Na podlagi 61. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) ter 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 32/07) je Občinski svet Občine Cankova na 12. redni seji dne 20. 9. 2012 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorsko izvedbenih aktov Občine Cankova, in sicer:
– Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Goričkega za območje Občine Cankova (Uradne objave, št. 10/90, 93/99, 51/02, 100/03, 24/04, 93/05) (v nadaljevanju: PUP Goričko),
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ravninski del Občine Murska Sobota za območje Občine Cankova (Uradne objave, št. 23/91, 93/99, 51/02, 100/03, 24/04, 93/05) (v nadaljevanju: PUP Ravninski) in
– Odloka o sprejetju ureditveno-zazidalnega načrta za naselje Cankova (Uradne objave, št. 5/88, Uradni list RS, št. 58/98) (v nadaljevanju: ZN Cankova).
(2) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na pogoje gradnje gradbeno inženirskih objektov na območju stavbnih, vodnih in obvodnih zemljišč ter prometnih površin, ki se urejajo s PUP Goričko, s PUP Ravninski ter ZN Cankova.
(3) Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na pogoje kateri objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture se lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.

Prva alineja 10. člena, druga alineja 11. člena in druga alineja 12. člena vse iz poglavja III. Splošni pogoji za posege v prostor se nadomestijo z besedilom:
»– novogradnje, dograditve, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve omrežij gospodarske javne infrastrukture kot so: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje.«

Doda se 12.a člen, ki se glasi:
»Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo (vodna in priobalna zemljišča) so dopustni naslednji posegi:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve manjših zajemališč požarne vode in vode za namakanje.
Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna, razen vzdrževalnih posekov in redne košnje.
Na kmetijskih zemljiščih se lahko brez spremembe namenske rabe načrtujejo samo tisti objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture, ki jih dovoljuje Zakon o kmetijskih zemljiščih.«

Doda se 12.b člen, ki se glasi:
»Na območjih infrastrukturnih objektov (cest) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij,
– gradnja servisnih objektov.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v varovalnem pasu infrastrukturnih objektov (cest), se lahko brez spremembe namenske rabe načrtujejo samo tisti objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture, ki jih dovoljuje Zakon o kmetijskih zemljiščih.«

V 30. členu PUP Goričko se doda četrti odstavek, ki glasi:
»Pri načrtovanju vodovoda je potrebno upoštevati določila tehničnega pravilnika javnega vodovoda Murska Sobota (Uradni list RS, št. 67/08).«

Prvi odstavek 31. člena PUP Goričko se spremeni tako, da se glasi:
»Odvajanje odpadnih voda se rešuje s kanalizacijskim omrežjem (kjer obstaja, je priključitev nanj obvezna), skupnimi malimi čistilnimi napravami ali greznicami, ki so brez iztoka, katerih vsebina se odvaža na čistilno napravo.«
Za šestim odstavkom 31. člena PUP Goričko se doda sedmi odstavek, ki se glasi:
»Investitor je dolžan zagotoviti ločevanje odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih voda. Meteorne vode je potrebno odvajati v ponikovalnice ali meteorne odvodnike. Ob projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 31/05). Investitor je dolžan na lastne stroške zaščititi ali prestaviti vse obstoječe kanalizacijske vode v prečkanju.«

Naslov poglavja VII. PUP Goričko se spremeni tako, da se glasi:

36. člen PUP Goričko se v celoti spremeni in se glasi:
(1) Na območju Občine Cankova se nahajajo številna območja z varstva narave. Najobsežnejši del občine prekriva Krajinski park Goričko (ID.ŠT. 3913), ki je zavarovan z Uredbo o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03). V občini se med drugim nahaja več območij naravnih vrednot, Ekološko pomembno območje Goričko in območja varstva narave Natura 2000, ki jo sestavljata dve območji, ki sta zavarovani po direktivi o habitatih (pSCI območja) in direktivi o pticah (SPA območja). Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz prikaza stanja prostora.
(2) Vsak poseg v varovano območje se izvede pod pogoj in soglasjem naravovarstvene službe.
(3) Na zavarovanem območju (ID.ŠT. 3913, IME: Krajinski park Goričko), na Ekološko pomembnem območju (ID.ŠT. 4130, IME: Goričko) in na območju Nature 2000 (ID. ŠT. SI 5000009, SPA Goričko in ID.ŠT. SI 3000221) se upoštevajo naslednje usmeritve:
– Trasa vodovodov gospodarske javne infrastrukture naj se določi tako, da bo povsod potekala na območju obstoječih poti in cest, če le-te ne obstajajo pa v najkrajši liniji od prometnice do objekta.
– Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti, zlasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic.
– Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in/ali drevesnimi vrstami.
– Po morebitnih posegih v brežino in strugo vodotokov se naj vzpostavi prvotno stanje s sonaravno ureditvijo brežin zgolj z zemljino (brez kamnometa). Po končanih posegih se naj brežine vodotokov zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in/ali drevesnimi vrstami.
– Dela v strugi vodotokov naj zaradi povzročanja kaljenja potekajo čim krajši čas ter se naj izvajajo med 1. julijem in 28. februarjem, torej izven sezone drstitve rib.
(4) Na območju naravnih vrednot veljajo naslednje usmeritve:
– Sombotel – domači kostanj (EVID. št.: 7005, ZVRST: drev); Trasa vodovodov gospodarske javne infrastrukture, premikanje delovnih strojev, ter odlaganje gradbenih materialov se naj oddalji od debla kostanja za najmanj 1,5 m polmera krošnje drevesa kostanja.
– Fuks graba – gozd (EVID. št.: 7527, ZVRST: ekos); Trasa cevovoda naj poteka izključno v cestnem pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in/ali drevesnimi vrstami. Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven območja naravne vrednote.
– Ledavsko jezero (EVID. št.: 2015, ZVRST: ekos, bot, zool); Trasa vodovodov gospodarske javne infrastrukture naj se določi tako, da bo povsod potekala na območju obstoječih poti in cest.
Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven območja naravne vrednote. Vodnih površin, kotanj in depresij se naj ne zasipava. Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in/ali drevesnimi vrstami.«

37. člen PUP Goričko se v celoti spremeni in se glasi:
»(1) V Občini Cankova je kulturna dediščina na občinski ravni zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Cankova (Uradni list RS, št. 120/05, 4/06, 47/06) in z Odlokom o razglasitvi tehničnega spomenika lokalnega pomena (lokomobila s pripadajočo mlatilnico ter snopoveznico v Kraščih; Uradni list RS, št. 96/06).
(2) Sestavni del PUP so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(3) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta,
na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(6) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(8) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(9) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(12) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(13) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko izvedbenih aktov za območje Občine Cankova, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(14) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov.
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«
38. člen PUP Goričko se v celoti črta.

Naslov devetega poglavja PUP Goričko se dopolni in glasi:

Besedilo 40. člena PUP Goričko se črta in se ga nadomesti z besedilom:
»(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih. Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz veljavnih predpisov.
(3) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov in erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje in njegove materialne dobrine.
(4) Na gričevnatem delu občine se na plazljivih (plazečih), plazovitih in erozijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Pri posegih na teh območjih in v njihovi bližini, ki so bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod.
(5) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem prometu.
(6) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara. Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo.
(7) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti. Kolikor ustreznih odmikov ni mogoče zagotoviti se morajo zagotoviti potrebne protipožarne ločitve. Voda za gašenje se zagotavlja iz hidrantnega omrežja, ki mora imeti ustrezne pretoke in ustrezni tlak vode v omrežju. Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja in na območjih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih pretokov, se požarna voda zagotavlja iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov. Zagotovi se neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(8) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.«

Druga alineja 13. člena poglavja A) Območja urejanja znotraj poselitvenih območij naselij, druga alineja 16. člena odstavka a) in tretja alineja ostavka b), točke 1. Kmetijska zemljišča ter druga alineja 18. člena točke 2. Območja gozdov, vse tri pod poglavjem B) Območja urejanja izven ureditvenih območij naselij se spremenijo in se glasijo:
»– novogradnje, dograditve, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve omrežij gospodarske javne infrastrukture; cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje.«

Tretji alineji 13. člena poglavja A) Območja urejanja znotraj poselitvenih območij naselij, se na koncu briše vejica in doda besedilo: »ter proizvodnih objektov (industrijske stavbe in skladišča) na stavbnih delih parcel 1479, 1480 obe k.o. Cankova,«.

