in razrešuje upravni odbor.
Strokovni odbor ima praviloma največ sedem članov. Strokovni odbori so sestavljeni iz članov zbornice in drugih strokovnjakov, ki niso nujno člani zbornice.
Člani izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
42. člen
Predsednik odbora je, v soglasju s predsednikom zbornice ali njegovim pooblaščencem oziroma na njuno zahtevo, zadolžen za sklic odbora. Predsednik odbora pripravi dnevni red, vodi sejo in predsedniku zbornice, njegovemu pooblaščencu oziroma upravnemu odboru zbornice v čim krajšem času posreduje zahtevano mnenje, stališče ali predlog.
Način dela strokovnih odborov ureja poslovnik, ki ga sprejme upravni odbor zbornice.
3. Območne enote zbornice
43. člen
V zbornici se v skladu z zakonom organizirajo območne enote s sedežem:
– območna enota Brežice s sedežem v Brežicah za območja naslednjih občin: Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica na Krki;
– območna enota Celje s sedežem v Celju za območja naslednjih občin: Laško, Radeče, Žalec, Vransko, Tabor, Prebold, Braslovče, Polzela, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje;
– območna enota Kočevje s sedežem v Ribnici za območja naslednjih občin: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški potok, Osilnica in Kostel;
– območna enota Koper s sedežem v Kopru za območja naslednjih občin: Koper, Ankaran, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje - Kozina, Divača in Komen;
– območna enota Kranj s sedežem v Kranju za območja naslednjih občin: Kranj, Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Tržič, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko, Gorje;
– območna enota Ljubljana s sedežem v Ljubljani za območja naslednjih občin: Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brezovica, Ig, Škofljica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Vodice, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Logatec, Litija, Šmartno pri Litiji, Hrastnik, Log - Dragomer;
– območna enota Maribor s sedežem v Mariboru za območja naslednjih občin: Maribor, Hoče - Slivnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Rače - Fram, Pesnica, Kungota, Šentilj, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju;
– območna enota Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti za območja naslednjih občin: Murska Sobota, Gornja Radgona, Sveti Jurij, Radenci, Ljutomer, Križevci, Veržej, Beltinci, Tišina, Moravske toplice, Puconci, Cankova, Rogaševci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje, Razkrižje, Apače;
– območna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici za območja naslednjih občin: Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Idrija in Cerkno, Renče - Vogrsko;
– območna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu za območja naslednjih občin: Novo mesto, Trebnje, Mirna, Mirna Peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič, Metlika, Straža, Šmarješke Toplice, Šentrupert in Mokronog - Trebelno;
– območna enota Postojna s sedežem v Postojni za območja naslednjih občin: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke, Loška dolina;
– območna enota Ptuj s sedežem na Ptuju za območja naslednjih občin: Ptuj, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Destrnik, Juršinci, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Ormož, Cirkulane, Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Sveti Tomaž, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Središče ob Dravi, Makole, Poljčane;
– območna enota Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu za območja naslednjih občin: Slovenj Gradec, Mislinja, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Dravograd, Mozirje, Solčava, Luče, Gornji grad, Ljubno, Nazarje, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Rečica ob Savinji.
Pri svojem poslovanju območna enota zbornice pred svojim imenom in sedežem uporablja ime zbornice.
3.1. Organi območnih enot
44. člen
Obvezni organi območnih enot so:
– svet območne enote,
– predsednik in dva podpredsednika območne enote,
– vodja območne enote.
Mandatna doba članov organov območne enote zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani.
