Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 13. redni seji dne 11. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja RA 24 na Rakeku
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje RA 21S na Rakeku.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
3. člen
(vsebina OPPN)
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
4. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične
načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1. Izsek iz Odloka o prostorskem načrtu
Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 48/12) M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
prostora
2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
prostora M 1:2000
3. Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije
3.1. Katasterski načrt s prikazom območja OPPN M 1:1000
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:1000
3.3. Načrt obodne parcelacije in parcelacije
zemljišč M 1:1000
3.4. Načrt zakoličbe M 1:1000
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1. Ureditvena situacija M 1:1000
4.2. Značilni prerezi M 1:500
4.3. Prometna ureditev in načrt intervencijskih
poti M 1:1000
4.3.1. Vzdolžni profili cest M 1:500/100
4.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500
5. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Cerknica,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
Obseg:
Območje OPPN obsega plansko enoto urejanja RA 24 na Rakeku.
Območje obsega območje nepozidanih stavbnih površin namenjenih individualni stanovanjski gradnji.
Površina območja OPPN je 27749 m2.
Meja:
Območje obsega naslednje parcele: 249/5, 233/3, 321/2, 233/5, 232/6 in 231/2 vse k.o. Rakek.
Meja območja je razvidna iz grafičnih načrtov:
1.1 Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Občine Cerknica,
3.1. katastrski načrt s prikazom območja OPPN in
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN.
Načrt parcelacije je razviden iz grafičnih načrtov:
3.3 Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja)
Območje OPPN se navezuje na sosednje planske celote po obstoječih in predvidenih cestah, in sicer se navezuje na javno pot Vodovodna pot (območje urejanja RA 15) in javno pot – cesta mimo igrišča (območje urejanja RA 25 – šola). Predvidena je navezava do še nepozidanih stavbnih zemljišč na jugu. Območje je prehodno za peš promet in upošteva obstoječe pešpoti na območju: proti šoli, na Lisec, s slepe dostopne ceste na jugu območja proti vzhodu do koridorja predvidene ceste in pešpoti ter proti zahodu do obstoječe pešpoti na robu gozda. Pešpoti potekajo do šole in se navezujejo na obstoječe pešpoti v sosednjih območjih.
Vplivi in povezave so razvidni iz grafičnega načrta list št.: 2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.
8. člen
(dopustni posegi)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije obstoječih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih površin.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje OPPN je razdeljeno na ureditvene enote:
S (S1, S2, S3, S4, S5) – območja ureditvenih enot namenjenih gradnji stanovanjskih stavb,
Z1 – območje namenjene ureditvi otroškega igrišča in gradnji komunalne infrastrukture,
Z2 – območje nasutja med območjem OPPN in območjem RA 25 – šola s koridorjem ter predvidene navezave do stavbnih zemljišč v zaledju, predvidene prestavitve obstoječih pešpoti in gradnje spremljajoče komunalne infrastrukture,
C – območje namenjeno gradnji prometne in komunalne infrastrukture.
Členitev območja na ureditvene enote je razvidna iz grafičnih načrtov:
3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN in
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN.
1. Namembnost
Ureditvena enota S1, S2, S3, S4 in S5
11100 Enostanovanjske stavbe, garaže
11210 Dvostanovanjske stavbe, garaže
Ureditvena enota C
Občinske ceste
21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti cest ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa.
24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča parki zelenice in druge urejene zelene površine)
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja
Ureditvena enota Z1 in Z2
Občinske ceste
21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice in drevoredi v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa.
24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča parki zelenice in druge urejene zelene površine)
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja
2. Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve
Območje OPPN je namenjeno izključno gradnji individualnih stanovanjskih stavb. Predvidena je izgradnja otroškega igrišča namenjenega območju OPPN.
Lega predvidenih stavb omogoča izgradnjo pasivnih in energetsko varčnih stavb.
Zazidalna zasnova obsega 7 ureditvenih enot.
Ureditvene enote S1, S2, S3, S4 in S5
Ureditvene enote obsegajo zemljiške parcele za gradnjo šestindvajsetih prostostoječih stanovanjskih hiš. Na vsaki zemljiški parceli je potrebno zagotoviti tri parkirišča (garaža in najmanj dve zunanji parkirni mesti) za potrebe stanovanja. Stavbe so dostopne s predvidenih dostopnih cest.
Lega stanovanjskih stavb sledi smeri plastnic, locirane so pravokotno na os ceste.
