Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C in 57/12) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 16. seji dne 25. 9. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje starega mestnega jedra Celje – kare 12 – območje 1
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88, Uradni list RS, št. 86/01), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje starega mestnega jedra Celje – kare 12 – območje 1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 619/11.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje OPPN, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, pogoje izvajanja gradnje in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je sestavni del odloka.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet OPPN)
(1) Z OPPN se načrtuje prostorska ureditev za območje med Jurčičevo ulico, Trubarjevo ulico ter sega do grajene strukture ob Ljubljanski ulici.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
– stanovanjski, poslovno stanovanjski in poslovni objekti,
– servisni prostori za lastne potrebe in parkirne površine v kletnih etažah,
– krajinska ureditev: zasaditve,
– cestno omrežje: dovozi in dostopi,
– gospodarska javna infrastruktura.
(3) Z OPPN se načrtuje tudi prostorske ureditve, s katerimi se posega izven območja.
III. OBMOČJE OPPN IN PREDVIDENE ODSTRANITVE
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel št.: 1220/1, 1220/2, 1220/3, 1220/4, 1220/5, 1220/6, 2502/20, 2502/21, 2502/22, 2543/1 (cesta), 2502/1 del, 2502/17, 1219 del (cesta), 2033/1 del, 2033/2 del, 2033/3, 2034/2, 2034/4, 2036/3 del, 2036/10, 2036/11 del, 2038/3 del, 2036/15 del, 2544 in 2502/23, vse parcele k.o. Celje.
(2) Površina OPPN obsega 6.716 m².
(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav.
5. člen
(posegi zunaj območja OPPN)
Izvede se komunalna infrastruktura, ki poteka preko parcel, vse k.o. Celje:
– meteorna kanalizacija/rušitve, parcela št. 2502/23,
– vodovod, parcela št. 2544 (Trubarjeva ulica),
– plinovod, parcela št. 1219 (Jurčičeva ulica),
– elektrika NN, parcela št. 2032/2, 2033/2, 2036/11, 2036/15, 2038/3,
– elektrika SN, parcela št. 2502/23, 2544 (Trubarjeva ulica), 1219 (Jurčičeva ulica) 1218, 2543/1 (križišče Jurčičeve in Malgajeve ceste),
– telekom, parcela št. 2544 (Trubarjeva ulica),
– CATV, parcela št. 1219 (Jurčičeva ulica), 2032/2, 2033/2, 2038/3, 2036/15, 1219 (Jurčičeva ulica).
6. člen
(predvidene odstranitve)
Možna je odstranitev transformatorske postaje (TP SDK 208) na parceli št. 2036/3, k.o. Celje.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave se nahaja v osrednjem delu Celja, severno od vodotoka Savinje, zahodno od starega mestnega jedra ter vzhodno od Otoka. Je atraktiven mestni prostor, ki je hkrati prostor prehoda med starim mestnim jedrom in obstoječo pozidavo na Otoku. Predstavlja prehod med urbanim delom v naravno okolje Savinjskega nabrežja.
(2) Glavne smeri v prostoru potekajo v smeri vzhod – zahod. Izraziti prostorski osi predstavljata izteka Trubarjeve in Malgajeve ulice. Problematičen zaključek osi Trubarjeve in Malgajeve ulice narekuje ustrezen in kvaliteten zaključek – vstop v prostor starega mestnega jedra.
(3) Izrazito prometno vozlišče je križišče Trubarjeve in Jurčičeve ulice ter križišče Ljubljanske in Gregorčičeve ulice. Manjša vozlišča so v izteku Malgajeve ulice ter vozlišča in prostorska grla, ki so nujna za ohranjanje peš povezav v smeri proti mestnemu jedru.
8. člen
(dopustni posegi)
Na območju OPPN so dopustni posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnja novih stavb (1, 2) s servisnimi prostori in parkiranjem v kletnih etažah,
– odstranitve obstoječih objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela,
– gradnja, rekonstrukcija, prestavitve in odstranitve prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– ureditve za zaščito pred poplavami,
– urejanje utrjenih zunanjih površin,
– gradnja enostavnih objektov (spominska obeležja: kip oziroma spomenik, skulpture ali druge prostorske inštalacije, vodni motivi …, urbana oprema: oprema za kontrolo dostopa (dvižne rampe, količki …), javna kolesarnica, informacijske table – le kot lastno oglaševanje.
