Na podlagi 61. člena v povezavi s 97. in 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 43/11 – ZKZ-C) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 16. redni seji dne 25. 9. 2012 sprejel

Odlok o zazidalnem načrtu »Zgornja Hudinja (Uradni list SRS, št. 21/75, 22/79, 19/85, 23/86, 34/89, Uradni list RS, št. 69/93, 39/94, 24/96, 20/98, 75/98, 78/01 in 100/06) se dopolni tako, da se v 2. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta zajemajo parcele številka: 559/15, 559/17, 559/4, 559/18, 559/3, 553/3, 550/24, 559/5, 553/6, vse k.o. Spodnja Hudinja. Območje obsega cca 4912 m2. Znotraj območja sprememb in dopolnitev prostorskega akta je predvidena rušitev obstoječega dotrajanega objekta (vrtec) ter izgradnja novega vrtca z do 10 enotami in z vso potrebno infrastrukturo.
Merila in pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje
Določena je maksimalna gradbena linija, do katere se izvede postavitev novega vrtca z do 10 enotami z vso potrebno infrastrukturo in normirano kvadraturo. Izven gradbene linije se lahko postavijo naprave in objekti potrebni za zagotavljanje varnosti (požarne stopnice, rampe, izhodi). Obstoječi dotrajan objekt se v celoti odstrani. Etažnost objekta je lahko do P+1.
Oblika in naklon strešin sta poljubna. Stavba se zasnuje sodobno in energetsko učinkovito. Zaradi večjega volumna se objekt oblikovno prilagaja merilu in značaju naselja. Pri razvrščenosti posameznih prostorov se upošteva namembnost prostorov glede na zahteve osončenja oziroma osvetlitve.
Na zemljišču je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na načrtovano dejavnost te enote, oblikovani pa so skladno z vrtcem in naseljem. Dovoljena je postavitev ograje z višino do 2,20 m.
Največji faktor zazidanosti (FZ) je 0,4.
Pred posegom v prostor je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje.
Dovozi in dostopi ter parkirne in zelene površine
Dostopi do območja ostanejo z južne strani, ob katerih so urejena parkirna mesta. Površine za mirujoči promet so lahko umeščene tudi na skrajnem severnem delu zemljišča ter na javnih površinah namenjenih za mirujoči promet.
Zelene površine se v čim večji meri ohranijo, oziroma se zaradi gradnje odstranjena drevesa obvezno nadomesti.
V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasja za poseg od vseh nosilcev urejanja prostora vključenih v spremembo prostorskega akta.
Merila in pogoji urejanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture
Stanovanjska soseska Zgornja Hudinja je v celoti komunalno opremljena, zato se načrtovana komunalna infrastruktura za predlagan poseg navezuje v celoti na izgrajeno primarno komunalno in prometno infrastrukturo.
Elektrika
Elektro Celje, d.d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje je izdelalo projekt idejne rešitve elektrifikacije, št. projekta: 156/12, september 2012, kar je strokovna podlaga za nadaljnjo projektiranje.
Strokovne podlage (idejne rešitve elektrifikacije) služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI preureditve obstoječega SN in NN elektroenergetskega podzemnega voda in NN priključnega elektroenergetskega voda za napajanje nadomestnega vrtca.
V fazi nadaljnjega načrtovanja in pri pridobivanju gradbenega dovoljenja si je potrebno od Elektra Celje, d.d., pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in izjavo o ustreznosti projektnih rešitev.
Na omenjenem področju potekajo obstoječi SN 10 kV in NN 0,4 kV kabli, ki jih bo potrebno prestaviti ter nadomestiti s predvidenimi SN 10 (20) kV in NN 0,4 kV kabli, ki se zaščitijo z zaščitnimi cevmi.
Kolikor bo območje ograjeno z ograjo je isto potrebno načrtovati tako, da bo odmaknjena od skrajnega roba predvidene kabelske kanalizacije minimalno 1.00 m.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja.
Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo vseh obstoječih srednjenapetostnih in nizkonapetostnih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo na obravnavanem območju, kar je v skladu s 13. členom Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/12).
Vsi stroški popravil poškodbe, ki bi nastali na el. vodih in napravah, kot posledica predmetnega posega bremenijo investitorja predmetnih del, kar je skladno z 10. členom Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/12).
Vsa dela, ki bodo posegala v obstoječe električne vode in naprave je potrebno vnesti v gradbeni dnevnik in isto mora biti podpisano s strani pooblaščenega predstavnika Elektra Celje, d.d.
Pri delih v bližini el. vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise.
Ogrevanje
Na obravnavanem območju je kot vir ogrevanja zagotovljeno daljinsko ogrevanje s toplo vodo.
Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) daljinskega ogrevanja v Mestni občini Celje ima na tem območju predvidene gradnje zgrajeno nadzemno toplotno omrežje ter omrežje v kineti. Natančni podatki o trasi obstoječega toplovoda se nahajajo pri SODU.
