Na podlagi prvega in tretjega odstavka 39. člena novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11), Odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana št. 092-397/2011/6 z dne 26. 9. 2011, Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) ter 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 18. seji dne 10. 10. 2012 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03, 32/04, 22/06 – popravek, 22/08 – popravek, 33/10, 8/12 – popravek), Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih morfološke celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika (Uradni list RS, št. 72/04, 68/05, 22/06 – popravek, 16/07 – avtentična razlaga, 22/08 – popravek, 64/08 – obvezna razlaga, 33/10, 8/12 – popravek) in Odloka o razglasitvi posestva gradu Brdo pri Kranju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 21/08) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za preselitev kmetijskega gospodarstva Sajovic v digitalni in analogni obliki.
(2) OPPN je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj, Enota Škofja Loka, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka pod številko projekta UD 446–68–11, aprila 2012.

OPPN vsebuje:
(1) Besedilo odloka sestavljajo:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnova in usmeritve za projektiranje in gradnjo
V. Zasnova komunalne infrastrukture
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
IX. Dopustna odstopanja
X. Načrt parcelacije
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
XII. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
XIII. Končne določbe
(2) Grafični del:
2.1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj;
2.2. Lega prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji ter prikazom varovanj in omejitev;
2.3. Območje OPPN s prikazom parcel M 1:2000;
2.4. Geodetski načrt območja z obstoječim parcelnim stanjem M 1:750;
2.5. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo;
2.6. Lega objektov na zemljišču in usmeritve za projektiranje;
2.7. Idejna zasnova kmetijskega gospodarstva Sajovic;
2.8. Pogled A, A1 in B, B1;
2.9. Pogled C in D, D1;
2.10. Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture;
2.11. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Priloge
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – lokacijska informacija
2. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana št. 092-397/2011/6 z dne 26. 9. 2011
3. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Sajovic
4. Sklep o spremembi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Sajovic
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Strokovne podlage za pripravo OPPN
7. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
8. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN
9. Tehnični elementi za zakoličbo.

(1) Območje prostorske ureditve se nahaja na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1).
(2) Območje OPPN obsega dele parcel št. 846, 847, 848 in 849/4, vse k.o. Predoslje.
(3) Izven območja OPPN se bodo vršili posegi na delu parcel št. 845, 849/3, 721/2 in 851 vse k.o. Predoslje.
(4) Velikost območja je 1.2177 ha.

Izven območja OPPN je predvidena izgradnja dela energetske in komunalne infrastrukture za nemoteno izvedbo in uporabo objektov znotraj območja podrobnega načrta in zasaditev dvojnih drevoredov visokoraslega sadnega drevja na delu parcel št. 845, 849/3, obe k.o. Predoslje.
Na delu parcele št. 846 k.o. Predoslje je predvidena deponija humusa.

(1) V območju OPPN je za potrebe preselitve kmetijskega gospodarstva Sajovic predvidena izgradnja naslednjih objektov: hlev za 100 GVŽ – krav molznic, hlev za mlado živino, garaža za stroje in skladišča goriv, semen, škropiv in orodja, skladišče za seno in slamo, dva zbiralnika za gnojevko in predjama, trije koritasti silosi in pokrito gnojišče.
(2) V okviru preselitve kmetijskega gospodarstva Sajovic je načrtovana tudi vsa potrebna komunalna in energetska infrastruktura.

