Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11) je Občinski svet Občine Borovnica na 14. redni seji dne 11. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja B1S/15 Breg pri Borovnici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja B1S/15 Breg pri Borovnici (v nadaljevanju: OPPN).
Ta odlok določa prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
OPPN ja izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o., Ljubljana pod št. 013/2008, januarja 2011.
2. člen
(namen prostorske ureditve)
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN za stanovanjsko gradnjo eno- in dvostanovanjskih hiš ter ureditvi pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje
grafične načrte:
1. Kartografski del nadrejenega akta M 1:2.000
2. Katastrski načrt z območjem OPPN M 1:500
3. Geodetski posnetek z območjem OPPN M 1:500
4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora M 1:2.000
5. Ureditvena situacija M 1:500
6. Ureditvena situacija – profili območja M 1:200/100
7. Načrt parcelacije M 1:500
8. Zbirni načrt komunalne infrastrukture M 1:1000.
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
II. OBMOČJE OPPN
5. člen
(območje OPPN)
Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 790/1, 790/2, 790/3, 790/4, 790/5, 790/6, 790/7, 531/6, 531/7, 529/1, 531/5 in 529/2, 831/2 vse k.o. Breg ter 744/3 – del in 3635/3 – del k.o. Borovnica.
Območje OPPN meri cca 12.000 m2.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta »Katastrski načrt z območjem OPPN« in »Geodetski posnetek z območjem OPPN«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
6. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Prostorska ureditev zapolnjuje nezazidano vrzel v prostoru med tovarno Fenolit ter obcestno gručo pretežno stanovanjskih objektov na jugu. Posledično prihaja do zapolnitve krajinske slike območja med državno cesto Ig–Borovnica in barjem. Pojavnost prostorske ureditve je močnejša z barjanske strani, saj bodo načrtovani objekti jasno vidni z večjega dela okoliškega barja. Pa vendar ta vizualna sprememba ne bo moteča, ker gre za nadaljevanje poselitvenega vzorca na meji med barjem in hribino, neposredno ob obstoječi cesti.
Povečano število prebivalcev bo predvsem generiralo nekaj novega prometa, tako na državni cesti, kot predvsem na obstoječem priključku nanjo, ki ga sedaj uporablja kakšnega pol ducata objektov. Zato se križišče preuredi in omogoči nemoteno souporabo.
Prostorska ureditev je glede velikosti posega v prostor ter tudi ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje novih negativnih elementov v prostor. Najbolj občutljiv je poseg v območje barja, predvsem zaradi posega v habitate. Z upoštevanjem predpisanih omilitvenih ukrepov zlasti vzpostavitvijo nadomestnega habitata so vplivi na okolje nebistveni.
7. člen
(dopustni posegi)
(1) Dopustni so naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje),
– odstranitve obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije, prizidave in nadzidave legalno postavljenih objektov,
– spremembe namembnosti,
– izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
(2) Stanovanjske objekte je dovoljeno graditi znotraj gradbenih linij in gradbenih mej. Gradbena linija (GL) je črta, ki je objekti ne smejo preseči, morajo pa se jo z eno stranico dotikati. Gradbena meja (GM) je črta, ki je objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo ali so od nje umaknjeni v notranjost. Na gradbeno linijo in gradbeno mejo se ravnajo zunanji gabariti sten; napušči in podobni elementi lahko le-to presegajo za največ 1,5 metra.
Pomožni objekti (vsi objekti ali deli objektov, ki spadajo pod nezahtevne in enostavne objekte, tudi če so zavzeti kot del osnovnega PGD, a niso posebej deklarirani kot taki, pa ustrezajo določilom veljavnega pravilnika glede izpolnjevanja zahtev za nezahtevne oziroma enostavne objekte – zlasti garaže, nadstreški …) lahko presegajo gradbeno mejo, ne pa tudi gradbene linije.