3.1.1. Svet območne enote
45. člen
Sveti območnih enot imajo naslednje število članov:
– območne enote, ki imajo do 6000 članov zbornice, imajo 9 članov sveta (8 članov iz prve volilne skupine, 1 člana iz druge volilne skupine),
– območne enote, ki imajo od 6001 do 12000 članov zbornice, imajo 11 članov sveta (10 članov iz prve volilne skupine, 1 člana iz druge volilne skupine),
– območne enote, ki imajo od 12001 do 18000 članov zbornice, imajo 13 članov sveta (12 članov iz prve volilne skupine, 1 člana iz druge volilne skupine),
– območne enote, ki imajo nad 18000 članov zbornice, imajo 15 članov sveta (14 članov iz prve volilne skupine, 1 člana iz druge volilne skupine).
46. člen
Svet območne enote je sklepčen, če se seje udeleži več kot polovica članov. Sklepi sveta območne enote se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
47. člen
Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote,
– obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice,
– predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice,
– obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice in daje nanje pripombe in predloge,
– sprejema poslovnik o svojem delu,
– načrtuje, usklajuje, povezuje in usmerja razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva na ravni območne enote in sodeluje s strokovnimi službami kmetijsko gozdarskega zavoda na svojem območju,
– pripravlja mnenja in strokovne podlage, potrebne za razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter podeželja v odnosu do lokalnih skupnosti oziroma regionalnega razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter podeželja,
– imenuje člane odborov izpostav območne enote,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
3.1.2. Predsednik in podpredsednika območne enote
48. člen
Območna enota ima predsednika. Predsednik sveta območne enote je predsednik območne enote, podpredsednika sveta območne enote sta podpredsednika območne enote.
Vsaka volilna skupina ima enega podpredsednika območne enote zbornice.
Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik. Če predsedniku ali podpredsedniku predčasno preneha funkcija, se brez odlašanja opravijo ponovne volitve.
49. člen
Predsednik ima zlasti naslednje pristojnosti in naloge:
– vodi in predstavlja območno enoto,
– koordinira delo članov sveta območne enote in skrbi za izvajanje stališč organov zbornice,
– z vednostjo predsednika zbornice skliče konstitutivno sejo odborov izpostav območne enote zbornice po volitvah,
– sklicuje in vodi seje sveta območne enote,
– sodeluje s predsednikom zbornice,
– sodeluje na kolegijih predsednikov svetov območnih enot, ki jih sklicuje predsednik zbornice,
– sodeluje s predstavniki upravnih enot, lokalnih skupnosti, kmetijskimi organizacijami in drugimi institucijami na območni ravni,
– sodeluje na sejah sveta kmetijsko gozdarskega zavoda na svojem območju,
– sodeluje s svetniki oziroma člani upravnega odbora zbornice iz regije.
3.1.3. Vodja območne enote
50. člen
Vodjo območne enote imenuje svet zbornice na predlog direktorja zborničnega urada. Vodja mora imeti univerzitetno izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali visoko strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
51. člen
Vodja območne enote ima naslednje naloge:
– koordinira delo sveta območne enote in odborov izpostav in zagotavlja administrativno podporo za njihovo delovanje,
– skrbi za povezavo strokovnih služb kmetijsko gozdarskega zavoda in člani zbornice na svojem območju,
– sodeluje na sejah sveta območne enote, sodeluje pri oblikovanju sklepov in izvršuje odločitve sveta območne enote in ostalih organov zbornice,
– predsednika zbornice in direktorja zborničnega urada redno obvešča o aktivnostih območne enote in njenih izpostav,
– koordinira izdelavo programa dela in poročil o delu območne enote ter skrbi za njihovo strokovnost,
– opravlja druge zadeve v skladu s sklepi organov zbornice.
3.2. Izpostave območnih enot
52. člen
Izpostava območne enote praviloma obsega območje upravne enote. V primeru, ko je območje posamezne občine del območja upravne enote, katere pretežni del se nahaja v drugi območni enoti zbornice, se območje te občine vključi v izpostavo območne enote, ki obsega območje sosednje upravne enote v okviru iste območne enote.