9. člen
(namembnost območja)
(1) Umestita se dve stavbi, ki sta namenjeni oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, bivanju ter garažiranju. Razmerje med stanovanjskimi in poslovnimi prostori v nadstropjih nad terenom bo večje kot 60 % proti 40 % v korist stanovanjskih površin. Kletni etaži se namenita parkiranju, tehničnim prostorom, skladiščem, shrambam in kolesarnicam. Pritlični deli stavb se namenijo poslovnim dejavnostim.
(2) Na območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti:
– 11221 Tri in večstanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 1220 Upravne in pisarniške stavbe, razen konferenčnih in kongresnih stavb,
– 12301 Trgovske stavbe, samo samostojne prodajalne,
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, razen avtopralnice,
– 12620 Muzeji in knjižnice, samo galerije,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje,
– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante,
– 12420 Garažne stavbe, v kletnih etažah, ureditve servisnih prostorov za lastne potrebe (vhodi, shrambe, energetski prostori in podobno).
10. člen
(zasnova)
(1) Z urbanistično arhitektonsko ureditvijo se določa razporeditev stavb, prometnih in zelenih površin, gabariti in oblikovanje stavb. Razmestitev stavb je določena z gradbenimi mejami.
(2) Umesti se dve samostojni stavbi s parkiranjem v dveh etažah pod nivojem terena. Celotno parkiranje se predvidi v kletnih etažah, vse zunanje površine se namenijo pešcu.
(3) Zunanje površine se nameni pešcu, to so – ploščadi in prehodi med posameznimi območji. Območje obravnave se navezuje na sistem zelenih površin ob Savinji in parku, ki se postopno umešča v urbani prostor.
11. člen
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Umestita se dve stavbi, ki se postopoma znižujeta in se po višini prilagajata okoliškim višinskim gabaritom. Stavba 2 povzema višino prostostoječih stanovanjskih stavb ob Trubarjevi ulici, stavba 1 se naveže na objekt Maksimiljan.
(2) Etažnost stavb je določena s številom etaž nad terenom. Etaža je pritličje (P), nadstropje (N) in terasna etaža (T). Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe. Bruto tlorisna površina zaprte terasne etaže ne sme presegati 55 % zadnje etaže pod vencem stavbe. Streha lahko sega v previsu nad terasno etažo.
(3) Višinska gradacija stavbe 1 je P+7+T do P+4 v smeri sever–jug. Višinska gradacija stavbe 2 je P+5+T do P, v smeri vzhod–zahod. Proti vrhu se stavbi postopoma razširita in na določenih mestih približata. Previsna zasnova stavb tvori pokriti trg, ki ponuja številne nove možnosti uporabe javnega prostora. Previsi nad pritličjem stavb so od cca 1,00 m do cca 12,00 m.
Tabela 1: numerični podatki
+-------+---------+------------+----------+-----------+---------+
|Oznaka |Etažnost | Tlorisne |Absolutna | Relativna |Absolutna|
| | | dimenzije | višina – | višina | višina |
| | | v m | | stavbe | stavbe |
| | | | kota 0±0.0 v m |v m.n.v. |
| | | |pritličja | | |
| | | | stavbe | | |
| | | | v m.n.v. | | |
| | | | | | |
+-------+---------+------------+----------+-----------+---------+
|Stavba |P+7+T |Pritličje | 237,70 | +28,20 | 265,90 |
|1 | |38,90 x |(deloma je| | |
| | |19,50 m |pritličje | | |
| | |1. | na koti | | |
| | |nadstropje: | 237,10) | | |
| | |38,90 x | | | |
| | |19,50 m | | | |
| | |2. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |37,90 x | | | |
| | |23,50 m | | | |
| | |3. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |51,90 x | | | |
| | |21,50 m | | | |
| | |4. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |53,90 x | | | |
| | |25,50 m | | | |
| | |5. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |51,40 x | | | |
| | |21,50 m | | | |
| | |6. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |34,90 x | | | |
| | |23,50 m | | | |
| | |7. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |30,90 x | | | |
| | |22,50 m | | | |
| | |Terasna | | | |
| | |etaža: | | | |
| | |26,90 x | | | |
| | |21,50 m | | | |
+-------+---------+------------+----------+-----------+---------+
|Stavba |P+5+T |Pritličje | 237,70 | +22,20 | 259,90 |
|2 | |54,80 x |(deloma je| | |
| | |19,50 m |pritličje | | |
| | |1. | na koti | | |
| | |nadstropje: | 237.10) | | |
| | |54,80 x | | | |