Izven območja gradbene linije je dopustno postaviti le protihrupno ograjo ob cesti Ig–Borovnica, ter medsosedske ograje. Za te posege je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
8. člen
(namembnost objektov)
Dopustna namembnost objektov je (po CC SI):
funkcionalna enota 1:
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe
do 30 % neto tlorisne površine objekta je lahko namenjene tudi:
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne zgolj z občasnim obiskom posameznih strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: zgolj z občasnim obiskom strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
funkcionalna enota 2:
211 Ceste: za potrebe lokalnega prebivalstva
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: za potrebe prebivalcev Občine Borovnice
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
funkcionalna enota 3:
11100 Enostanovanjske stavbe
do 30 % neto tlorisne površine objekta je lahko namenjene tudi:
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne zgolj z občasnim obiskom posameznih strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: zgolj z občasnim obiskom strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
V vseh funkcionalni enotah se lahko gradi komunalna infrastruktura.
9. člen
(gabariti objektov)
(1) Daljša stranica objekta in sleme objekta mora biti vzporedno z gradbeno linijo (GL) katere se objekt dotika. Osnovni tloris objekta mora biti podolgovat, v razmerju najmanj 1,2 proti 1. Dopustni so »izrastki«, ki lahko izstopajo iz tega razmerja, vendar le na nasprotni strani od gradbene linije (GL). Ti »izrastki« ne smejo biti krožnih oblik (vštevši lomljene 6 in 8 kotne »izrastke«).
(2) Največja dopustna etažnost je P+1 oziroma P+M. Najvišja višina slemena je 11 metrov od urejenega terena.
(3) Streha mora biti dvokapnica z naklonom med 40 in 45 stopinj. Dopustne so frčade in podobni elementi v strehah. Do 35 % projekcije tlorisne površine strehe ima lahko tudi drugačen naklon, vendar le na nasprotni strani objekta od gradbene linije (GL), na primer izrastki iz osnovnega gabarita. Drugačen naklon strehe zaradi frčade ali podobnih elementov je dopusten in se ne všteva v odstotek projekcije tlorisne površine strehe, ki ima lahko drugačen naklon. Enostavni in nezahtevni objekti imajo lahko poljubne naklone streh; tudi če se stikajo z osnovnih objektom, se površina ne všteva v odstotek projekcije tlorisne površine strehe, ki ima lahko drugačen naklon.
(4) Kota pritličja za objekte v f.e. 3 je določena v grafičnem delu. Objekti imajo lahko koto pritličja do 30 cm višjo, nikakor pa ne nižjo, kot je določeno v grafičnem delu. Kota pritličja za objekte v f.e. 1 na sme biti več kot 30 cm nad koto urejenega terena na parceli, nikakor pa ne nižja od kote 291,80.
10. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Na fasadah objektov, ki gledajo neposredno proti sosednjemu objektu in so od možnega sosednjega objekta (gradbene meje sosednjega objekta) oddaljene manj kot 8 metrov, so brez pogojev dopustna okna servisnih prostorov (kopalnica, hodnik, shramba …), okna ostalih prostorov so dopustna le ob pogoju, da je višina parapeta okna višja od 160 cm.
(2) Uporaba živih fasadnih barv ni dopustna.
(3) Strehe morajo biti temno sive ali črne barve.
11. člen
(krajinska ureditev)
(1) Obvezna je ozelenitev območij, ki so označena kot »obvezna ozelenitev« na karti »Ureditvena situacija«.
(2) V »polju za možna parkirna mesta« je vsaj na vsaka 3 parkirna mesta (7,5 x 5 m) potrebno zagotoviti ozelenjen pas širine vsaj 2,5 metra (npr. 3PM skupne širine 7,5 m, 2,5 m pas ozelenitve, 3PM skupne širine 7,5 m, 2,5 m pas ozelenitve).
(3) Na sredini krožnega obračališča v f.e. 2 je obvezna zasaditev drevesa.
(4) Za ozelenitev se sme uporabiti le avtohtone vrste. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne smejo segati v območje infrastrukture.
12. člen
(parkirni prostori)
(1) Na eno stanovanjsko enoto do neto tlorisne velikosti 180 m2 je potrebno zagotoviti 2 PM, za večje pa 3 PM.