Na območju upravne enote Ljubljana se organizirajo tri izpostave območne enote zbornice, ki obsegajo:
– območje izpostave upravne enote Ljubljana Vič - Rudnik, razen Občine Velike Lašče,
– območje izpostave upravne enote Ljubljana Šiška,
– območje izpostave upravne enote Ljubljana Center, Ljubljana Moste - Polje in Ljubljana Bežigrad.
53. člen
Na področju posameznih območnih enot zbornice se oblikujejo naslednje izpostave:
– območna enota Nova Gorica: Ajdovščina, Idrija, Tolmin, Nova Gorica,
– območna enota Koper: Izola, Koper, Piran, Sežana,
– območna enota Kranj: Radovljica, Jesenice, Tržič, Škofja Loka, Kranj,
– območna enota Ljubljana: Vrhnika, Grosuplje, Ljubljana Vič - Rudnik, Ljubljana Center in Ljubljana Moste in Ljubljana Bežigrad, Ljubljana - Šiška, Kamnik, Domžale, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Logatec, Litija, Hrastnik,
– območna enota Kočevje: Kočevje, Ribnica
– območna enota Postojna: Ilirska Bistrica, Postojna, Cerknica,
– območna enota Novo mesto: Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Trebnje,
– območna enota Brežice: Brežice, Krško, Sevnica,
– območna enota Celje: Šmarje pri Jelšah, Žalec, Šentjur pri Celju, Laško, Celje, Slovenske Konjice,
– območna enota Ptuj: Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica,
– območna enota Maribor: Maribor, Ruše, Pesnica,
– območna enota Slovenj Gradec: Mozirje, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Velenje, Dravograd,
– območna enota Murska Sobota: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota.
54. člen
Organ izpostave območne enote je odbor, ki ima šest članov, od teh pet iz prve volilne skupine in eden iz druge volilne skupine.
Odbor izpostave imenuje svet območne enote na predlog organizacij kmetov, najmanj ene tretjine članov sveta območne enote ali pravnih oseb – članic zbornice, ki imajo sedež na območju območne enote, najkasneje v treh mesecih po konstituiranju sveta območne enote. Poziv za predlaganje kandidatov objavi svet območne enote najpozneje v 60-ih dneh po konstituiranju. Člani odbora izpostave se praviloma imenujejo izmed članov, ki imajo stalno bivališče na območju izpostave.
Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika in enega podpredsednika.
55. člen
Odbor izpostave območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– sprejema poslovnik o svojem delu,
– voli predsednika in podpredsednika izpostave območne enote,
– obravnava letni program dela in poročilo o delu izpostave območne enote in ju predlaga svetu območne enote v sprejem,
– pripravlja mnenja in strokovne podlage glede razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva na območju upravne enote in posameznih občin,
– obravnava letne razvojne programa kmetijstva, gozdarstva in ribištva posameznih občin in daje pobude strokovnim službam pri izvedbi teh programov,
– sodeluje z institucijami na ravni upravne enote, ki upravljajo s podeželskim prostorom in jim posreduje usklajena stališča zbornice.
VI. VOLITVE V SVET ZBORNICE IN SVETE OBMOČNIH ENOT
1. Skupne določbe
56. člen
Redne volitve v svet zbornice se opravijo vsaka štiri leta.
57. člen
V prvi volilni skupini ima pravico voliti in biti izvoljen za člana sveta zbornice član zbornice, ki je na dan glasovanja dopolnil najmanj 18 let starosti. Volilno pravico člani zbornice uresničujejo v volilni enoti, v kateri imajo stalno prebivališče.
Za člana sveta zbornice iz druge volilne skupine je lahko izvoljena fizična oseba, ki je članica uprave oziroma drugega organa, ki vodi poslovanje pravne osebe – članice zbornice.
58. člen
Osebe iz prve volilne skupine volijo člane sveta zbornice na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Osebe iz druge volilne skupine volijo člane sveta zbornice po volilnem telesu, ki ga sestavljajo predstavniki teh oseb. Volilno pravico pravne osebe – članice zbornice uresničujejo v volilni enoti, v kateri imajo sedež.
