Na podlagi tretjega odstavka 69. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa način in obseg varovanja, vsebino programa varovanja, načrt varovanja, ocene stopnje tveganja in varnostne ukrepe na varovanem območju.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. »zavezanci« so subjekti iz prvega odstavka 69. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki jih Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom zaveže k organiziranju obveznega varovanja na podlagi zakona in te uredbe;
2. »varnostni ukrep na varovanem območju« je varovanje ljudi in premoženja z varnostnim osebjem, sistemi tehničnega varovanja ali z obojim hkrati v skladu z zakonom;
3. »lastno varovanje« je organiziranje varovanja v okviru organizacijske strukture zavezanca, ki deluje na način in pod pogoji, določenimi z zakonom;
4. »pogodbeno varovanje« je organiziranje varovanja na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki je imetnik licence v skladu z zakonom;
5. »ministrstvo, pristojno za posamezno področje« je ministrstvo in drug organ, ki opravlja naloge na področjih, določenih v zakonu, ki ureja državno upravo, in zakonu, ki ureja vlado;
6. »izdelovalec načrta varovanja« je varnostni menedžer, zaposlen pri imetniku licence v skladu z zakonom.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v zakonu.

(1) Ministrstvo, pristojno za posamezno področje, po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, vladi predlaga določitev zavezanca. Pri pripravi predloga se ministrstvo, pristojno za posamezno področje, posvetuje z zavezancem.
(2) Pisni predlog iz prejšnjega odstavka mora praviloma vsebovati:
– naziv oziroma firmo zavezanca;
– naslov oziroma sedež zavezanca;
– navedbo in podrobno obrazložitev razloga za obvezno organiziranje varovanja;
– okvirni opis objektov, varovanih območij in predlog morebitnih varnostnih ukrepov;
– rok, v katerem mora zavezanec organizirati varovanje, pripraviti in potrditi načrt varovanja ter o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za posamezno področje.
(3) Vlada zavezanca določi s sklepom, ki ga pošlje zavezancu, predlagatelju in ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi seznam zavezancev, ki vključuje:
– naziv oziroma firmo zavezanca;
– naslov oziroma sedež zavezanca;
– matično številko zavezanca;
– sklep vlade.

(1) Obveznost organiziranja varovanja preneha, če zavezanec preneha opravljati dejavnost ali prenehajo obstajati posebni varnostni razlogi.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora zavezanec najmanj 60 dni ali kasneje, če so za to upravičeni razlogi, pred dnevom dejanskega prenehanja opravljanja dejavnosti ali prenehanja obstoja posebnega varnostnega razloga pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za posamezno področje, ki o tem obvesti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za posamezno področje, po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, vladi predlaga, da sprejme sklep o prenehanju obveznega organiziranja varovanja zavezanca.

(1) Zavezanec organizira varovanje pod pogoji in na način, določen z zakonom, tako da sam pridobi licenco v skladu z zakonom ali pa sklene pogodbo o varovanju z drugim imetnikom licence, s katero uredi njuna medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
(2) Zavezanec, katerega varovanje je urejeno s posebnimi predpisi, organizira varovanje v skladu s temi predpisi. Če ti predpisi ne vsebujejo vsaj enakovrednih postopkov, nalog in varnostnih ukrepov, kot jih predvidevata zakon in ta uredba, se v delu, kjer ti niso vsaj enakovredni, uporabi ta uredba.
(3) Zavezanec mora zagotoviti varovanje tudi ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, izrednem in vojnem stanju.
(4) Varnostno osebje, ki opravlja varovanje pri zavezancu v skladu z načrtom varovanja, se na predlog zavezanca ali ministrstva, pristojnega za posamezno področje, razporedi na delovno dolžnost k zavezancu v skladu s predpisi s področja obrambe.

Zavezanec mora zagotoviti ustrezne prostore, opremo in materialno-tehnična sredstva, potrebna za organiziranje obveznega varovanja, razen če se z imetnikom licence pogodbeno ne dogovorita drugače.