(2) V primeru, da je v delu objekta tudi namembnost CC SI 12203 ali 12304, je potrebno za to dejavnost zagotoviti vsaj eno dodatno parkirno mesto, skladno z uveljavljenimi standardi.
(3) Parkirna mesta morajo biti zagotovljena bodisi na zemljiški parceli, na kateri poteka gradnja in/ali v odmiku do 25 metrov od roba zemljišča investitorja ob cesti v »polju za možna parkirna mesta«.
(4) Minimalna dimenzija parkirnega mesta je 2,5 x 5,0 metra. Pri radialnih parkirnih mestih (ob križišču) je na enem delu parkirno mesto lahko široko le 2,2 metra.
(5) Obvezna je ureditev skupnih parkirnih mest v prikazu »Ureditvena situacija« označenih kot »obvezna skupna parkirna mesta«. Ta PM so namenjena za obiskovalce in služijo celotnemu območju OPPN. Prav tako se ta parkirna mesta ne štejejo v kvoto PM, ki jih mora zagotoviti vsak posamezen objekt.
(6) Parkirna mesta v f.e. 2, ob cesti in na s parcelacijo predvideni parceli p7, je dopustno nadkriti z nadstreški za avtomobile, ki pa morajo biti s treh strani odprti. Nadstreški morajo biti enotno oblikovani v celotni f.e. 2.
13. člen
(cesta)
V f.e. 2 je obvezna ureditev ceste za potrebe stanovalcev na celotnem območju OPPN. Profil ceste:
– hodnik, 1,5 metra
– cestišče, 2 x 2,5 metra.
Na cesto je dopustna izvedba dovozov do predvidenih objektov.
14. člen
(državna cesta)
Dopustni so vsi posegi in ureditve potrebne za širitev državne ceste, zlasti širitev cestišča in ureditev hodnika za pešce, kolikor je za to potreben poseg v območje tega OPPN.
15. člen
(protihrupna ograja)
Ne glede na določila o gradbenih mejah in linijah je dopustno postaviti protihrupno ograjo med objekti in državno cesto, če z njo soglaša upravljavec ceste.
Protihrupna ograja mora biti delno transparentna (vsaj 50 % površine ograje mora biti iz materialov, ki so prozorni: steklo, prozorna plastika …).
16. člen
(enostavni in nezahtevni objekti)
(1) Dopustno je postavljati naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– objekti za lastne potrebe,
– ograje; do višine 1,4 metra, minimalen odmik od notranje ceste je 1,5 metra,
– škarpe in podporni zidovi, do višine 1,4 metra, minimalen odmik od notranje ceste je 1,5 metra
– pomožni infrastrukturni objekti,
– objekti za telekomunikacijsko opremo,
– vadbeni objekti,
– urbana oprema.
(2) Odmiki od parcelnih mej sosedov morajo biti najmanj 1,5 metra. Manjši odmik je dovoljen s soglasjem soseda.
IV. NAČRT PARCELACIJE
17. člen
(načrt parcelacije)
(1) S parcelacijo določenih zemljiških parcel ni dovoljeno drobiti, dopustno jih je združevati.
(2) Načrt parcelacije je prikazan na grafičnem listu »Načrt parcelacije«, ki je sestavni del tega OPPN.
(3) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena je znotraj parcel p7, p8, p9 in p10 (cesta) dovoljena poljubna parcelacija.
(4) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena je v funkcionalni enoti 1 parcele, ki so večje od 580 m2, dovoljeno razdeliti na dve približno enaki zemljiški parceli v primeru gradnje dvostanovanjskega objekta.
(5) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena je dopustno razparcelirati parcele za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture (transformatorska postaja, črpališče, zadrževalnik ...).
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Izvajanje ureditev poteka v dveh etapah: 1. ureditev komunalne in prometne infrastrukture, 2. izgradnja posameznih objektov.
(2) 1. etapa zavzema ureditev nove notranje ceste z izvedbo vsaj obvezne infrastrukture: fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija, vodovod, elektrika, javna razsvetljava ter ureditev skupnih zelenih površin in nadomestnega habitata.