59. člen
Volitve v svet zbornice razpiše upravni odbor zbornice.
Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 40 dni.
Kot dan glasovanja se lahko določi katerikoli dan v tednu.
60. člen
Volitve vodi volilna komisije zbornice. Volilno komisijo zbornice imenuje upravni odbor zbornice. Sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Volitve izvajajo volilne komisije volilnih (območnih) enot, ki jih sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Delo na volišču vodi volilni odbor, ki na dan volitev vodi glasovanje na voliščih ter po zaključenem glasovanju ugotovi izid glasovanja na volišču. Sestavljajo ga predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Odločbo o imenovanju volilnega odbora izda volilna komisija volilne enote.
Pri delu volilnega odbora je lahko navzoč zaupnik liste kandidatov.
61. člen
Volilna komisija zbornice:
– skrbi za enotno uporabo določb zakona in statuta zbornice, ki se nanašajo na postopek volitev,
– imenuje volilne komisije območnih oziroma volilnih enot,
– usklajuje delo volilnih komisij območnih enot,
– daje navodila v zvezi z izvajanjem volitev,
– potrjuje kandidature oziroma liste kandidatov ter sestavlja seznam kandidatur oziroma list kandidatov,
– ugotavlja izid volitev,
– ugotavlja predčasno prenehanje mandata članom organov zbornice.
Volilna komisija območne oziroma volilne enote izvaja neposredno tehnično delo pri izvedbi volitev ter določa volišča in imenuje volilne odbore.
62. člen
Če med trajanjem mandata sveta preneha mandat članu sveta zbornice, ki je bil izvoljen na način iz petega odstavka 35. člena ZKGZ, ga nadomesti tisti kandidat, ki je na volitvah prejel naslednje najvišje število glasov. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta.
Če med trajanjem mandata sveta preneha mandat članu sveta zbornice, ki je bil izvoljen na način iz šestega odstavka 35. člena ZKGZ, ga nadomesti naslednji kandidat po vrstnem redu na isti listi kandidatov. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta.
Mandat članu sveta zbornice, ki je bil izvoljen iz druge volilne skupine preneha, če odstopi ali preneha opravljati naloge člana uprave oziroma drugega organa poslovanja v pravni osebi – članici zbornice. V takem primeru pripada mandat naslednjemu kandidatu po zaporedju najvišjega števila glasov na volitvah. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta.
62.a člen
Glede dela volilnih organov, potrjevanja kandidatur in postopka izvedbe glasovanja, ugotavljanja rezultatov glasovanja ter rokov za uveljavljanje varstva volilne pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v državni zbor, če ni s tem statutom drugače določeno.
Glede postopkov uveljavljanja varstva volilne pravice se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
2. Volitve v prvi volilni skupini
63. člen
Volitve v svet zbornice v prvi volilni skupini se opravijo na podlagi volilnega imenika, ki ga sestavi komisija za sestavo volilnega imenika na podlagi seznama članov zbornice. Komisijo imenuje direktor.
Član zbornice se vpiše v volilni imenik za območje volišča, na katerem ima stalno prebivališče. Če član zbornice nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, se vpiše v volilni imenik za volišče, ki ga določi komisija za sestavo volilnega imenika glede na to, kje v Republiki Sloveniji opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost. Če član zbornice ni vpisan v volilni imenik, lahko glasuje na podlagi potrdila, ki mu ga izda komisija za sestavo volilnega imenika.
64. člen
Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se v svet zbornice voli enega člana sveta na vsakih začetih 3000 članov zbornice. Volilna enota obsega območje območne enote.
Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih predložijo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov volilni komisiji zbornice najkasneje 35. dan pred dnem glasovanja. Volilna komisija sestavi seznam potrjenih list kandidatov oziroma kandidatur ter ga objavi najkasneje 28. dan pred dnem glasovanja.
