Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah/ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 3., 4., 8. in 13. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Hodoš (Uradni list RS, št. 6/00), 5. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 7/07) in 15. člena Statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 84/11) je Občinski svet Občine Hodoš na 12. redni seji dne 28. 9. 2012 sprejel

(1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Hodoš (v nadaljevanju: občina).
(2) S tem odlokom se določijo:
– dejavnosti, ki so predmet javne službe,
– območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
– pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– javna pooblastila koncesionarju,
– splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
– vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– viri financiranja javne službe,
– način plačila koncesionarja,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
– druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.

Javna služba po tem odloku obsega zbiranje in prevoz odpadkov na območju občine.

Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju občine.

(1) Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, imajo pravico do uporabe storitev javne na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom sprejetim po javnem pooblastilu.
(2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

(1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe, so:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
– da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
– da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
– da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu, predložiti izvedbeni program izvajanja dejavnosti javne službe na območju občine z oceno stroškov.

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(2) Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi.

Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.

(1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine.

Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.

Koncesija se podeli za obdobje 10 let.

Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz:
– plačil uporabnikov storitev javne službe,
– drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.

(1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
(2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občine.
(2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave.

Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javne službe v režijo,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odpovedjo,
– z razdrtjem.
(2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
– če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
– če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
– če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.

(1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncedent izbere koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.

(1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona o javnem naročanju.
(2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
(4) Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni javni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis.

(1) Objava javnega razpisa vsebuje najmanj:
– navedbo, da gre za podelitev koncesije za opravljanje javne službe iz 2. člena tega odloka,
– ime in sedež občine,
– predmet, naravo ter obseg storitev in območje izvajanja javne službe,
– začetek in predviden čas trajanja koncesijskega razmerja,
– postopek izbire koncesionarja,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev vlog ter pogoje za njihovo predložitev,
– zahteve glede vsebine vlog,
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in so določeni v 5. členu tega odloka, ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata in merila za izbiro najugodnejšega ponudnika,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(2) V času objave javnega razpisa imajo zainteresirane osebe možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo.

(1) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti visokošolsko strokovno izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja opravljanja javne službe, za katerega se podeljuje koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog. V primeru izvedbe skupnega javnega razpisa iz 20. člena tega odloka mora imeti občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji, ki ga imenuje župan.
(2) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga.
(3) Postopek konkurenčnega dialoga se začne z javnim razpisom v skladu z določili prejšnjega člena.
(4) Občina v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi fazi vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitvah za opravljanje javne službe iz 2. člena tega odloka. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih načina izvajanja javne službe ter rešitve po potrebi med seboj primerja. Občina nadaljuje konkurenčni dialog s kandidati vse dotlej, dokler ne najde rešitve, ki ustreza njenim ciljem in potrebam.
(5) Med konkurenčnim dialogom mora občina zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov.
(6) Po odločitvi, da je dialog zaključen, občina obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga, in jih pozove, da predložijo ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za opravljanje javne službe.
(7) Javni partner sme od kandidata, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskrimonatorni učinek.
(8) Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na izvedbo postopka izbire koncesionarja, ki s tem odlokom niso urejena, se uporabljajo določila zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje.

(1) Koncesionarja izbere pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka 22. člena tega odloka.
(2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.

Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine.

(1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih, določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.

(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občina v nepredvidljivih okoliščinah. Razmerje v zvezi z načinom izvajanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah, se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
(3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.

Kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.

Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.

(1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam.
(2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.