(3) 2. etapa zavzema izgradnjo posameznih objektov.
(4) 1. in 2. etapa se lahko izvajata tudi sočasno, vendar pa morajo biti ureditve 1. etape končane in predane v uporabo (izdano uporabno dovoljenje), preden se izda uporabno dovoljenje za objekte iz 2. etape.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(kulturna krajina)
Območje se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljanskega barja (EŠD 11819). Objekti morajo oblikovalsko slediti osnovnim regionalnim značilnostim območja, kar se dosega z upoštevanjem določil tega odloka glede oblikovanja novih objektov.
20. člen
(arheološko najdišče)
Območje se nahaja znotraj registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368).
Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave (v smislu vrednotenja arheološkega potenciala), s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva ali pa se dediščina pred posegi nadzorovano odstrani. Raziskave opravi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ali drug usposobljen izvajalec ob strokovnem nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
21. člen
(zaščita narave)
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omilitve:
– gradbena dela (kjer je pri tehnološkem postopku potrebna strojna mehanizacija), ki povzročajo veliko obremenitev okolja s hrupom in vibracijami, je potrebno izvajati izven gnezditvene sezone ptic, ki traja od 15. aprila do 15. julija,
– na zahodni strani območja OPPN je potrebno ohranjati čim širši pas avtohtone travniške vegetacije,
– prepovedano je tudi začasno odlaganje odpadkov oziroma gradbenega materiala na zahodni rob območja OPPN,
– na zahodnem robu območja, na grafičnem prikazu »ureditvena situacija«, prikazanim kot »območje ohranjanja avtohtonega travnika«, se ohrani pas avtohtone travniške vegetacije. Med gradnjo in po njej je potrebno zagotoviti tehnične ukrepe za preprečitev širjenja tujerodnih vrst.
22. člen
(zaščita površinskih in podzemnih voda)
(1) Območje se nahaja na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljansko barje, z oznako VVO III. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivimi delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Dosledno je potrebno upoštevati vse pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08) oziroma drugo veljavno zakonodajo s področja varstva voda.
(2) Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omilitve:
– objekte, naprave ter izkope se sme graditi le 2 metra nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let. Izjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10 %.
– obvezna je gradnja vodotesnega javnega in internega kanalizacijskega omrežja s priključitvijo vseh objektov in utrjenih neprepustnih manipulacijskih površin,
– vse povozne, parkirne in manipulativne površine ob objektih morajo biti utrjene oziroma asfaltirane in obrobljene z robniki. Meteorne vode s teh površin morajo biti speljane preko usedalnikov in lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo. Sistem mora biti ustrezno dimenzioniran,
– pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin (npr. organskih halogeniranih spojin),
– izvedba betoniranih del mora biti takšna, da ne povzroča onesnaženja bližnjih jarkov oziroma vodotokov z betonom (spiranje strojev v vodotok ipd.),
– potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov,
– začasne in trajne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno odpadnih gradbenih materialov,
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila,
– za čas gradnje morajo biti za delavce postavljena le kemična stranišča.
(3) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. Zlasti to velja za posege na varstvenih in ogroženih območjih, posege zaradi odvajanja odpadlih vod in posege, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik.
23. člen
(varstvo zraka)
V času gradbenih del se mora:
– preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi,
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav,
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin, pokrit prevoz sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala,
– sipke materiale je potrebno skladiščiti proč od stanovanjskih območij,
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas, je potrebno ugasniti motor.
24. člen
(varstvo tal in rastlin)
V času gradbenih del morajo:
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal,
– po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečil iztok v tla,
– rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, se naj v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin na drugih območjih oziroma za končno ureditev zelenih površin na območju OPPN.
25. člen
(vzpostavitev nadomestnega habitata)
(1) Omilitveni ukrep vzpostavitev nadomestnega habitata se izvede na zemljiški parceli št. 845/1, k.o. Borovnica (v nadaljnjem besedilu: območje nadomestnega habitata), zaradi omilitve vpliva OPPN na Območje Natura 2000, SI3000271 Ljubljansko barje.