Organizacija kmetov določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Listo kandidatov lahko organizacija kmetov vloži v volilni enoti, če njeno listo kandidatov podpre najmanj deset članov zbornice, ki imajo volilno pravico in sedež v volilni enoti.
Če je listo kandidatov določila organizacija kmetov, je ime liste enako imenu organizacije kmetov. Če so listo kandidatov določili člani zbornice s podpisovanjem, se šteje za ime liste ime in priimek prvopodpisanega.
Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga skupina članov zbornice, mora v volilni enoti podpreti s podpisi najmanj 20 članov zbornice. Listi kandidatov je potrebno priložiti tudi seznam članov zbornice, ki so podprli listo kandidatov.
Če se v volilni enoti voli enega ali dva člana sveta, se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje za toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti. Če se voli en član sveta, je za člana sveta izvoljen kandidat, ki prejme največ glasov, če se pa voli dva člana sveta, sta izvoljena tista dva kandidata, ki prejmeta največ glasov.
Če se v volilni enoti voli tri ali več članov sveta, se glasuje o listi kandidatov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom liste, za katero se glasuje.
V primeru iz prejšnjega odstavka se mandate dodeljuje listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov vsake posamezne liste deli z vsemi števili od ena do števila glasov vsake posamezne liste (d' Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov dobi lista. Izvoljeni so kandidati po vrstnem redu na listi kandidatov.
64.a člen
Člani prve volilne skupine lahko glasujejo po pošti ali na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik. Pri izvedbi glasovanja se glede glasovanja na domu, predčasnega glasovanja, glasovanja po pošti iz tujine ter glasovanja na volišču, kjer volivec ni vpisan v volilni imenik, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v Državni zbor.
Vsakemu članu se pošlje gradivo za glasovanje po pošti, ki vsebuje:
– glasovnico,
– volilno karto, ki jo izda komisija za sestavo volilnega imenika in ki vsebuje osebne podatke volivca, obvestilo o volišču, kjer je vpisan v volilni imenik ter prostor za podpis volivca, ter obvestilo o možnih načinih glasovanja,
– ovojnico za glasovnico,
– ovojnico z naslovom volilne komisije zbornice, na katerega volivec pošlje volilno gradivo.
Gradivo se pošlje najpozneje sedem dni pred dnevom glasovanja.
Volivec glasuje po pošti tako, da izpolnjeno glasovnico vloži v ovojnico ter to ovojnico s priloženo podpisano volilno karto pošlje skupaj v ovojnici na naslov volilne komisije zbornice. Ko volilna komisija prejme gradivo, loči volilno karto in ovojnico z glasovnico. Ovojnice z glasovnicami, ki jim je bila priložena volilna karta, se vržejo v volilno skrinjico in zaradi zagotavljanja tajnosti glasovanja odpirajo šele potem, ko je v volilni skrinjici najmanj 10 ovojnic.
Ugotavljanje izida glasovanja po pošti po glasovnicah se prične po zaprtju volišč. Pri ugotavljanju izida se upoštevajo glasovnice, ki jim je priložena podpisana volilna karta in ki so prispele k volilni komisiji zbornice najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja do 12. ure, pri čemer mora biti pri glasovnicah, ki so prispele na dan glasovanja ali naslednji dan, iz poštnega žiga razvidno, da je bilo gradivo oddano na pošto najkasneje dan pred dnevom glasovanja.
Glasovanje po pošti se opravi s poštno storitvijo »poslovni odgovor«.
64.b člen
V vsaki volilni enoti morajo biti najmanj tri volišča. Na dan glasovanja je volišče odprto od 8. do 17. ure.
Če volivec glasuje na volišču, kjer je vpisan v volilni imenik, mora predložiti volilno karto. Glasuje se samo osebno. Glasuje se z glasovnico, ki jo volivec dobi na volišču.