(1) Zavezanec mora imeti izdelan načrt varovanja, ki vsebuje:
– oceno stopnje tveganja;
– program varovanja;
– načrt fizičnega varovanja.
(2) Zavezanec mora zagotoviti, da se načrt varovanja sproti dopolnjuje in prilagaja glede na spremenjene varnostne razmere oziroma oceno stopnje tveganja.
(3) Zavezanci, katerih varovanje je urejeno s posebnimi predpisi, pripravijo dokumente varovanja v skladu s temi predpisi. Če ti predpisi ne vsebujejo vsaj enakovrednih postopkov, nalog in varnostnih ukrepov, kot jih predvidevata zakon in ta uredba, se v delu, kjer ti niso vsaj enakovredni, uporabi ta uredba.

(1) Obvezni elementi ocene stopnje tveganja so:
1. podatki o zavezancu;
2. opis varovanega območja;
3. analiza ranljivosti;
4. analiza ogroženosti;
5. analiza tveganj;
6. splošna ocena o stopnji tveganja z oceno verjetnosti nastanka posledic.
Ocena stopnje tveganja vključuje tudi oceno stanja varovanja podatkov in drugih ranljivosti, če je to potrebno zaradi drugih predpisov ali zaradi narave poslovanja zavezanca.
(2) Ocena stopnje tveganja mora biti pripravljena v treh stopnjah:
– nizka stopnja – verjetnost tveganja za nastanek škodnih dogodkov je manjša, poslovanje zavezanca je normalno;
– srednja stopnja – verjetnost tveganja za nastanek škodnih dogodkov obstaja – poslovanje zavezanca je lahko moteno;
– visoka stopnja – verjetnost tveganja za nastanek hujših škodnih dogodkov je večja – poslovanje zavezanca je ogroženo.
(3) Policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo, v okviru svojih pristojnosti spremljajo varnostno tveganje in grožnje in če pri tem pridobijo podatke, ki bi lahko vplivali na oceno stopnje tveganja posameznega zavezanca, jih takoj odstopijo ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
(4) Organi in službe iz prejšnjega odstavka morajo najpozneje do 31. januarja za preteklo koledarsko leto ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, poslati varnostno pomembne podatke za vse zavezance. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi pridobljenih podatkov iz tega in prejšnjega odstavka zavezancem in ministrstvom, pristojnim za posamezno področje, takoj pošlje zbirno oceno varnostno pomembnih podatkov.
(5) Zavezanec mora zagotoviti, da se ocena stopnje tveganja dopolni ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na stopnjo tveganja, če je do teh podatkov prišel sam ali pa mu je podatke poslalo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zavezanec mora pri pripravi in dopolnjevanju ocene stopnje tveganja uporabiti podatke, ki mu jih je poslalo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(6) Zavezanci, katerih varovanje je urejeno s posebnimi predpisi, pridobijo podatke za pripravo ocene stopnje tveganja v skladu s temi predpisi in v skladu s to uredbo.

Obvezni elementi programa varovanja so:
1. opredelitev namena varovanja;
2. pregled pravnih podlag;
3. zahteve, kriteriji, merila, pristojnosti in dolžnosti službe varovanja;
4. izhodišča in drugi ukrepi za izvedbo učinkovitega varovanja.

(1) Obvezni elementi načrta fizičnega varovanja so:
1. opis varovanega območja;
2. načrt ali skica varovanega območja;
3. skice fizičnega varovanja z varnostnim osebjem in/ali sistemi tehničnega varovanja;
4. organizacija in obseg varovanja:
a) način izvedbe (opis varnostnih ukrepov in postopkov varnostnega osebja),
b) opis sistema tehničnega varovanja,
c) načrt za uporabo zvez,
d) varnostni ukrepi in postopki varovanja ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, izrednem stanju in vojni;
5. načrtovani ukrepi za preverjanje postopkov in varnostnih ukrepov;
6. požarni načrt;
7. opredelitev sodelovanja s pristojnimi službami (policijo, regijskim centrom za obveščanje, gasilci, reševalno službo in drugimi pristojnimi službami).
(2) Načrt fizičnega varovanja mora biti pripravljen tako, da so varnostni ukrepi prilagojeni posamezni oceni stopnje tveganja v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe.