(2) Vzpostavi se habitatni tip nižinski ekstenzivno gojeni travnik (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) HT 6510. Velikost nadomestnega habitata mora biti minimalno 7.600 m2, kolikor je velika površina, ki bo uničena z izvedbo OPPN.
(3) Vzpostavitev nadomestnega habitata obsega fazi tehnične ureditve in aktivnega usmerjanja v želeno stanje.
(4) Območje, kjer se bo vzpostavil nadomestni habitat, je opuščena njiva, ki jo porašča ruderalna združba visokih stebljik z invazivnimi rastlinskimi vrstami. Tehnična ureditev obsega košnjo celotnega območja nadomestnega habitata, odstranitev vsega rastlinskega materiala in odstranitev vrhnje plasti prsti potem, ko se območje preorje. Nato se površino zatravi s semenom, pridobljenim na nižinskem ekstenzivno gojenem travniku iz okolice. Aktivno usmerjanje v želeno stanje se izvaja s košnjo 2–3-x letno do vzpostavitve nadomestnega habitata. Če bo tudi v tem času zlata rozga še prisotna, je treba pokošen rastlinski material odpeljati na deponijo ter po potrebi v območju nadomestnega habitata dodatno sejati lokalno travno mešanico. Po vzpostavitvi nadomestnega habitata se njegovo stanje ohranja s košnjo 1–2-krat letno. V območju nadomestnega habitata je gnojenje prepovedano.
(5) Vzpostavitev nadomestnega habitata je dolžan zagotoviti investitor gradnje na območju OPPN. Lastnik ali upravljavec zemljišča, določenega za nadomestni habitat, se mora dolgoročno obvezati, da bo vzpostavljeni nadomestni habitat ohranjal na način, določen s tem členom, za kar mora predložiti ustrezno izjavo.
(6) Izjava lastnika ali upravljavca zemljišča iz prejšnjega odstavka vsebuje zagotovilo o tem, da bo lastnik ali upravljavec zagotovil nadomestni habitat, kot pogoj za izdajo katerega koli gradbenega dovoljenja z območja OPPN.
(7) Nadomestni habitat mora biti tehnično izveden pred izdajo uporabnega dovoljenja za cesto na območju OPPN. Ustreznost vzpostavitve nadomestnega habitata potrdi predstavnik za varstvo narave pristojnega organa v postopku tehničnega pregleda pred izdajo uporabnega dovoljenja za cesto.
(8) Strokovni nadzor pri vzpostavitvi nadomestnega habitata izvaja Zavod RS za varstvo narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen in spremlja njegovo stanje.
26. člen
(zaščita pred hrupom)
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja,
– hrupna gradbena dela smejo potekati le v dnevnem času, med 7. in 18. uro.
27. člen
(ukrepi v času gradbenih del)
Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje so:
– na gradbišču je potrebno zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi,
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni transport, je pred pričetkom gradnje potrebno pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
28. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Varstvo pred požarom
Za vse objekte za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine
Do vseh objektov je potrebno predvideti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo ali enostavno obračanje na manipulativnem dvorišču. Za Intervencijske poti se uporablja celotno cestno omrežje.
(3) Potresno varnost
Vsi objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno.
29. člen
(varstvo pred površinskimi vodami)
(1) Del območja se nahaja znotraj dosega poplavnih vod Borovniščice s povratno dobo 100 let (Q100) in 500 let (Q500), je pa izven dosega poplav Borovniščice s povratno dobo 10 let (Q10). Prav tako je izven dosega poplavnih vod Ljubljanice. Globina poplavne vode pri Q100 in Q500 ne presega 50 cm, hitrost vode pa ne 1m/s.
(2) Deli območja OPPN se uvrščajo v razred majhne poplavne nevarnosti. Načrtovani objekti se z upoštevanjem najnižje kote pritličij uvrščajo izven razredov poplavne nevarnost; območja okrog objektov in dovozne ceste pa ostanejo v razredu majhne nevarnosti.