| | |19,50 m | | | |
| | |2. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |48,80 x | | | |
| | |19,50 m | | | |
| | |3. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |48,80 x | | | |
| | |22,50 m | | | |
| | |4. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |43,80 x | | | |
| | |21,50 m | | | |
| | |5. | | | |
| | |nadstropje: | | | |
| | |37,80 x | | | |
| | |21,00 m | | | |
| | |Terasna | | | |
| | |etaža: | | | |
| | |30,80 x | | | |
| | |21,00 m | | | |
+-------+---------+------------+----------+-----------+---------+
|Klet 1 | |zunanji | 234,86 | | |
| | |gabariti, | | | |
| | |nepravilen | | | |
| | |tloris | | | |
| | |79,55 x | | | |
| | |75,47, | | | |
| | |skupaj | | | |
| | |4.441,90 m2 | | | |
+-------+---------+------------+----------+-----------+---------+
|Klet 2 | |zunanji | 232,06 | | |
| | |gabariti, | | | |
| | |nepravilen | | | |
| | |tloris | | | |
| | |80,97 x | | | |
| | |79,05, | | | |
| | |skupaj | | | |
| | |4.009,50 m2 | | | |
+-------+---------+------------+----------+-----------+---------+
|Trafo |P |4,50 x 5,50 | 238,45 | / | / |
|postaja| | | | | |
+-------+---------+------------+----------+-----------+---------+
Višina stavb je določena z najvišjo točko venca. Nad njo je na stavbi dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje stavbe in izhode na streho.
(4) Zmogljivost območja, okvirne površine:
+----------------------------------------------+----------------+
|– zazidana površina | 2.875 m2|
+----------------------------------------------+----------------+
|– bruto površina nad terenom (zaprti del) | 9.248,67m2|
+----------------------------------------------+----------------+
|– bruto površina nad terenom (skupaj nadkrite | 11.174,27 m2|
|terase in zaprti del) | |
+----------------------------------------------+----------------+
12. člen
(arhitekturno oblikovanje objekta)
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti usklajena. Fasade morajo biti zasnovane sodobno s kakovostnimi in trajnimi materiali. Strehe so ravne ali pod blagim naklonom. Fasadna opna objekta je mogoča z uporabo panelov, enovitih litih materialov, keramike, arhitekturnega tekstila oziroma iz drugih kvalitetnih sodobnih materialov. Barve fasade: svetlo siva do temnejših toplih zemeljskih barv. Možni so živahnejši toni na previsnih, horizontalnih površinah. Pri oblikovanju fasade pritličnih etaž se upošteva prisotnost in odprtost parterja, odprtost notranjih prostorov navzven, pritlična etaža je pretežno zastekljena. Izvedba fasade naj vključuje tehnološke in oblikovne presežke (napredna sodobna arhitektura), tako v izboru materialov in oblikovanju fasad (strukturi, teksturi, detajlu), elementi fasade (odprtine) dopuščajo različne velikosti, rastre, kompozicije. Vhodi in dostopi v stavbe so iz javnih površin ob prometnicah in z vseh drugih površin, ki se prepletajo med objekti: grajene dostopne ploščadi in njihova oprema usmerjajo in vodijo uporabnika do vhodov.
13. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin, zelenih površin)
(1) Ob južnem robu območja pozidave se vzpostavi drevored kot nadaljevanje drevoreda ob Trubarjevi ulici. Drevored naj bo oblikovan tako, da drevesa ne presegajo višine 8 m, spodnji rob krošnje pa se začne na višini 2 m. Medsebojna sadilna razdalja je 5 m. Sadilne jame se uredijo in ustrezno zavarujejo, da ne prihaja do posedanj in poškodb na grajenih in tlakovanih elementih.
(2) Odprte površine so urejene javne površine, namenjene pešcem in segajo do pritličnega dela stavb. Pogoji za oblikovanje odprtih površin so:
– odprtost, prehodnost in dostopnost parternega prostora za potrebe pešca,
– oblikovanje se uredi v kombinaciji tlakovanih in zelenih površin (drevnine, trajnice in enoletnice ipd.), ureditev pa se zvezno nadaljuje vse do roba cestišča ob Jurčičevi in Trubarjevi cesti (pločnik oblikovno ne odstopa od ostale parterne ureditve),
– v projektu zunanje ureditve projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje se niveletno uskladijo klančine in dostopi do objektov in kontaktnih območij,
– za zunanjo ureditev mora biti ob pripravi projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje izdelan načrt arhitekture in krajinske arhitekture, vključno z načrtom urbane opreme.