64.c člen
Glasovanje se opravi z glasovnico, ki vsebuje:
– zaporedno številko in ime liste kandidatov,
– imena in priimke kandidatov,
– navodilo o načinu glasovanja.
Glasovnica za glasovanje po pošti ima v desnem zgornjem kotu pripis »glasovanje po pošti.
3. Volitve v drugi volilni skupini
65. člen
Volitve v drugi volilni skupini se opravijo po volilnem telesu, v katero organi upravljanja pravnih oseb, ki so članice zbornice, določijo po enega predstavnika.
Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem. Glasovnica vsebuje:
– zaporedno številko kandidata,
– ime in priimek kandidata ter naziv pravne osebe, v kateri kandidat opravlja naloge člana uprave oziroma drugega organa poslovanja,
– navodilo o načinu glasovanja.
Volitve v svet zbornice in svete območnih enot iz druge volilne skupine se opravijo na podlagi seznama kandidatur, ki so jih predlagale pravne osebe. Kandidature je treba predložiti volilni komisiji zbornice najkasneje 35. dan pred dnem glasovanja. Vsaka članica lahko določi največ eno kandidaturo. Volilna komisija sestavi seznam potrjenih kandidatur ter ga objavi najkasneje 28. dan pred dnem glasovanja.
Za člana sveta zbornice ali člana sveta območne enote je izvoljen kandidat, ki je prejel največ glasov.
Če je dvoje ali več kandidatov pri glasovanju za člana sveta zbornice ali za člana sveta območne enote prejelo enako za izvolitev potrebno število glasov, odloči žreb.
65.a člen
Glasovanje se opravi po postopku in na način, ki sta določena za volitve v prvi volilni skupini, če ni v tem členu drugače določeno.
Za glasovanje po pošti se vsaki pravni osebi – članici zbornice pošlje gradivo za glasovanje po pošti, ki vsebuje:
– glasovnico,
– obrazec za izdajo potrdila o določitvi predstavnika članice – pravne osebe v volilno telo, ki vsebuje naziv pravne osebe ter prostor za osebne podatke predstavnika članice in prostor za njegov podpis,
– obvestilo o možnih načinih glasovanja in z navedbo volišča.
– ovojnico za glasovnico,
– ovojnico z naslovom volilne komisije zbornice, na katerega volivec pošlje volilno gradivo.
Predstavniki v volilnem telesu telo opravijo tajno glasovanje na volišču z glasovnico, ki jo prejmejo ob predložitvi potrdila o določitvi za predstavnika članice volilnemu odboru, ki vodi glasovanje na volišču.
4. Volitve v svete območnih enot
66. člen
Redne volitve v svete območnih enot se izvedejo sočasno z rednimi volitvami v svet zbornice. Glasovanje v drugi volilni skupini se opravi po istem volilnem telesu kot glasovanje v svet zbornice.
Za volitve v svete območnih enot se smiselno uporabljajo določbe zakona in statuta, ki določajo volitve v svet zbornice.
VII. FINANCIRANJE ZBORNICE IN ZBORNIČNI PRISPEVEK
67. člen
Zbornica je lastnica stvarnega in finančnega premoženja v skladu z zakonom.
68. člen
Sredstva za delo zbornice se pridobijo:
– z zborničnim prispevkom,
– s prihodki iz lastne dejavnosti,
– s sredstvi državnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti,
– z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno).
Za izvajanje nalog javne službe se do sprejetja programa dela zbornice in kmetijsko gozdarskih zavodov oziroma do izdanega soglasja Vlade Republike Slovenije k programu dela zbornice in kmetijsko gozdarskih zavodov, s pristojnim ministrstvom podpiše pogodba o začasnem financiranju po dvanajstinah, v višini financiranja v preteklem letu.
69. člen
Za opravljanje določenih dodatnih nalog se lahko zbirajo prostovoljni prispevki, ki se uporabijo samo za namene, za katere so bili zbrani.