(3) Zaradi zagotavljanja varnosti objektov pred visokimi vodami morajo le-ti upoštevati z OPPN določene najnižje kote pritličij.
(4) Za zmanjšanje vpliva povečanja odtoka padavinskih vod iz celotnega obravnavanega območja je potrebno z ukrepi zagotoviti skupen volumen zadržane vode v količini cca 150 m3.
(5) Načrtovana gradnja na območju nima vpliva na režim odtoka poplavnih voda Borovniščice in ne zmanjšuje poplavne ogroženosti ostalim.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
30. člen
(splošni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje)
(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora navezovati na obstoječo javno infrastrukturo v okolici. V območju OPPN se obvezno izvede ločen sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih in padavinskih vod, vodovodno oziroma hidrantno omrežje in podzemna električna kanalizacija. Zagotovljena mora biti odvoz komunalnih odpadkov ter javna razsvetljava notranje ceste. Dopustna je izvedba telekomunikacijskega (TK) omrežja različnih operaterjev ter morebitne druge infrastrukture.
(2) Vsi objekti na območju OPPN se morajo priključiti na skupno infrastrukturo.
(3) Izdelava projektne dokumentacije za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
(4) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(5) Dopustne so začasne ureditve, ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij in morajo biti izvedene na način, da jih bo možno vključiti v predvideno končno komunalno in energetsko infrastrukturo območja OPPN.
31. člen
(promet)
(1) Za potrebe OPPN je potrebno zgraditi novo cesto v f.e. 2.
(2) Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na novo cesto v f.e. 2.
(3) Dopustna je začasna ureditev dostopov do objektov preko začasne dovozne ceste na območju f.e. 2, na mestu kjer je predvidena izgradnja nove ceste.
(4) Sprememba geometrije državne ceste R3-642/1146 Vrhnika–Podpeč na katero se območje priključuje, ni potrebna. Obstoječa geometrija križišča je tudi z navezavo območja OPPN ustrezna, razširi se le lokalna cesta v območju priključevanja za zagotovitev prevoznosti preko vseh smeri v priključku. Zaradi obojestranske dobre preglednosti se priključek uredi le z odvzemom prednosti, s čimer se zagotavlja ustrezna prometna varnost.
(5) Za priključevanje na regionalno cesto je potrebno na osnovi predhodno pridobljenih projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati poseben projekt (PGD, PZI) ter si nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
32. člen
(električna energija)
(1) Za potrebe OPPN je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV, v prosto stoječem objektu.
(2) Objekti se morajo priključiti na elektro energetsko omrežje z nizkonapetostnimi (0,4 kV) priključnimi vodi, ki jih je potrebno pod urejenimi površinami izvesti v kabelski kanalizaciji.
(3) V sklopu opremljanja območja z električno energijo je potrebno zagotoviti odjemno mesto za javno razsvetljavo, na katerega se bo lahko kasneje navezalo tudi obstoječe naselje južno od območja OPPN.
(4) Do izgradnje transformatorske postaje iz prvega odstavka tega člena, se lahko predvideni objekti priključujejo na obstoječo distribucijsko elektroenergetsko omrežje preko 0,4 kV nizkonapetostnih razvodov, ki se napajajo iz TP 20/0,4 kV Breg vse do zapolnitve prostih kapacitet teh NN razvodov, pri čemer mora biti zadoščeno zahtevam standarda SIST EN 50160, s katerim se opredeljuje kakovost oskrbe z električno energijo.
(5) Na južnem delu OPPN je predvideno zemljišče za postavitev transformatorske postaje.
33. člen
(javna razsvetljava)
Nova cesta v f.e. 2 mora biti opremljena z javno razsvetljavo, ki upošteva predpise in usmeritve glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in zmanjševanja porabe električne energije. Energetsko varčne svetilke morajo imeti čim manjši delež svetlobe v ultravijoličnem spektru in smejo svetiti le pod vodoravnico. Prižiganje in zatemnjevanje cestnih in uličnih svetilk se ureja s senzorjem in časovnikom.
34. člen
(kanalizacijsko omrežje za odpadne vode)
(1) Za potrebe OPPN je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijo za odpadne vode, ki bo potekala pod načrtovano cesto.