Ureditvena enota Z1
V prostorski enoti je predvidena gradnja otroškega igrišča na južnem delu območja. Območje se delno zasuje in krajinsko uredi primerno svojemu namenu. Na severni del, ki že služi za ponikanje meteornih vod, se ponika meteorne vode iz območja OPPN.
Ureditvena enota Z2
Območje obstoječega nasipa se ozeleni, po robu se spelje pešpot, ki se poveže z obstoječimi pešpotmi izven območja.
Ureditvena enota C
Območje obsega javne površine namenjene izgradnji prometne in komunalne infrastrukture.
10. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
1. Ureditvene enote: S1, S2, S3, S4, S5
Nezahtevni objekti:
Objekti za lastne potrebe: garaža, steklenjak, uta, senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa in utrjene dovozne poti.
Ograje, škarpe in podporni zidovi, lesena, žična ali zelena ograja nižja od 1,8 m.
Enostavni objekti:
Objekti za lastne potrebe: nadstrešek, enoetažni pritlični objekt, zbiralnik za kapnico in utrjena dvorišča.
Pomožni infrastrukturni objekti: cestni priključek na obstoječo javno cesto, priključki na NN distribucijsko elektro omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek.
2. Ureditveni enoti: Z1, Z2:
Pomožni infrastrukturni objekti, pomožni energetski in komunalni objekti in urbana oprema.
Vadbeni objekti: igrišča namenjena športu in rekreaciji na prostem.
Ekološki otok.
Ureditvena enota C:
Pomožni infrastrukturni objekti: cestni priključek na obstoječo javno cesto, priključki na NN distribucijsko elektro omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov in zunanjih površin)
1. Ureditvene enote S1, S2, S3, S4, S5.
Enostanovanjski prostostoječi objekti obsegajo: klet, pritličje in mansardo ali samo pritličje in mansardo. Mansarda ima lahko kolenčni zid maksimalne višine 1,20 m. Streha se oblikuje kot simetrična dvokapnica naklona od 40 do 45 stopinj lahko v kombinaciji z ravnimi strehami (terase, garaže, nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Širine kapi so dovoljene do širine 0,50 m.
Objekti so lahko grajeni kot pasivne hiše.
Na strešinah je dovoljena namestitev fotovoltaičnih celic in sončnih kolektorjev. Fotovoltaične celice in kolektorji morajo biti vgrajeni oziroma nameščeni v strešino stanovanjskega objekta.
Dvokapne strehe so obvezno rdeče barve in krite s opečnimi strešniki.
Za osvetljevanje mansarde so dovoljena strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30 % površine strehe in ne smejo segati do slemena. Frčade so lahko oblikovane kot dvokapnice z slemenom pravokotno na sleme objekta z enakih naklonom strešine in kritino kot osnovna streha. Frčade se lahko oblikujejo tudi kot ravne strehe ali strehe z naklonom do 10 stopinj.
Fasade vseh stanovanjskih objektov so ometane in barvane z svetlimi pastelnimi toni naslednjih barv (lestvica RAL DESIGN, oziroma barva istega odtenka RAL 0407005 do RAL 0407050, 0507040, 0508030, 0607010 do 0607060). Posamezni deli fasade so lahko poudarjeni z izbiro druge barve iz navedenega razpona barv.
K stanovanjskim objektom so dovoljene prizidave garaž, katerih streha služi kot terasa, ali pa je oblikovana kot ravna streha, ki je ozelenjena ali streha z blagim naklonom do 10 stopinj, skrita za vencem iz pločevine.
Strehe nadstreškov in drugih enostavnih objektov so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekt ali pa ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj, skrite za vencem iz pločevine.
Strehe nadstreškov nad parkirišči ob dovoznih cestah so ravne ali grajene v naklonu do 10 stopinj skrite za vencem iz pločevine.
Ureditev zunanjih površin
Zelene površine morajo obsegati vsaj 40 % zemljišča namenjenega gradnji od tega se lahko 50 % obveznih zelenih površin tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.
Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena.
Območje posameznega zemljišča namenjenega gradnji se lahko ogradi z ograjo do višine 1,8 m nad urejenim terenom. Dovoljene so žive meje, lesene ograje ali ograje iz žične mreže, ki so obvezno ozelenjene.
Škarpe in podporni zidovi se lahko gradijo do višine 1,5 m. Škarpe in podporni zidovi se zgradijo ali pa so obloženi z naravnim kamnom. Kadar je potrebno premostiti večjo višinsko razliko terena kot je 1,5 m, se zgradi več podpornih zidov, vsak do dovoljene višine 1,50 m v zamiku najmanj enega metra.