(3) Na odprtih površinah se lahko urejajo zunanje gostinske površine (gostinski vrtovi). Oblikovanje gostinskih vrtov se poenoti z arhitekturnim oblikovanjem objekta. Dovoljena je postavitev nadstreškov, pergol, senčnikov. Za njihovo oblikovanje je potrebno predhodno pridobiti soglasje avtorja arhitekture objekta ter pogoje in soglasje pristojne službe na Mestni občini Celje.
(4) Intervencijske poti izven vozišč se izvede na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev.
14. člen
(ekološki otoki)
Ekološki otok je sestavni del arhitekture stavb. Točna lokacija se opredeli v fazi PGD projekta. Ekološki otok je na javnih odprtih površinah oblikovan le kot potopni ekološki otok.
15. člen
(pogoji za neoviran dostop do objekta funkcionalno oviranim ljudem)
Zunanja ureditev se načrtuje in izvede tako, da omogoča dostope funkcionalno oviranim ljudem.
16. člen
(urbana oprema)
Urbana oprema se poenoti z arhitekturnim oblikovanjem objekta in prilagodi zunanji ureditvi. Svetila javne razsvetljave, klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, informacijske table, manjši reklamni panoji in izveski na fasadah objektov so sestavni del urbanega in arhitekturnega urejanja. Za elemente urbane opreme se izdela projekt, ki je sestavni del projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Znotraj meje OPPN ni dovoljena postavitev večjih (jumbo) reklamnih panojev.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
17. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo gospodarske infrastrukture na območju OPPN so:
– objekti se priključijo na obstoječe in predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko omrežje in elektronsko komunikacijsko omrežje,
– vse trase javne gospodarske infrastrukture se predvidi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lastnik prizadetega zemljišča omogoča izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda od lastnika zemljišča pridobi služnost,
– trase komunalnih in energetskih vodov se medsebojno uskladijo. Upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– gradnja komunalnih naprav in objektov se izvaja usklajeno,
– obstoječe komunalne vode se zaščiti,
– dopusti se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ali drugi) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
18. člen
(cestno omrežje)
(1) Dostop do območja je preko obstoječe cestne mreže, po Jurčičevi in Trubarjevi preko podaljška Trubarjeve ulice. Vsi dovozi in dostopi do objektov ter peš površine se lahko namenijo za urgentni in servisni dovoz.
(2) Za obravnavano območje je izdelana študija Prognoza prometnih obremenitev ter prometna presoja priključevanja na obstoječe prometno omrežje, št. proj. 460/2011, januar 2011, april 2011 – dopolnitev, izdelal Cestno prometni inštitut Maribor d.o.o.
(3) Iz prometne študije in njenega dodatka št. 2 je razvidno, upoštevajoč število parkirnih mest v poslovno stanovanjskem objektu in število obstoječih parkirnih mest pod Knežjim dvorcem, da je obstoječe križišče Jurčičeva–Trubarjeva ulica kapacitetno ustrezno za 10-letno plansko obdobje. Zaradi skrajšanja zajezitvenih dolžin v obravnavanem križišču na delu Jurčičeve ulice se ob izteku planske dobe, izvede levo zavijalni pas.
19. člen
(parkirne površine)
(1) Na obravnavanem območju se zagotavlja parkiranje v kletnih etažah poslovno stanovanjskega objekta – dve etaži pod terenom. Skupno število parkirnih mest je okvirno 230. Uvoz v kletni etaži je iz podaljška Trubarjeve ulice na južni strani predvidene pozidave.
(2) Pri zagotavljanju parkirnih mest se upošteva normativ 1,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto in 1 parkirno mesto na 30 m2 poslovne dejavnosti.
(3) Uporaba kletnih etaž za parkiranje bo možna po izgradnji protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi, navedenih v 37. členu tega odloka.
20. člen
(kolesarski in peš promet)
Peš promet je na obravnavanem območju urejen, posebnih površin za kolesarski promet na obravnavanem območju ni, uredi se klančina na prehodu iz uvoza v kletni etaži.
21. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na vodovodno omrežje)
(1) Za oskrbo objektov z vodo se dogradi vodovodno omrežje brez slepih vodov, ki bo navezano na obstoječe javno vodovodno omrežje ustrezne dimenzije. Pri projektiranju vodovoda se upoštevajo zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Na projektirano vodovodno omrežje se namestijo nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti, ki pa ne smejo biti postavljeni sredi odprtih trških površin.
(2) Za predvideno pozidavo se predvidi odcep vodovodne veje na PVC cevi DN 125 mm, v podaljšku Trubarjeve ulice na južni strani predvidene pozidave.
(3) Za predvideni vodovod se izdela načrt vodovoda in se pridobi soglasje upravljavca javnega vodovoda pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt. Vodovod se zgradi in preda v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt.
(4) V večstanovanjskih objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer, preko katerega se meri in obračuna poraba vode skladno s pravilnikom, ki ureja minimalne tehnične zahteve za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Vodomeri se vgradijo zunaj stanovanj na dostopnem mestu. Vodovod v objektu se izgradi v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da se omogoči nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
(5) Če je v večstanovanjskem objektu predvidena tudi skupna poraba vode v skupnih prostorih, se lahko predvidi skupni vodomer v vodomernem jašku zunaj objekta ali v pomožnih prostorih v objektu, preko katerega se meri in obračuna poraba vode za celoten objekt.
(6) Pri poslovno stanovanjskih objektih morata imeti stanovanjski in poslovni del ločeno instalacijo in ločena vodomera, preko katerih se bo merila in obračunavala voda posebej za stanovanjski in posebej za poslovni del.
(7) Poraba vode za poslovni objekt se meri in obračuna preko skupnega vodomera za celoten objekt ali preko ločenih vodomerov za posamezne lokale. V primeru vgradnje vodomerov v objektu mora biti vodovod v objektu zgrajen v kineti ali zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
(8) Novi hidranti zunaj objekta so del javnega vodovodnega omrežja.
22. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvod komunalnih in padavinskih odpadnih vod se sistem mešane kanalizacije dogradi. Nova kanalizacija se priključi na obstoječo kanalizacijo preko enega od obstoječih revizijskih jaškov. Predvidena kanalizacija se zgradi in preda v upravljanje upravljavcu javne kanalizacije pred izdajo soglasja za priključitev prvega objekta. Pri izdelavi načrta javne kanalizacije se upoštevajo smernice za projektiranje kanalizacije, z izjemo zahteve po približevanju novih objektov kolektorju z oznako RZ-5.
(2) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, se izvede brez priključkov in prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se speljejo v javno kanalizacijo preko črpališča.
(3) Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane se speljejo v kanalizacijo preko lovilca maščob. Za lovilec maščob se vodi obratovalni dnevnik v skladu z uredbo, ki ureja področje o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v javno kanalizacijo.
(4) Priključitev internih kanalskih priključkov na javno kanalizacijo izvede upravljavec javne kanalizacije na stroške investitorja. Priključitve na javni kanal se izvedejo preko revizijskih jaškov.
(5) Javna kanalizacija, razen RZ-5, se projektira minimalno 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah (ulicah in parkirnih površinah), kjer bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(6) Objekt se priključi na mešan sistem kanalizacije. Fekalne odpadne vode iz objekta se priključijo direktno na obstoječi kanal v mešani rabi, meteorne odpadne vode iz objekta in okolice pa preko primerno dimenzioniranega zadrževalnika meteornih vod na obstoječi RZ-5 (mešan sistem).
(7) Obstoječi RZ-5 se na območju predvidenega posega na podlagi pregleda in strokovnega mnenja zamenja na odseku, ki poteka pod objektom.
(8) Revizijski jaški RZ-5 morajo bit dostopni od zunaj, zato se jih prilagodi novim kotam zunanje ureditve.
(9) Med gradnjo in po njej se na območju OPPN zagotovi varovanje RZ-5. Upoštevati je treba tehnične zahteve kot so vodotesnost, odpornost proti posedanju, statično nosilnost, trajnost in dostopnost. V primeru novogradnje RZ-5 na območju OPPN-ja se zagotovi njegovo nemoteno delovanje, zato se glede na tehnologijo gradnje izvede začasni obvod.
