Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 16. seji dne 25. 9. 2012 sprejel

V 2. členu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (Uradni list SRS, št 40/89, Uradni list RS, št. 46/96, 67/01, 43/08 in 49/09) se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ureditveno območje Začret se spremeni tako, da se razširi z novim ureditvenim območjem z oznako 8a/1, ki zajema dve območji: A in B na zemljiških parcelah 1095/20, 1095/21 in 1095/22 k.o. Trnovlje v skupni površini 2780,761 m2.«
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Prvi odstavek 3. člena odloka se dopolni tako, da se na koncu dodata novi alineji, ki se glasita:
»– gradnja dveh enostanovanjskih stavb A in B v ureditvenem območju stavbnega zemljišča z oznako 8a/1 s spremljajočimi dejavnostmi, ki so v Uredbi o uvedbi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 – v nadaljnjem besedilu: UEK) opredeljene z oznako CC – SI in šifro 11100 ter kot dopolnilne dejavnosti za potrebe pisarniške dejavnosti – šifra 12203 namenjene za potrebe lastnega poslovanja;
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s pogoji Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 – v nadaljnjem besedilu: Uredba) kot so: garaža, nadstrešnica, vrtna uta, steklenjak, lopa za orodje in drugi objekti ter bazen v okviru opredeljene gradbene meje posameznega enostanovanjskega objekta in ograje. Navedene enostavne in nezahtevne objekte je mogoče graditi tudi v območjih drugih stavbnih zemljiščih PUP Začret z oznako a.«.

V 6. členu se na koncu dodajo nove alineje, ki se glasijo:
»– Objekta A in B v ureditvenem območju 8a/1 sta lahko okvirnih tlorisnih gabaritov cca 12,00 m x 10,00 m. Nadstreška, oziroma garaži, sta lahko le pritlična objekta v tlorisnem gabaritu 10,00 m x 6,00 m oziroma 8,50 m x 6,00 m. Dovoljena je postavitev pritličnih lop z bruto površino največ 15 m2. Pri objektu B je potrebno garažo, oziroma nadstrešek, načrtovati tako, da bo le-ta odmaknjen od skrajne točke SN nadzemnega elektroenergetskega voda minimalno 3,00 m. Višina enostanovanjskih stavb A in B je lahko P+M (kolenčni zid je lahko visok največ 1,60 m) z možnimi frčadami in strešnimi okni ali P+1+M (kolenčni zid je lahko visok največ 0,60 m) s simetrično dvokapno streho v naklonu cca 30 stopinj z možnimi frčadami in strešnimi okni, v primeru ravne ali enokapne strehe pa je višinski gabarit P+1. Izvedba kleti zaradi visoke talne vode ekonomsko ni priporočljiva, oziroma mora biti v kesonski izvedbi. Oblikovanje objektov mora upoštevati značilnost obstoječe pozidave, ki se lahko nadgradi s trendi sodobnega oblikovanja. Pri zunanjem oblikovanju je možen sodoben arhitekturni pristop ob upoštevanju stavbnih mas in karakteristik tradicionalne pozidave naselja Začret;
– Preko osrednjega dela načrtovanega ureditvenega območja 8a/1 poteka koridor dvosistemskega nadzemnega DV 20 kV Bovše in DV 20 kV Ljubečna iz RTP Selce, ki predstavlja omejitveni faktor pri umestitvi načrtovanih enostanovanjskih stavb in drugih ureditev v prostor. Obe načrtovani stavbi A in B sta umeščeni v prostor izven koridorja obeh DV ter izven vpliva elektromagnetnega sevanja in hrupa le-teh. Lega enostanovanjske stavbe A je podana okvirno in se lahko spreminja v okviru gradbene meje, lega enostanovanjske stavbe B je glede na omejitvene pogoje koridorja elektroenergetskega voda definirana brez dopustnih odstopanj od načrtovane lege stavbe;
– Zazidanost parcel v »programskem območju A (8a/1)« je lahko največ 60 % zemljišča namenjenega za gradnjo, vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekt ter manipulacijskimi površinami;
– Znotraj celotnega območja PUP Začret je v območjih z oznakami a dovoljena postavitev ograj višine do 1,60 m, ki so lahko postavljene do meje sosednje zemljiške parcele tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče; lahko pa se gradijo na meji vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo. Ograje morajo biti transparentne – žične ali lesene do max višine 1,60 m, dopustna je tudi kombinacija s parapetnim zidcem ali kot živa meja v enaki višini, razen v neposredni bližini cest, kjer mora biti višina prilagojena prometnim predpisom, oziroma mora dopuščati prometno preglednost.«.