V primeru, da je ograja hkrati podporni zid ali škarpa skupna višina v najvišjem delu ne sme presegati 1,80 m. Višine ograj, opornih zidov in škarp ne smejo segati v polje preglednosti ceste.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Tlorisni gabariti
ENOSTANOVANJSKI OBJEKTI
Tlorisne dimenzije osnovne stanovanjske stavbe (brez kapi) z vsemi nadstreški nad vhodi, balkoni in podobno so 8,50 x 12,00 m.
Osnovni stanovanjski stavbi se lahko prizidajo garaže, terase, nadstreški za avtomobile. Vse pozidane površine parcele ne smejo presegati 30 % zemljiške parcele namenjene gradnji.
Velikost prizidka 6,00 x 6,00 m.
Velikost nadstreška nad parkirišči ob dovozni cesti lahko znaša 5,00 x 5,00 m.
Osnovne tlorisne dimenzije so podane z zakoličbenimi točkami:
list 3.4. Načrt zakoličbe.
2. Višinski gabariti in absolutne kote končnih tlakov urejenih pritličij
Ureditvena enota S1
+-----------+----------------------------+----------------------+
|Št. stavbe | Etažnost | Absolutna kota |
| | | končnega urejenega |
| | | tlaka pritličja |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 1 |P+M (dovoljena gradnja | 555,80 m.n.v. |
| |kleti) | |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 2 |P+M (dovoljena gradnja | 556,20 m.n.v. |
| |kleti) | |
+-----------+----------------------------+----------------------+
Ureditvena enota S2
+-----------+----------------------------+----------------------+
| Št. | Etažnost | Absolutna kota |
| stavbe | | končnega urejenega |
| | | tlaka pritličja |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 3 |K+P+M | 554,90 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 4 |K+P+M | 555,30 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 5 |K+P+M | 556,10 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
Ureditvena enota S3
+-----------+----------------------------+----------------------+
| Št. | Etažnost | Absolutna kota |
| stavbe | | končnega urejenega |
| | | tlaka pritličja |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 6 |K+P+M | 576,60 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 7 |K+P+M | 557,50 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 8 |K+P+M | 555,30 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 9 |K+P+M | 556,70 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 10 |P+M (dovoljena gradnja | 558,30 m.n.v. |
| |kleti) | |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 11 |P+M (dovoljena gradnja | 560,45 m.n.v. |
| |kleti) | |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 12 |P+M (dovoljena gradnja | 561,10 m.n.v. |
| |kleti) | |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 13 |P+M (dovoljena gradnja | 561,20 m.n.v. |
| |kleti) | |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 14 |P+M (dovoljena gradnja | 561,20 m.n.v. |
| |kleti) | |
+-----------+----------------------------+----------------------+
Ureditvena enota S4
+-----------+----------------------------+----------------------+
| Št. | Etažnost | Absolutna kota |
| stavbe | | končnega urejenega |
| | | tlaka pritličja |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 15 |K+P+M | 556,90 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 16 |K+P+M | 560,60 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 17 |K+P+M | 559,20 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
| 18 |K+P+M | 560,10 m.n.v. |
+-----------+----------------------------+----------------------+
Ureditvena enota S5
+------------+---------------------------+----------------------+
| Št. | Etažnost | Absolutna kota |
| stavbe | | končnega urejenega |
| | | tlaka pritličja |
+------------+---------------------------+----------------------+
| 19 |K+P+M | 565,40 m.n.v. |
+------------+---------------------------+----------------------+
| 20 |K+P+M | 566,80 m.n.v. |
+------------+---------------------------+----------------------+
| 21 |K+P+M | 567,70 m.n.v. |
+------------+---------------------------+----------------------+
| 22 |P+M (dovoljena gradnja | 565,30 m.n.v. |
| |kleti) | |
+------------+---------------------------+----------------------+
| 23 |P+M (dovoljena gradnja | 565,30 m.n.v. |
| |kleti) | |
+------------+---------------------------+----------------------+
| 24 |P+M (dovoljena gradnja | 568,00 m.n.v. |
| |kleti) | |
+------------+---------------------------+----------------------+
| 25 |P+M (dovoljena gradnja | 568,00 m.n.v. |
| |kleti) | |
+------------+---------------------------+----------------------+
| 26 |P+M (dovoljena gradnja | 573,35 m.n.v. |
| |kleti) | |
+------------+---------------------------+----------------------+
Višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m.