Predvidena gradnja posega v varovalni pas (2,0 m levo/desno od osi toplovoda) obstoječega toplovoda v kineti, zato je pri izvedbi PGD dokumentacije potrebno upoštevati posebne pogoje in zahteve za načrtovanje in gradnjo v varovalnem pasu toplovoda.
Vsi stroški, ki bi nastali z zaščito toplovoda, prestavitvijo ali poškodbo obstoječega toplovoda, bremenijo v celoti investitorja gradnje.
Obstoječi vrtec je že priključen na toplovodno omrežje, zato predlagamo, da se ob rekonstrukciji oziroma izgradnji novega vrtca vgradi nov ultrazvočni toplotni števec CF Echo II. Investitor mora pred začetkom gradnje pisno naročiti strokovni nadzor med gradnjo s strani SODO.
Projektna dokumentacija naj obsega vse potrebne sestavne dele, zahtevane v pravilniku o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije. V delu, kjer gradnja posega v varovalni pas obstoječih toplovodov je potrebno izdelati karakteristične prereze iz katerih bo razvidna situacija toplovoda ter gradbeni posegi v varovalni pas.
Projektno je potrebno predvideti vse zaščite toplotne kinete in nadzemnega toplovoda tako, da bo zagotovljena varnost in zanesljivost obratovanja sistema oskrbe z zemeljskim plinom in toploto. Investitor si mora pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.
Prometne površine
Dovoz in dostop je predviden v varovalnem pasu Ulice Frankolovskih žrtev, ki je kategorizirana mestna zbirna javna cesta številka LZ 032741 Ulica Frankovskih žrtev na odseku od Mariborske ceste do Prijateljeve ulice.
Potrebno je predvideti rekonstrukcijo obstoječega cestnega priključka na javno cesto, ki mora biti projektiran in izveden v skladu s Pravilnikom o projektiranju priključkov (Uradni list RS, št. 86/09). Ob projektiranju priključka je potrebno obvezno upoštevati konično prometno obremenjenost cestnega priključka, količino predvidenega prometa in število parkirišč.
Logistika oddaje in prevzema otrok zahteva projektantovo posebno pozornost zunanje ureditve.
Zunanjo ureditev in parkirišča je potrebno ustrezno dimenzionirati, v projektu je zato potrebno predvideti konično prometno obremenjenost, zadostno dimenzionirati interventne poti in predvideti dostavni poti.
Promet mora spoštovati obstoječo gradbeno linijo vrtca proti 10 m širokem varovalnem pasu ceste.
Merila za poseg v varovalni pas vodovoda
Gradnja na območju obravnavanega zazidalnega načrta je predvidena v območju varovalnega pasu javnega vodovoda.
Predviden objekt mora biti oddaljen najmanj 3,00 m od osi obstoječega javnega vodovoda oziroma javni vodovod je potrebno prestaviti najmanj 3,00 m stran od predvidenega objekta.
Z rušitvijo obstoječega objekta se obstoječi vodovodni priključek za vrtec odstrani. Stari vodovodni priključek se zaslepi tik ob obstoječem glavnem (primarnem) vodovodnem vodu.
Pred začetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu komunalnih vodov »Vodovod - kanalizacija, d.o.o« obvezno naročiti zakoličbo vodovodnega omrežja ter nadzor nad gradnjo.
Po zakoličbi zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1,00 m in največ 2,50 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javni vodovod prestaviti najmanj 1,00 m in največ 2,50 m pod novo koto terena na stroške investitorja.
Med gradnjo je potrebno upoštevati minimalne odmike gradbenih del od osi obstoječega javnega vodovoda, ki znaša 3.00 m. Teren nad obstoječim javnim vodovodom ni dovoljeno obremenjevati s težko gradbeno mehanizacijo. Poškodbe javnega vodovoda, nastale kot posledica obravnavane gradnje, se odpravijo na stroške investitorja.
Smernice za projektiranje vodovoda
Vodovod je potrebno projektirati na globini najmanj 1.20 m pod koto terena. Zaradi zagotavljanja kvalitetne pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov, kar velja tudi za projektiranje hidrantnih vej, ki naj bodo čim krajše. V vozliščih je potrebno predvideti sektorske ventile.
Za izgradnjo vodovoda naj se uporabijo naslednji tipi cevi:
– za gradnjo vodovoda premera DN 80 in več naj se uporabijo cevi iz duktilne litine z neizvlečljivim spojem, ki je zavarovan proti izvleku z varnim obročkom;
– za gradnjo vodovoda, manjšega premera od DN 80, naj se uporabijo polietilenske cevi. Za spajanje PE cevi se ne sme uporabiti zobatih nabijalnih spojk.
Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm.
Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico. Priključitev novozgrajenega oziroma prestavljenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda »Vodovod - kanalizacija, d.o.o.« na stroške investitorja. Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetski posnetek, skladnega z GJI standardom, in projekte PID za novozgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
Smernice za priključitev na vodovod
Objekt, ki potrebuje oskrbo s pitno vodo in so oddaljeni manj kot 200 m od javnega vodovoda, morajo biti v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 92/06, 41/08, 25/09) priključen na javni vodovod.
Nov vodovodni priključek se izvede na območju uvoza na obravnavano območje, star vodovodni priključek pa se zaslepi tik ob obstoječem glavnem (primarnem) vodovodnem vodu na stroške investitorja. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega zazidalnega načrta se v normalnih razmerah giblje med 290 m in 275 m nadmorske višine.
Pri priključkih premera fi < 2 se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Pri priključkih premera fi 2¨ in pri priključkih fi > 2¨ se vodomer lahko vgradi v armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Armiranobetonski jašek mora biti globine najmanj 180 cm ter širine najmanj 150 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom z zaklepom, razred B 125 kN, EN 124, iz duktilne litine, ISO 1083 kot npr.: Sanit Gobain PAM.
Smernice za priključitev na kanalizacijo
Komunalne odpadne vode se speljejo v javni kanal št. 207079 preko revizijskega jaška št. 1 na koti najmanj 240,82 m nadmorske višine ali višje. Objekt se lahko priključi na javno kanalizacijsko omrežje samo preko jaška.
Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko lovilca olja. Za lovilec olja je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vodo in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09).
Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje – Uradni list RS, št. 9/10 in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo), zato je potrebno meteorne vode s streh in voznih površin predvideti ponikovanje, prepustne vozne površine, zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve, ki morajo biti prikazane v projektu. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se lahko spelje v javno kanalizacijo z enim skupnim priključkom fekalnih in meteornih odpadnih vid.
Smernice za infrastrukturo v varovalni pas vodovoda in kanalizacije
Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znašajo:
– odmik pri priključevanju 1,00 m,
– odmik pri križanju 0,50 m.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
Varstvo pred hrupom: Ukrepi za varovanje objektov in območja pred prekomernim hrupom, morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Objekt je umeščen v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Varstvo voda: Vsi objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijo ter dalje v skupno čistilno napravo oziroma do njegove izgradnje v individualne čistilne naprave.
Komunalna infrastruktura mora biti načrtovana v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/12) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
V odvajanju padavinskih vod je potrebno urediti v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom.
Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, parkirišča, utrjene površine) so speljane v zadrževalnik oziroma zadrževalni bazen in potem v javni kanalizacijski sistem. Padavinske vode iz povoznih površin se morajo voditi preko lovilca olja oziroma lovilca mineralnih olj.
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (153. člen Zakona o vodah).
Ureditveno območje po evidencah ARSA ni poplavno ogroženo in ne leži v varstvenem pasu vodnih virov.
Varstvo zraka: Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaževanja zraka. Za potrebe toplotne energije naj se prvenstveno uporabljajo alternativni viri oziroma tisti viri, ki imajo minimalne vplive na kakovost zraka. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Varstvo tal: Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
Območje prostorskega akta leži izven evidentiranih in varovanih območij kulturne dediščine.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Varstvo pred požarom:
Pri projektiranju predvidenih objektov je smiselno potrebno upoštevati naslednje smernice:
– območje urejanja ni poplavno ogroženo, ne ogroža ga erozija ali plazovi;
– obravnavano ureditveno območje se nahaja na območju, ki je na osnovi Oceni potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih pa je potrebno ojačitev prve plošče;
– ukrepe varstva pred požarom in pri tem upoštevati tudi določila:
– za zagotovitev potrebnih odmikov od meja parcel med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– za zagotovitev virov vode za gašenje;
– za zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.
Glede na zahtevo NUP je potrebno v skladu z izdanimi smernicami za objekte, za katere so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD, izdelati študijo požarne varnosti.
Investitor mora za objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje.
Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti, izhajati iz elaborata »Zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve
Mogoča je etapnost izvajanja gradnje. Faze se lahko v okvirih maksimalne gradbene linije, izvajajo v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorja.
Med faznost se šteje tudi delna oziroma popolna rušitev obstoječega objekta.
Tolerance
Kot tolerance so mogoče manjše tlorisne dimenzije ob upoštevanju zazidanosti in gradbene linije.
Pri izvedbi komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter mirujočega prometa so mogoče tolerance zaradi izboljšanja tehničnih in strokovnih rešitev ob pogoju, da so rešitve usklajene z upravljavci in da ni negativnega vpliva na sosednje objekte.«

Projekt številka 2/2012, ki ga je izdelalo podjetje ARHEMA d.o.o., Radovljica, je sestavni del tega odloka in stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.