V 7. členu se na koncu dodajo nove alineje, ki se glasijo:
»– Oskrba objektov A in B z vodo je predvidena iz obstoječega javnega vodovoda PE ϕ 50 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celja. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega PUP se v normalnih razmerah giblje med 290 m in 275 m nadmorske višine. Vodovodna priključka se izvedeta iz polietilenskih cevi 1''-10 Bar. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena iz obstoječega hidranta, ki je lociran na obstoječem javnem vodovodu PE 80 mm.
– Komunalne odpadne in meteorne vode za objekta A in B je potrebno odvajati ločeno v obstoječo meteorno in fekalno kanalizacijo. V neposredni bližini, na jugozahodni strani območja, poteka v javni poti obstoječa fekalna kanalizacija, na katero se bo v obstoječem revizijskem jašku št. 11, priključila skupna veja fekalne kanalizacije za odvod komunalnih odpadnih vod iz predvidenih stanovanjskih stavb.
Interna kanalizacija v objektih, ki bo potekala skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objektov. Pred priključitvijo na obstoječo meteorno kanalizacijo je potrebno vode zadrževati v pretočno zadrževalnih objektih (Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Mestne občine Celje, Uradni list RS, št. 9/10, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09).
Meteorne vode s streh objektov in povoznih površin se vodijo preko peskolovov, predvidenih zadrževalnikov v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki poteka v obstoječi javni poti.
Iz geološko-geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja na območju OPPN Začret (Geosvet) izhaja, da meteornih vod ni mogoče ponikati zaradi slabe prepustnosti zemljin in visokega nivoja podtalnice;
– Energija za napajanje predvidenih enostanovanjskih stavb A in B je na razpolago na zbiralnicah obstoječe prostostoječe razdelilne omarice R1, ki se napaja na NN izvodu Novo naselje iz TP Farma Žepina, mesto priključitve na NNO.
V območju predvidenih stanovanjskih stavb poteka dvosistemski SN nadzemni elektroenergetski vod DV kV Bovše in DV 20 kV Ljubečna Iz RTP Selce, ki predstavljata omejitveni faktor glede umeščanja objektov v prostor. Načrtovani stavbi sta umeščeni v prostor tako, da sta stavbi in nadstrešnici, oziroma garaži, odmaknjeni od skrajne točke SN nadzemnega elektroenergetskega voda minimalno 3,00 m in izven koridorja obeh DV ter izven vpliva elektromagnetnega sevanja in hrupa le-teh. V križni razpetini med oporiščema 52 in 53 je potrebno namestiti prenapetostne odvodnike na podporah, za kar se pri PGD projektu izdela ustrezna dokumentacija;
– Dostop oziroma dovoz do predvidenih enostanovanjskih stavb na območju z oznako 8a/1 je predviden z obstoječe asfaltirane javne poti, ki poteka v smeri sever–jug in se na severni strani navezuje na lokalno cesto LC034120 Čret–Začret. Znotraj meje obdelave stavbnega zemljišča enostanovanjske stavbe se mora zagotoviti 2 do 3 PM (parkirni mesti) ter zadostne manipulativne površine;
– Na obravnavanem območju je zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje (PE 160, p=100 mbar) v upravljanju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Plinovod poteka v zahodnem robu obstoječe javne poti in zagotavlja zadostne transportne količine zemeljskega plina za oskrbo predvidenih stanovanjskih stavb.
Kot alternativni vir energije je mogoče uporabiti tudi električno energijo, pridobljeno iz fotovoltaičnih modulov nameščenih na strešinah stavb ali toplotnih črpalk (voda - voda, zrak - voda), možno je tudi ogrevanje s sekanci ali lahkim kurilnim oljem.
Na obravnavanem območju je zgrajen primarni sekundarni kabelsko razdelilni sistem (KRS), ki poteka v smeri JZ–SV. Za potrebe priključitve predvidenih enostanovanjskih stavb na omrežje KRS, bo potrebno od obstoječe kabelske kanalizacije do predvidenih stavb položiti novo kabelsko kanalizacijo. Na obravnavanem območju je izgrajeno telefonsko omrežje, na katerega je mogoče priključiti načrtovani enostanovanjski stavbi.«.

V 9. členu se na koncu dodata novi alineji, ki se glasita:
»– stavbno zemljišče 8a/1 meri 2780,761 m2;
– pri tlorisnih gabaritih enostanovanjske stavbe A je mogoče odstopanje ±0.80 m v obeh smereh z ohranitvijo razmerja 1:1,2 do 1:1,5 in ±0,50 m pri višinskem gabaritu stavbe. Kot dopustno odstopanje je mogoča sprememba lege stavbe znotraj opredeljene gradbene meje. Pri enostanovanjski stavbi B zaradi omejitvenih pogojev elektroenergetskega koridorja ni mogoče povečanje gabaritov ali sprememba lege stavbe, mogoče pa je zmanjšanje načrtovanih gabaritov le-te. Dopustna so odstopanja od tras načrtovane komunalne in energetske infrastrukture kot posledica izboljšanja tehničnih in strokovnih rešitev ob pogoju, da le-te ne spreminjajo osnovnega koncepta načrtovanih rešitev prostorskega akta in so usklajene z nosilci planiranja le-teh.«.