3. Regulacijski elementi
Vse stanovanjske stavbe morajo obvezno segati do gradbene linije. Stavbe so ob gradbeno linijo postavljene z ožjo stranico, tako da je smer slemena pravokotna na dostopno cesto. Gradbena linija je je prikazana v grafičnem prikazu:
3.4.Načrt zakoličbe in
4.1.Ureditvena situacija.
Manj zahtevne stavbe morajo biti od meja sosednjih zemljišč odmaknjene najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe pa najmanj 1,5 metra.
Najmanjši odmik vseh stavb od cestnega telesa je 6,00 m.
Ograje, podporni zidovi in škarpe se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče.
Ob mejah s cestnim telesom s pločnikom je minimalni odmik ograj, podpornih zidov in škarp 0,5 m, ob mejah s cestnim telesom brez pločnika pa 1,0 m.
Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov:
list št.: 3.4. Načrt zakoličbe,
list št.: 4.2. Značilni prerezi.
13. člen
(načrt parcelacije)
Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti Načrt obodne parcelacije in parcelacija zemljišč list št.: 3.4.
IV. ETAPNOST IZVEDBE UREDITVENE UREDITVE
14. člen
(etapnost gradnje)
Gradnjo objektov lahko investitorji izvajajo v različnih časovnih fazah:
Vsaka posamezna faza mora obsegati del OPPN, ki predstavlja prometno in komunalno samostojno zaokroženo celoto tako, da omogoča krožni promet ali se zgradi eno izmed predvidenih cestnih obračališč. V okviru posamezne faze se mora izgradnja izvajati v naslednjih etapah:
1. etapa: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Zaključek prve etape se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
2. etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
15. člen
(varstvo okolja in naravni viri)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Na obravnavanem območju je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.
3. Vse vozne in parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
4. V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla.
– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.
– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena.
Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
5. Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in kletnih etaž mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.
Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
6. Varstvo pred hrupom
Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
7. Odstranjevanje odpadkov
Na območje se umesti ekološki otok za potrebe območja OPPN.
Posamezni individualni stanovanjski objekti organizirajo vsak svoje zbirno mesto za zbiranje ostanka odpadkov s standardiziranimi posodami na posamezni parceli ob javni cesti od katere ne smejo biti oddaljeni več kot 10 m.
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo.
16. člen
(ohranjanje narave)
Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31. julija do 1. marca.
Ob najdbi geoloških naravnih vrednot ali geomorfoloških naravnih vrednot v času izvajanja zemeljskih del je lastnik zemljišča ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe dolžan omogočiti preiskavo najdišča. Najdbe mora najditelj prijaviti Ministrstvu za okolje, Agenciji za varstvo okolja in najdbo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
17. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Zavodu za kulturno dediščino Slovenije je, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, pri zemeljskih delih potrebno omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega nadzora.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
18. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Območje se ne nahaja na poplavnem ali plazovitem območju ali območju z možnim dvigom podtalnice.
Vsi objekti morajo biti projektirani skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– Odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– Odmike objektov od parcelnih mej,
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«.
2. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
3. Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
4. Hidrantno omrežje se bo zgradilo z ustreznim številom hidrantov z minimalnim potrebnih pretokom 10l/s razporejenih na razdaljo 100 do 150 m.
VII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Območje OPPN se prometno navezuje na JP Vodovodna cesta in pa JP cesta mimo igrišča. Predvideni stanovanjski objekti se prometno priključujejo na predvideno novo dostopno cesto.
Elementi vseh obstoječih cest in ulic se ohranijo.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h. Situativni in višinski potek cest se izvede skladno z zasnovo ureditve območja.
Cestno omrežje
Območje obsega območje nepozidanih stavbnih površin namenjenih individualni stanovanjski gradnji.
Prometna shema je sestavljena iz naslednjih cest:
– dostopne ceste A
– servisne ceste B
– servisna cesta C in servisna cesta D z obračališčem.
Dostopne ceste
Glavna dostopna cesta v novo zazidavo je cesta A. Navezuje se na obstoječe cestno omrežje, na severu na Vodovodno pot, na jugu pa na predvideno cesto mimo igrišča.
Za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je predvidena računska hitrost vozišča 50 km/h, minimalni radij je 8,0 m.
Cesta A je širine 5,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,50 m.
Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina proti pločniku zaključena z dvignjenim robnikom.
Izven območja stanovanjske gradnje se ob vozišču izvede bankina širine 50 cm.