(1) Izdelovalec načrta varovanja z zavezancem uskladi njegovo vsebino. Pri izdelavi načrta varovanja lahko sodelujejo tudi drugi strokovnjaki. Zavezanec potrdi načrt varovanja s podpisom in ga v skladu z notranjimi pravili sprejme kot notranji akt zavezanca.
(2) Zavezanec mora v 15 dneh od potrditve načrta obvestiti ministrstvo, pristojno za posamezno področje, ki o potrditvi takoj obvesti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Obveznost obveščanja velja tudi za zavezance, katerih varovanje je urejeno s posebnimi predpisi.
(3) Obvezni elementi obvestila o potrditvi načrta so:
1. podatki o zavezancu;
2. naslov in številka načrta;
3. datum sprejema;
4. osebno ime skrbnika načrta pri zavezancu;
5. osebno ime izdelovalca načrta.
(4) Za zavezance, katerih varovanje je urejeno s posebnimi predpisi, se načrti varovanja uskladijo in potrdijo v skladu s temi predpisi.

(1) V primeru utemeljenih razlogov javne varnosti in interesa države lahko zavezanci za obvezno organiziranje varovanja na podlagi zakona Policiji predlagajo sklenitev dogovora o sodelovanju Policije pri varovanju oziroma o morebitnem prenosu alarmnih signalov z varovanih območij na sistem za prenos in obravnavo alarmnih sporočil Policije. O predlogu odloči Policija in o odločitvi pisno seznani predlagatelja in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2) Medsebojne pravice in obveznosti iz prejšnjega odstavka se uredijo z dogovorom v pisni obliki.

(1) Izvajanje te uredbe nadzira inšpektorat, pristojen za notranje zadeve.
(2) Zavezance, katerih varovanje je urejeno s posebnimi predpisi, v okviru teh predpisov nadzirajo nadzorstveni organi, določeni s temi predpisi.
(3) Inšpekcijski organi iz prvega in prejšnjega odstavka morajo delovati usklajeno po načelu sodelovanja inšpekcijskih organov zaradi primarnega zagotavljanja varnosti. Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, opravi nadzor skupaj z nadzorstvenim organom iz prejšnjega odstavka, lahko pa tudi sam, vendar mora v tem primeru ta organ obvestiti o nameravanem inšpekcijskem pregledu.
(4) Zavezanci, določeni na podlagi prvega odstavka 69. člena zakona, morajo organom iz prvega in drugega odstavka tega člena omogočiti vpogled v načrt varovanja in postopke varovanja ter varnostne ukrepe.

(1) Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 4. člena te uredbe;
– ravna v nasprotju s 5. členom te uredbe;
– ravna v nasprotju s 6. členom te uredbe;
– ravna v nasprotju s 7. členom te uredbe;
– ravna v nasprotju z 8. členom te uredbe;
– ravna v nasprotju z 9. členom te uredbe;
– ravna v nasprotju z 10. členom te uredbe;
– ravna v nasprotju z 11. členom te uredbe;
– ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena te uredbe;
– ravna v nasprotju s 16. členom te uredbe.
(2) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Ministrstva, pristojna za posamezno področje, morajo v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe preveriti razloge za določitev zavezancev, določenih z Uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 43/08, 16/09 in 22/10), ter vladi v skladu s to uredbo za posameznega zavezanca predlagati obvezno organiziranje varovanja oziroma njegovo prenehanje.

Zavezanci, določeni na podlagi Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 43/08, 16/09 in 22/10), nadaljujejo z varovanjem do sprejetja sklepov iz prejšnjega člena, dokumente varovanja pa uskladijo z določbami te uredbe v 24 mesecih od uveljavitve te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o obveznem organiziranju varovanja (Uradni list RS, št. 43/08, 16/09 in 22/10).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.