(2) Sekundarna kanalizacija pod cesto se mora priključiti na javno čistilno napravo.
(3) Vsi objekti se morajo priključiti na novo sekundarno kanalizacijo.
35. člen
(kanalizacijsko omrežje za padavinske vode)
(1) Za potrebe OPPN je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje za padavinske vode.
(2) Kanalizacija za padavinske vode se priključi na obstoječ jarek, ki je povezan z Borovniščico. Preveriti je potrebno sposobnost obstoječih odvodnikov glede prevajanja dodatnih vodnih količin in zagotovljen mora biti nemoten odtok odpadne meteorne vode.
(3) Odvajanje čistih padavinskih vod se lahko izvede neposredno na kanalizacijo za padavinske vode. Odpadne vode s povoznih površin je potrebno predhodno očistiti preko lovilca olj in maščob.
(4) Za zmanjšanje vpliva povečanja odtoka padavinskih vod s celotnega obravnavanega območja je potrebno z ukrepi zagotoviti skupen volumen zadržane vode v količini cca 150 m3.
(5) Za vse posege (izpusti v vodotok …) na vodna zemljišča v lasti države, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.
36. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Za oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se za območje OPPN zgradi nov sekundarni vodovod, ki se priključi na primarni javni vodovod, ki poteka pod oziroma ob državni cesti.
(2) Sekundarni vodovod za zagotavljanje požarne varnosti se opremi z nadzemnimi hidranti DN 80.
(3) Vsak objekt se mora priključiti na sekundarno vodovodno omrežje, preko vodomernega jaška z vodomerom DN 20.
37. člen
(TK omrežje)
Na celotnem območju OPPN je dopustno graditi različna TK omrežja različnih operaterjev. Sekundarni vodi, na katere se lahko priključijo objekti, se praviloma speljejo pod novo cesto.
38. člen
(javna higiena)
(1) Ob notranji cesti je potrebno urediti ekološki otok z možnostjo namestitve več zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno prost.
(2) Dopustna je izvedba zaščite za ekološki otok pred padavinami v obliki nadstreška ali podobnega elementa.
39. člen
(javno dobro)
Območje javnega dobra je prikazano na karti »Ureditvena situacija«, ki je sestavni del tega OPPN, in zavzema novo cesto v središču območja, ko bo zgrajena.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
40. člen
(odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Nobena od teh odstopanj ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) V soglasju s pristojnim upravljavcem komunalne infrastrukture je dopustno speljati komunalne vode in celotno komunalno infrastrukturo tudi drugače, kot je to določeno na karti »Zbirni načrt komunalnih vodov«, če je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša. Dopustno je prilagoditi tudi tehnične karakteristike infrastrukturnih zahtev iz tega OPPN.
(3) Manjša prekoračitev do 1,5 metra gradbene linije (GL) in gradbene meje (GM) je dopustna z napušči, enostavnimi nadstreški in podobnimi manjšimi element, če se ohranja poravnava fasad objektov na GM oziroma GL.
(4) Višinski gabariti imajo toleranco ±0,5 metra.
(5) Parcelne meje določene za parcelacijo imajo toleranco ±1 m.
(6) Kote pritličja so določene zaradi varstva pred vodami s stoletno povratno dobo. Če se v kasnejših proučevanjih ugotovi natančnejše podatke o višini stoletne vode, je dopustno korigirati kote pritličij objektov, vendar morajo le-te ostati najmanj 50 cm nad koto vode s stoletno povratno dobo.
(7) Z odstopanji se ne sme spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se poslabšati bivalne in delovne razmere in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo.
XI. KONČNE DOLOČBE
41. člen
(vpogled)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled na:
– Občini Borovnica,
– Upravni enoti Vrhnika, oddelek za okolje in prostor.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Borovnica.
42. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Objavi se tudi v občinskem glasilu Naš časopis.
Št. 3505-0004/2007-23
Borovnica, dne 11. oktobra 2012
Župan
Občine Borovnica
Andrej Ocepek l.r.