(10) Vse eventuelne napake in poškodbe na javni kanalizaciji znotraj območja OPPN ali neustrezna izvedba kanalizacije bremenijo investitorja posega.
23. člen
(pogoji in rešitve odvajanja padavinskih odpadnih voda)
(1) Padavinske odpadne vode se odvajajo v javno kanalizacijo v mešani rabi.
(2) Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda se izvedejo ukrepi skladno z veljavno zakonodajo. Za meteorne vode se uredi podzemni zadrževalnik. Zadrževalni bazen se izvede na interni meteorni kanalizaciji.
24. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na električno omrežje)
(1) V sklopu priprave projektne dokumentacije PGD/PZI se zaradi optimizacije stroškov in tehničnih rešitev preveri ustreznost obstoječe transformatorske postaje, ali bo za oskrbo z električno energijo zadoščala obstoječa transformatorska postaja oziroma je mogoča ustrezna preureditev obstoječe zaradi potrebe po večji električni moči.
(2) V primeru nezadostne kapacitete se izgradi nova transformatorska postaja, ki se mora prestaviti na predvideno lokacijo na SV delu območja.
(3) Trase v OPPN služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije IZ, PGD, PZI transformatorske postaje s priključnimi SN in NN vodi, skladno s pogoji upravljavca.
25. člen
(pogoji ureditve javne razsvetljave)
(1) Ob cestah in na ostalih javnih površinah se predvidi izgradnja omrežja javne razsvetljave. Ob cestah je predvidena postavitev svetilk na kandelabrih, postavljenih v zelenici med cestiščem in pločnikom oziroma kolesarsko stezo, na ostalih površinah pa so lahko svetilke nameščene samostojno ali na fasadi objektov.
(2) Javna razsvetljava in razsvetljava na predvidnih objektih se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvede tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z določili uredbe, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja.
26. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN potekajo TK in CATV omrežja.
(2) Predvidi se dograditev TK omrežja. Za predvidene objekte se v nadaljnjih fazah načrtovanja izdela projekt TK omrežja. V komunalno energetskih koridorjih znotraj obravnavanega območja se predvidi TK kabelsko kanalizacija. Predvideni objekti se priključijo na telekomunikacijsko omrežje. Priključevanje, prestavitve in nove trase se podrobneje obdelajo v PGD in PZI dokumentaciji.
(3) Za predvidene prestavitve in novogradnjo TK in CATV vodov se predvidi nova kabelska kanalizacija.
(4) Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.
27. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na območju OPPN poteka nizkotlačno (0,10 bar) plinovodno omrežje v upravljanju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Mestne občine Celje.
(2) Upoštevati je potrebno vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02), in sicer min. 0,4 m oziroma z ustrezno zaščito tudi 0,3 m.
(3) Za predvidene objekte na območju podrobnega načrta se predvidi priključitev na nizkotlačno plinovodno omrežje z zemeljskim plinom.
28. člen
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Predviden vir ogrevanja je plin in drugi alternativni vir ogrevanja.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
29. člen
(odpadki)
(1) Pri ravnanju z odpadki, nastalimi pri odstranitvi in gradnji objektov, je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje in predajanje odpadkov.
(3) Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Natančna lokacija se opredeli v PGD projektu v sklopu arhitekture objekta. Na zunanjih površinah morajo biti posode izvedene v potopni obliki.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
30. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Znotraj območja OPPN se nahajajo naslednje enote registrirane kulturne dediščine:
– Celje – Staro mestno jedro, spomenik, EŠD 55
– Celje – Staro mestno jedro, vplivno območje, EŠD 55
– Celje – Arheološko najdišče Celje, spomenik, EŠD 56.
Za posege v enote dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– višine objektov naj se prilagajajo višinam okoliških objektov,
– objekta ob Trubarjevi ulici morata imeti od nje ustrezen odmik, z neprekinjenim enorednim drevoredom avtohtonih listopadnih dreves,
– vsi objekti imajo lahko na strehah urejene transparentne poglobljene »penthouse oziroma terasne etaže« (maksimalno do 55 % površine streh), ki morajo biti pomaknjeni v notranjost tlorisov streh, skupaj z ograjami in vsemi inštalacijami,
– ostale površine streh, ki niso pohodne terase, je potrebno ekstenzivno ozeleniti,
– pritlične etaže z javnim programom morajo biti pretežno zastekljene,
– vertikalne fasade objektov naj bodo barvno nevpadljive,
– oblikovanje zunanjih parternih površin (ploščadi, prehodov in povezav) naj bo v prvi vrsti prilagojeno pešcem in tlakovano oziroma delno ozelenjeno z avtohtono drevnino oziroma grmovnicami in pokrovnim rastlinjem (trajnice),
– oblikovno se sanira prostor zalednega dela objekta Ljubljanska cesta 1C in 3A.