Za namen zbiranja prostovoljnih prispevkov iz prejšnjega odstavka zbornica odpre poseben podračun.
70. člen
Upravni odbor zbornice sprejema cenik storitev, ki ne sodijo v izvajanje javnih služb. V ceniku je definirana posebna cena storitev za nečlane. Cenik storitev določa tudi višino stroškov v postopku pred stalno arbitražo.
1. Zbornični prispevek
71. člen
Člani plačujejo zbornični prispevek A, B, C ali pavšalni znesek.
Višina zborničnega prispevka je določena z Zakonom o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Svet zbornice lahko stopnje, določene v Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v soglasju z Vlado Republike Slovenije poviša ali zniža za največ 20 %, glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka.
Stopnje zborničnega prispevka se objavijo v Sklepu o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka, ki ga za posamezno leto sprejme svet zbornice.
72. člen
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka v višini pavšalnega zneska so:
– osebe iz četrte alinee prvega odstavka 9. člena ZKGZ, če ne izpolnjujejo katerega od pogojev iz prve do tretje alinee prvega odstavka 9. člena ZKGZ;
– osebe iz tretjega odstavka 9. člena ZKGZ.
Pavšalni znesek znaša 8,35 EUR in se valorizira po stopnji, kot se v skladu s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka valorizira katastrski dohodek, kar letno ugotovi svet zbornice.
73. člen
Osebi, ki izpolnjuje pogoje za članstvo v zbornici na dveh ali več podlagah hkrati, se ugotovi zbornični prispevek za vse podlage, odmeri pa se najvišji zbornični prispevek.
74. člen
Nastanek oziroma prenehanje obveznosti plačevanja zborničnega prispevka nastopi, ko član izpolni oziroma preneha izpolnjevati pogoje za članstvo, določene v zakonu in je to razvidno iz uradnih podatkov na podlagi 4. člena ZKGZ.
75. člen
Višina zborničnega prispevka za zavezance, ki so sočasno obvezni člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, se določi s sporazumom med zbornicama.
76. člen
Zavezanci za zbornični prispevek plačajo zbornični prispevek v enem ali dveh obrokih.
77. člen
Pravne osebe, ki so bile na lastno zahtevo sprejete v prostovoljno članstvo in ne izpolnjujejo pogojev za plačilo zborničnega prispevka C, plačujejo zbornični prispevek v višini povprečnega zborničnega prispevka zadnje odmere pravnim osebam, ki so obvezne članice zbornice.
Višino zborničnega prispevka iz prejšnjega odstavka letno določi svet zbornice s Sklepom o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka.
78. člen
Zbornični prispevki se plačujejo na način in v roku, ki ga določi svet zbornice s splošnim aktom najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto. Splošni akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Upravni odbor zbornice lahko na podlagi vloge zavezanca, h kateri predloži dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju, dovoli odlog plačila zborničnega prispevka oziroma dovoli plačilo v največ šestih mesečnih obrokih ali določi, da se zavezancu dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca. Natančnejše kriterije za odlog plačila, plačila v obrokih ali odpis plačila določi Upravni odbor zbornice najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto.
VIII. NADZOR NAD FINANČNIM POSLOVANJEM IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM
79. člen
Finančno poslovanje nadzoruje nadzorni odbor zbornice. Zbornica razpolaga s premoženjem v skladu s finančnim načrtom zbornice in sklepi upravnega odbora.
Revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja zbornice in kmetijsko gozdarskih zavodov izvaja Računsko sodišče Republike Slovenije v skladu z zakonom.
IX. ODNOS DO PRAVNIH OSEB, KATERIH USTANOVITELJICA JE ZBORNICA
80. člen
Zbornica je ustanovitelj kmetijsko gozdarskih zavodov, ki so ustanovljeni kot javni zavodi za izvajanje javnih služb na področju kmetijstva in gozdarstva, ter drugih nalog v skladu s pridobljenimi koncesijami.