Na cesto A se priključujejo izvozi objektov nove zazidave.
Servisne ceste
Od ceste A se odcepi krožna cesta B, ki poteka proti zahodu in se nato preusmeri proti jugu ter priključi na cesto A.
Cesta B je širine 5,00 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Na dostopne ceste se priključujejo izvozi objektov nove zazidave.
Izven območja stanovanjske gradnje se ob vozišču izvede bankina širine 50 cm.
Za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je predvidena računska hitrost vozišča 50 km/h, minimalni radij je 8,0 m.
Servisna cesta C in servisna cesta D so slepe ulice z obračališčem.
Cesta C in D je širine 5,00 m.
Križišča, priključki
Križišča
Primarna križišča znotraj območja predstavljajo vsa medsebojna križanja dostopne in servisne ceste.
Sekundarna križišča znotraj zazidave predstavljajo medsebojna križanja servisnih cest.
Križišča se izvedejo za nemoteno manipulacijo s smetarskim vozilom priključni radiji min 8,00 m.
Priključki
Priključki se izvedejo v skladu z grafičnim prikazom, pravokotno na javno pot.
Kolesarski promet, peš promet
Kolesarski promet
Kolesarskih stez na območju OPPN ni. Kolesarski promet se odvija po površinah za motorni promet.
Peš promet
Pločnik minimalne širine 1,50 m poteka enostransko vzdolž dostopne ceste A in je od vozišča ločen z dvignjenim betonskim robnikom.
Cesta B, cesta C in cesta D nimajo pločnikov. Na pločnik se navezujejo predvidene pešpoti proti šoli.
Poleg prometnih površin se uredi predvidene pešpoti na območju: proti šoli, na Lisec in s slepe dostopne ceste na jugu območja proti vzhodu do koridorja predvidene ceste in pešpoti ter proti zahodu do obstoječe pešpoti na robu gozda. Širina pešpoti, ki potekajo na območju OPPN je 1,50 m in se primerno trdi (peščene površine).
Mirujoči promet
Za posamezni objekt je predvidena zagotovitev najmanj 3 parkirnih mest v sklopu zemljišča namenjenega gradnji posameznega objekta.
Odvodnjavanje
Odvodnjavanje je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja do peskolovov in nato v kanalizacijski sistem z revizijskimi jaški in se zaključuje s ponikalnico.
20. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošno
– Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:
– Novi objekti morajo biti priključeni na predvideno komunalno in energetsko in infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po Vodovodni ulici.
Predvidena je dograditev vodovodnega omrežja z izgradnjo vodovoda v cestnem telesu.
Omrežje bo izvedeno z NL cevovodi in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise. Vodomerni jaški bodo locirani izven objektov na posameznih parcelah namenjenih gradnji na javno dostopnih površinah izven povoznih območij.
3. Kanalizacija
– Na območju je predviden ločen kanalizacijski sistem, ki je po celotni trasi gravitacijski. Komunalne odpadne vode bodo z mrežo fekalnih kanalov priključene na obstoječi fekalni kanal, kateri se priključuje na čistilno napravo.
– Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
– Na območju bo urejena meteorna kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov. Meteorne vode iz parkirnih platojev se bodo na meteorno kanalizacijo priključevale preko ustrezno dimenzioniranih separatorjev ogljikovodikov. Meteorna kanalizacija bo speljana v ponikovalnico v obstoječi vrtači na severu območja OPPN.
Fekalne odpadne vode
Fekalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij objektov se odvajajo v zunanjo fekalno kanalizacijo, ki se preko sistema kanalov priključuje na javno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Fekalne odpadne vode iz kletnih etaž bodo na kanalizacijo priključene preko hišnih črpališč.
Meteorne vode tlakovanih površin
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Meteorna vode se vodi v sistem ponikanja.
Meteorne vode strešnih površin
Meteorne odpadne vode s streh objektov se ponika v ponikalnice na lastnem zemljišču.
Cevi meteorne in fekalne kanalizacije
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
Revizijski jašek
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi
Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
Cestni požiralniki
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
Vgradijo se vodotesni povozni požiralniki.
Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
Predpisani so sledeči neto odmiki:
– pri približevanju fekalne kanalizacije in
elektro NN kabel 0,80 m
elektro VN kabel 0,80 m
telefonski kabel 0,80 m
vodovod 0,80 m
plinovod 0,80 m
– pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in
elektro NN kabel 0,30 m
elektro VN kabel 0,30 m
telefonski kabel 0,30 m
vodovod 0,30 m
plin 0,30 m.
Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0,40 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0,20 m.
V primeru, da je horizontalna razdalja med kanalizacijo in vodovodom manjša od 2,00 m in vertikalna od 0,30 se vodovod ščiti. zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2,00 m od roba cevi.
4. Elektroenergetsko omrežje
NN omrežje
Za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi nizkonapetostni (NN) izvod – podzemni vod od obstoječe TP 20/04 kV Rakek Lavričev gaj (parc. št. 219/4, k.o. Rakek). Omenjeni nizkonapetostni izvod mora biti do prvega razdelilnega mesta izveden z zemeljskim kablom minimalnega tipiziranega prereza (Al 4 x 150 + 2,5 mm2), nato pa z zemeljskim kablom minimalnega tipiziranega prereza (Al 4 x 70 + 2,5 mm2), vse po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
V samem naselju je za potrebe oskrbe objektov z električno energijo izvesti NN razvode v kabelskih kanalizacijskih ceveh fi 110 mm rdeče gladke in fi 63 mm. Uporabi se prefabricirane jaške dimenzij 1,2 x 1,2 x 1,2 m.
V priključno merilne kabelske omarice predvidenih objektov je potrebno vgraditi prednapetostne odvodnike razreda 1 in izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.
Razvod do ostalih PMO za posamezne objekte oziroma skupine objektov se predvidi uvlek kabla
NAYY 4 x 70 + 2,5 mm2 in
NAYY 4 x 35 + 2,5 mm2 v cev stigmafleks fi 110 mm, rdeče barve.
Cevne povezave med priključno merilnimi omaricami (PMO) in bližnjimi jaški bodo izdelane s štirimi cevmi fi 110 mm rdeče barve.
Merilne naprave za merjenje električne energije bodo vgrajene: v prostostoječih priključno merilnih omaricah na stalno dostopnem mestu – dvotarifni trifazni števci delovne energije
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se izvede ob predvidenih dostopnih cestah.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabi cev fi 63 mm. Cev se uvede in odvede iz temelja kandelabra, prav tako cev uvedemo tudi v jaške.
Ozemljitev trase kablovoda
Po celotni trasi kablovoda je predvidena na globini cca 45 cm postavitev ozemljitvenega traku, valjenca Fe/Zn 25/4 mm.
5. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Za predvideno območje se izvede sistem optičnih TK priključkov posameznih objektov.
V ta namen se izvede ustrezne dovodne TK omarice in ustrezni cevni dovod.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
21. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Za vse tlorisne gabarite predvidenih stavb so določena dopustna odstopanja ±10 % ob upoštevanju predpisanih odmikov.
Za določeno koto pritličja veljajo dopustna odstopanja ±50 cm.
Predvidena cesta od ceste A proti šoli se tako višinsko kot situacijsko prilagodi poteku predvidene ceste na območju šole.
22. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pred pričetkom gradnje je investitor dolžan najprej urediti cestno povezavo do javne poti, ki poteka okrog šole. Po tej cestni povezavi mora potekati večji del prometa z gradbeno mehanizacijo in tovornimi vozili v času gradnje infrastrukture in objektov na območju OPPN. Pogoj ureditve cestne povezave do javne poti, ki poteka mimo šole bo sestavni del urbanistične pogodbe oziroma se določi v projektnih pogojih. Le v izjemnih primerih, iz utemeljenih razlogov, se lahko uporabi Vodovodno ulico. Za morebitno nastalo škodo, zaradi prometa v času gradnje infrastrukture, se bremeni investitorja, kar se prav tako določi v urbanistični pogodbi.
23. člen
(obveznost sklenitve pogodbe o opremljanju)
Investitor in Občina Cerknica skleneta Pogodbo o opremljanju, kjer se vsebinsko in rokovno opredeli izgradnja in način predaje upravljavcu vse potrebne infrastrukture, ki jo je potrebno zgraditi za vzpostavitev predmetnega območja po OPPN.
IX. KONČNE DOLOČBE
24. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji ter določila glede namembnosti objektov. V veljavi ostanejo določila glede dovoljenih odtenkov barv fasad, gradnje podpornih zidov in frčad, višine, vrste in oblikovanja ograj.
V veljavi ostane varovanje trase predvidene ceste do stavbnih zemljišč v zaledju.
25. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
26. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
Občini Cerknica in Upravni enoti Cerknica.
27. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-17/2011
Cerknica, dne 12. oktobra 2012
Župan
Občine Cerknica
Marko Rupar l.r.