V 10. členu se na koncu doda nova alineja, ki se glasi:
»– Geološki podatki: rodovitni del prsti, ki se med gradnjo odstrani, je potrebno ustrezno zaščiti in ponovno uporabiti za ureditev zelenic in ostalih zelenih površin.
Za območje Sprememb in dopolnitev PUP je izdelano Geološko-geomehansko poročilo, ki ga je izdelal Geosvet Samo Marinc s.p. (datum 21. 11. 2011). Iz poročila izhaja, da bo načrtovani enostanovanjski stavbi glede na geološko sestavo tal, potrebno temeljiti v relativno dobro nosilne raščene vezljive zemljine na globino večjo od 0,90 m, kota pritličja stavb mora biti cca 0,50 m nad niveleto obstoječe javne poti. Pri projektiranju temeljev ter komunalne infrastrukture je potrebno sodelovati z geologom. Izvedba kletnih etaž zaradi visoke talne vode ekonomsko ni upravičena, saj bi zahtevala kesonsko izvedbo vkopanih delov objekta.
Varstvo naravne in kulturne dediščine: Načrtovano ureditveno območje 8a/1 neposredno ne tangira enot naravne dediščine, ki jo predstavljata dve območji nižinskih gozdov z oznako NV 14.
Na območju obravnavanega prostorskega akta ni registriranih enot kulturne dediščine. Načrtovani enostanovanjski stavbi ne bosta negativno vplivali na širši ambient naselja Začret, saj se umeščata v že pozidano sosesko Začret z upoštevanjem višinskih gabaritov in tipologije naselja.
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala dela, o čemer mora lastnik pred pričetkom del pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območno enoto Celje.
Varstvo voda: ureditveno območje načrtovanih stavb ne leži v poplavnem območju potoka Vzhodna Ložnica, niti ni v neposredni bližini drugih vodotokov in ne leži v varstvenem pasu vodnih virov pitne vode.
Komunalno infrastrukturo je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode« (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) ter »Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo« (Uradni list RS, št. 47/05).
Skupna veja fekalne kanalizacije, za odvod komunalnih odpadnih vod iz predvidenih objektov, se bo v obstoječem revizijskem jašku št. 11 priključila na obstoječo fekalno kanalizacijo, ki poteka v obstoječi javni poti.
Iz geološko-geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja na območju prostorskega akta (Geosvet) izhaja, da meteornih vod ni mogoče ponikati zaradi slabe prepustnosti zemljin in visokega nivoja podtalnice.
Meteorne vode iz utrjenih površin in strešin predvidenih enostanovanjskih stavb bodo speljane v pretočno zadrževalno-zbiralna objekta padavinskih vod (ločeno za vsak objekt) in dalje v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki poteka v obstoječi javni poti;
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: ureditveno območje prostorskega akta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar je potrebno upoštevati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projektni pospešek tal za obravnavano območje znaša 0150 g. Pri gradnji enostanovanjskih stavb je potrebno ojačati prvo ploščo.
Za območje načrtovanega prostorskega akta so bile izdelane Strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami (projekt Hidrosvet d.o.o. štev. 54/11, november 2011), iz katerih izhaja, da se načrtovani stavbi nahajata v ureditvenem območju, ki ni poplavno ogroženo in ne leži v varstvenem pasu vodnih virov pitne vode.
Iz geološko-geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja na območju prostorskega akta (projekt Geosvet Samo Marinc s.p.) izhaja, da je obe enostanovanjski stavbi potrebno temeljiti v homogena nosilna temeljna tla, globina temeljenja mora biti najmanj 0,90 m pod koto zunanje ureditve. Zaradi slabo prepustnih tal in relativno visoke podtalnice, meteornih vod ni mogoče ponikati.
Glede na podatke Geološkega zavoda (zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji – Marko Komac, Mihael Ribičič) leži prostorski akt v območju, kjer ni možnosti pojavljanja plazov (ali erozije) – območje naselja Začret je ravninsko.
Dostop in dovoz je urejen po obstoječi javni poti. Predvidene so delovne površine za intervencijska vozila. Odmiki med načrtovanima stavbama omogočajo zadostne odmike in zagotavljajo varnost glede širjenja požara, omogočajo dostop intervencijskim vozilom ter zagotavljajo varen umik ljudi in živali.
Oskrba za gašenje z vodo je predvidena iz obstoječega nadzemnega hidranta, ki je izveden v skladu s predpisi s področja hidrantnih omrežij in gašenja požarov. Pri projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti. V fazi izdelave projekte dokumentacije PGD je potrebno izdelati projekt oziroma elaborat požarne varnosti;
Ravnanje z odpadki: za vsako enostanovanjsko stavbo se zagotovi zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob stavbi, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame.«.

(1) Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Začret (Uradni list SRS, št. 40/89, Uradni list RS, št. 46/96, 43/08 in 49/09) se sprejmejo v skladu s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88 in Uradni list RS, št. 86/01) in projektom, ki ga je pod štev. 040/2011 izdelala Vizura - Vitez d.o.o.
(2) Projekt številka 040/2011 Vizura - Vitez d.o.o, je sestavni del tega odloka in stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.