Strokovne službe zborničnega urada organizirajo in usmerjajo strokovno delo kmetijsko gozdarskih zavodov, skrbijo za usklajeno delovanje in kontrolirajo izvajanje javnih služb.
Ustanovitelj izvršuje svoje ustanoviteljske pravice tako, da:
– organizira celovito, nemoteno in strokovno izvajanje javnih služb,
– daje soglasje k statutom kmetijsko gozdarskih zavodov,
– daje soglasje k programom dela kmetijsko gozdarskih zavodov,
– daje soglasje k ustanovitvi gospodarskih družb katerih ustanovitelj je zavod,
– odloča o spremembi dejavnosti kmetijsko gozdarskega zavoda,
– odloča o spremembi imena kmetijsko gozdarskega zavoda,
– daje soglasje k aktu o sistematizaciji delovnih mest,
– daje soglasje k imenovanju direktorja kmetijsko gozdarskega zavoda,
– imenuje tri člane sveta zavoda kot predstavnike ustanovitelja,
– imenuje tri člane sveta zavoda kot predstavnike uporabnikov javnih storitev,
– daje soglasje k zaposlovanju strokovnjakov,
– iz sredstev državnega proračuna zagotavlja sredstva za delovanje kmetijsko gozdarskih zavodov v delu, ki zagotavlja izvajanje javnih služb.
81. člen
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije lahko za izvajanje svoje dejavnosti ustanovi ali soustanovi druge pravne osebe.
Ustanoviteljske pravice do pravnih oseb, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je zbornica, se določijo v aktu o ustanovitvi pravnih oseb.
X. UREJANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI DELAVCEV
82. člen
Pravice in dolžnosti delavcev ureja splošni akt, ki ga sprejme upravni odbor.
83. člen
Za obračunavanje plač delavcev v zbornici in kmetijsko gozdarskih zavodih se uporabljajo predpisi o razmerjih plač v državnih organih oziroma o javnih uslužbencih.
XI. PRIZNANJA ZBORNICE
84. člen
Zbornica svojim članom ali drugim posameznikom in organizacijam, ki so pomembno prispevali k uveljavljanju in razvoju zborničnega sistema, podeljuje priznanja in nagrade.
Vrsto nagrad in priznanj in pogoje za podelitev določa poseben akt, ki ga sprejme upravni odbor, ki tudi odloča o podelitvi priznanj in nagrad.
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
85. člen
Postopki, ki so se začeli v skladu s Statutom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 64/01, 5/03, 89/03, 29/04), se dokončajo v skladu z določbami, po katerih so bili začeti.
86. člen
Statut velja, ko ga sprejme svet zbornice in ko da k določbam statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, soglasje Vlada Republike Slovenije. Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem začetka veljave tega statuta preneha veljati Statut Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 64/01, 5/03, 89/03, 29/04).
Št. 014-12/2011-6
Ljubljana, dne 24. septembra 2012
Cvetko Zupančič l.r.
Predsednik
Spremembe in dopolnitve Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki jih je Svet KGZS sprejel dne 22. 6. 2010, imajo naslednjo končno določbo:
Spremembe statuta začnejo veljati, ko jih sprejme svet zbornice. Te spremembe statuta se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki jih je Svet KGZS sprejel dne 28. 3. 2011, imajo naslednjo končno določbo:
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati, ko jih sprejme svet zbornice, objavijo se v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki jih je Svet KGZS sprejel dne 8. 3. 2012, imajo naslednjo končno določbo:
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati, ko jih sprejme svet zbornice, objavijo se v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki jih je Svet KGZS sprejel dne 24. 9. 2012 imajo naslednjo končno določbo:
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati, ko jih sprejme svet zbornice, objavijo se v Uradnem listu Republike Slovenije.