(3) Za obravnavano območje so izdelane predhodne arheološke raziskave, katere je opravil Pokrajinski muzej Celje, Poročilo o strojnem sondiranju, Hermanov trg 2011, izdelano v decembru 2011.
(4) Pri izvedbi vseh zemeljskih del se skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološko dokumentiranje ob gradnji, ki v primeru odkritja intaktnih arheoloških najdb nemudoma preidejo v arheološke raziskave ob gradnji.
(5) Ob ugotovitvah novih okoliščin se lahko metodologija predhodnih arheoloških raziskav spremeni/dopolni v dogovoru in s pisno potrditvijo odg. konservatorja arheologa.
(6) Organizacija gradbišča, varnostni načrt, varovanje izkopov, urejanje deponij in prevoz zemljine na deponijo in zasutja izkopnih polj ipd. niso predmet kulturnovarstvenih pogojev in izvedbe predhodnih arheoloških raziskav.
(7) Način varovanja izkopov v območju arheoloških izkopavanj mora biti prilagojen metodologiji arheoloških raziskav. Utrjevanje brežin z oblogami iz armiranega brizganega betona pomeni razlivanje betona globoko v arheološke depozite in posledično uničenje le-teh tudi izven izkopnega polja; zato tak način varovanja ni sprejemljiv. Primeren način varovanja so vsi tisti načini, ki zagotavljajo ustrezne pogoje varstva pri delu in omogočajo izvajanje nujnih arheoloških metodoloških postopkov dokumentiranja raziskav. Širina izkopnega polja ne sme biti ožja od 2 metrov, kar je minimum za strokovno še korektno arheološko dokumentiranje.
(8) V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ.
(9) Kadar gradbena dela posegajo v registrirano arheološko najdišče, krije stroške predhodne arheološke raziskave ob gradnji investitor gradnje. Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopovalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
(10) Arheološke raziskave se lahko izvajajo v ustreznih vremenskih razmerah, v dnevih brez padavin in snežne odeje; dnevne temperature pa morajo biti nad lediščem.
(11) Za izvedbo arheološke raziskave na terenu je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(12) Za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za posege je potrebno pridobiti in predložiti kulturnovarstveno soglasje za arheološke raziskave in odstranitev dediščine ter priložiti projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnega soglasja predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
31. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manjše talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se preprečiti tudi odtekanje vode.
32. člen
(varstvo kakovosti voda)
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja se uredi v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
33. člen
(varstvo zraka)
(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu in plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Za ogrevanje objektov se uporablja plin. Mogoča je tudi uporaba obnovljivih virov energije.
(3) Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer se zagotovi odvod dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.
34. člen
(varstvo pred hrupom)
Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo hrupa. Med gradnjo se ne presega mejne ravni hrupa. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih. Morebitno obratovanje gostinskih lokalov z gostinskimi vrtovi mora upoštevati značilnosti navad stanovalcev v objektu nad vrtom in jih ne sme motiti s poznim večernim obratovanjem.
35. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
36. člen
(pogoji zbiranja in odvoza odpadkov)
(1) Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Gradbene odpadke ki nastanejo pri gradnji, se odstrani izven območja OPPN skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
37. člen
(varstvo pred poplavo)
(1) Izdelana je hidrološko hidravlična analiza, Hidrosvet d.o.o., številka načrta 2/12, januar 2012. Iz študije izhaja, da se območje OPPN nahaja na poplavnem območju, pretežno v razredu srednje nevarnosti.
(2) Na območju mestne občine Celje je načrtovana izgradnja protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi (št. projekta IDZ 127/05), ki se bo pričela v letu 2012 in predvidoma zaključila do konca leta 2014. V okviru teh ukrepov je načrtovana tudi gradnja visokovodnega nasipa na levem bregu Savinje na obravnavanem odseku. S tem bo predmetno ureditveno območje prostorskega akta varovano pred visokimi vodami Savinje s stoletno povratno dobo (Q100).