Za zadnjo alinejo 19. člena točke 3. Območja vodnih površin se doda alineja poglavja B) Območja urejanja izven ureditvenih območij naselij, ki se glasi:
»– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij. Če gre za posege na kmetijskih zemljiščih se lahko brez spremembe namenske rabe načrtujejo omrežja gospodarske javne infrastrukture, ki jih dovoljuje Zakon o kmetijskih zemljiščih.«

V 39. členu PUP Ravninski se doda peti odstavek, ki glasi:
»Pri načrtovanju vodovoda je potrebno upoštevati določila Tehničnega pravilnika javnega vodovoda Murska Sobota (Uradni list RS, št. 67/08).«

Na koncu drugega odstavka 40. člena PUP Ravninski se pika spremeni v vejico, kjer se doda besedilo, ki glasi: »njihova vsebina se odvaža na bližnjo čistilno napravo.«
Za tretjim odstavkom 40. člena PUP Ravninski se doda četrti odstavek, ki glasi:
»Na vseh ureditvenih območjih naselij, zaselkov in območju razpršene poselitve je investitor dolžan zagotoviti ločevanje odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih voda. Meteorne vode je potrebno odvajati v ponikovalnice ali meteorne odvodnike. Ob projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 31/05). Investitor je dolžan na lastne stroške zaščititi ali prestaviti vse obstoječe kanalizacijske vode v prečkanju.«

47. člen PUP Ravninski se v celoti črta in veljajo določila od prvega do četrtega odstavka 7. člena tega odloka in predstavljajo odstavke od prvega do četrtega odstavka tega člena. Za njimi se dodajo določila od prvega do osemnajstega odstavka 8. člena tega odloka, ki predstavljajo odstavke od petega do dvaindvajsetega odstavka tega člena.

Naslov trinajstega poglavja PUP Ravninski se dopolni in se glasi:

V 50. členu PUP Ravninski se oba odstavka črtata in velja besedilo od prvega do osmega odstavka 9. člena tega odloka.

Na koncu 13. člena poglavja VI. Komunalno urejanje se doda tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasi:
»Na območju ureditveno-zazidalnega načrta je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gradbeno inženirskih objektov in naprav.
Pri načrtovanju vodovoda je potrebno upoštevati določila Tehničnega pravilnika javnega vodovoda Murska Sobota (Uradni list RS, št. 67/08).
Investitor je dolžan zagotoviti ločevanje odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih voda. Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo. Meteorne vode je potrebno odvajati v ponikovalnice ali meteorne odvodnike. Ob projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 31/05). Investitor je dolžan na lastne stroške zaščititi ali prestaviti vse obstoječe kanalizacijske vode v prečkanju.«

Za 16. členom se doda 16.a člen, ki se glasi:
»Določila za varstvo narave od prvega do četrtega odstavka 7. člena tega odloka veljajo tudi za območje, ki se ureja z Ureditveno-zazidalnim načrtom za naselje Cankova (Uradne objave, št. 5/88, Uradni list RS, št. 58/98).
Določila za varstvo kulturne dediščine od prvega do osemnajstega odstavka 8. člena tega odloka veljajo tudi za območje, ki se ureja z Ureditveno-zazidalnim načrtom za naselje Cankova (Uradne objave, št. 5/88, Uradni list RS, št. 58/98).
Določila za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami od prvega do osmega odstavka 9. člena tega odloka veljajo tudi za območje, ki se ureja z Ureditveno-zazidalnim načrtom za naselje Cankova (Uradni objave, št. 5/88, Uradni list RS, št. 58/98).«

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.