(3) Ker je območje umeščeno v staro mestno jedro se kote pritličja predvidenih objektov ohranjajo na kotah sosednjih objektov (tudi iz arhitekturnega stališča), objekte pa se do izgradnje lokalnih ukrepov za varovanje Celja pred visokimi vodami varuje lokalno s protipoplavnimi mobilnimi zagatnimi stenami. Ta vrsta varovanja je predvidena le kot začasni omilitveni ukrep, saj bo območje predvidene gradnje po izgradnji navedenih ukrepov poplavno varno.
(4) Pred izdajo uporabnega dovoljenja je treba izdelati načrt evakuacije in ukrepanja v primeru nastopa visokih voda.
(5) Predvidena višina mobilnih zagatnih sten je na koti stoletnih voda z varnostnim nadvišanjem v višini min. 30 cm, kar znaša 238,45 m n.v.. Z mobilnimi stenami je predlagano varovanje vseh objektov (vsak objekt posebej) ter uvoz v kletno etažo.
(6) Nova trafo postaja se načrtuje na koti 238,45 m n.v.
38. člen
(pogoji za varstvo pred potresom)
Območje OPPN se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju se upošteva potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,150 g. Upošteva se ostala določila iz geomehanskega poročila.
39. člen
(pogoji za varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov se zagotovi z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje površine. Dostop za interventna vozila do objektov je mogoč po Trubarjevi in Jurčičevi cesti. Zunanje stene in strehe stavb se projektirajo in gradijo tako, da se izpolnijo zahteve glede požarne varnosti v stavbah, da se z upoštevanjem odmika od meje gradbene parcele omeji širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Vir za oskrbo vode za gašenje se zagotovi iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki upoštevajo hidrantno omrežje.
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu skladno z določili zakonskih določil in pravilnika, ki obravnava požarno varnostne zahteve. Izdela se študija požarne varnosti.
40. člen
(pogoji za zaklanjanje)
Za preprečitev rušenja novih objektov se ojača prva plošča objekta.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
41. člen
(etapnost gradnje)
(1) Posegi se lahko izvajajo etapno po posameznih objektih. V prvi etapi se zgradita kletni etaži v celoti. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, zunanjo ureditev.
(2) Uporaba kletnih etaž za parkiranje (izdaja uporabnega dovoljenja) bo možna po izgradnji protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi, navedeni v 37. členu tega odloka.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
42. člen
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(2) Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Upošteva se Geotehnično poročilo o pogojih temeljenja in zaščite gradbene jame na lokaciji predvidene gradnje, izdelal I-N-I d.o.o., številka projekta 2751/2012, januar 2012.
XI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
43. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
Zemljiška parcela za gradnjo obsega območje obravnave OPPN.
XII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
44. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Dopustna so odstopanja:
– pri tlorisnih dimenzijah do 5 %, odstopanje je lahko tudi večje kot –5 %, če je to utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb in zunanje ureditve,
– pri višinskih dimenzijah objektov do +0,8 m navzgor. Odstopanja so dopustna tudi navzdol, če je to utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb,
– pri izgradnji tretje in četrte kletne etaže, prilagojeno tehničnim možnostim,
– pri višinskih kotah pritličij objektov in terena do +0,3 metra ob upoštevanju ostalih določil odloka,
– pri komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja ter lastniki zemljišč.
(3) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova.
(4) V primeru izgradnje protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi pred začetkom ali dokončanjem gradnje objekta, izvedba omilitvenih ukrepov, navedenih v 37. členu tega odloka, na območju tega OPPN ni potrebna.
XIII. NADZOR
45. člen
(nadzor)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
46. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po končani izgradnji po OPPN predvidenih ureditev, se območje vključi v enoto urejanja, ki jo določa OPN.
(2) Po končani izgradnji po OPPN predvidenih ureditev so dopustna:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit objekta in konstrukcijska zasnova stavb.
XV. KONČNE DOLOČBE
47. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o Zazidalnem načrtu starega mestnega jedra Celja (Uradni list SRS, št. 42/86 in Uradni list RS, št. 64/96), ki se nanašajo na območje OPPN.
48. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne Občine Celje in Upravne enote Celje.
49. člen
(uveljavitev)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-4/2011-65
Celje, dne 25. septembra 2012
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