(1) Zemljišča predvidena za pozidavo predstavljajo kmetijske površine – njive.
(2) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju Odloka o razglasitvi posestva gradu Brdo pri Kranju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 21/08), ki v 6. členu določa, da je za območje spomenika in njegovo vplivno območje potrebno pripraviti državni prostorski načrt (DPN). Pred uveljavitvijo DPN so dopustni posegi v prostor, ki jih določa OPPN Sajovic.
(3) Območje OPPN je vezano na pot, ki poteka po kmetijskih površinah in predstavlja nadaljevanje javne poti (JP 684021) Predoslje – gasilni dom. Gospodarska javna infrastruktura (vodovodno omrežje, NN elektro omrežje, telekom vod) je izvedena do roba naselja Predoslje.
(4) Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodijo preko meteornega kanala do zbiralnika meteornih vod in delno v ponikovalnice.
(5) Predvideno kmečko gospodarstvo bo predstavljalo vitalno žarišče sredi ruralnega tkiva s svojimi funkcionalnimi objekti, ki bodo ustrezali današnjemu najvišjemu standardu in tehnologiji. Oblikovanje zunanje podobe objektov naj bo trajnostno naravnano in naj vsebuje kakovostne elemente obstoječih objektov v naseljih Predoslje in Suha.
(6) Vedutno izpostavljenost kmečkega gospodarstva se ublaži z zasaditvijo dvojnih drevoredov visokoraslih sadnih dreves na vzhodni in zahodni strani, na južni strani pa z enojnim orehovim drevoredom.
(7) Predvidena ureditev kmečkega gospodarstva ne bo vplivala na osončenje sosednjih objektov in ne bo poslabševala varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami v okolici lociranih objektov.

Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji list št. 2.6 Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– zbirno in odjemno mesto za ostale odpadke – določa lego in gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem prostoru;
– predvidena drevesa – označujejo smer zasaditve dvojnih in enojnih drevoredov visokoraslega sadnega drevja;
– živa meja z žično ograjo – označuje mejo kmečkega gospodarstva.

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja hleva za 100 glav goveje živine – krav molznic in 20 ležišč za breje telice;
– gradnja hleva za mlado živino (68 telet in plemenskih telic);
– gradnja garaže za stroje, skladišča goriv, semen, škropiv in orodja;
– gradnja skladišča za seno in slamo;
– gradnja (dveh) zbiralnikov za gnojevko in predjame;
– gradnja treh koritastih silosov;
– gradnja pokritega gnojišča;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi.

(1) Hlev za 100 glav goveje živine – krav molznic A1
– Tlorisni gabarit hleva je podolgovat, širina objekta je 23,00 m do 27,00 m, dolžina hleva je 78,00 m.
– Višinski gabarit objekta je enoetažen – pritličje, katerega strop je hkrati streha. Del hleva nad pisarno, strojnico, sanitarijami in bazenom je dvoetažen (P + mansarda) Višina kapi je 4,50 m + lega. Kota tlaka pritličja bo na 423,00 m n.m. na južnem delu, na severnem delu pa na 422,00 m n.m.
– Streha objekta bo simetrična dvokapnica v naklonu 30°. V strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin.
– Objekt bo montažno grajen. Konstrukcija je lahko kovinska, lesena ali armiranobetonska.
(2) Hlev za mlado živino (teleta in plemenske telice) A2
– Tlorisni gabarit hleva A2 je podolgovat, 20,40 m x 32,40 m.
– Višinski gabarit objekta je enoetažen – pritličje, katerega strop je hkrati streha.
– Višina kapi je 4,00 m + lega. Kota tlaka pritličja bo na 422,00 m n. m.
– Streha objekta bo simetrična dvokapnica v naklonu 30°. V strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin.
– Objekt bo montažno grajen. Konstrukcija je lahko kovinska, lesena ali armiranobetonska.
(3) Skladišče za slamo in seno A3 in garaža za stroje A4
– Tlorisni gabarit objektov je 18,00 m x 18,00 m (A3) in 18,00 m x 18,00 m (A4).
– Višinski gabarit objektov je enoetažen – pritličje, katerega strop je hkrati streha. Višina kapi je 4,50 m + lega. Kota pritličja bo na 422.50–423,00 m n. m.
– Streha objekta mora biti simetrična dvokapnica v naklonu 30°.
– Objekta bosta montažno grajena. Konstrukcija je lahko kovinska, lesena ali armiranobetonska.
(4) Zbiralnika gnojevke (B1)
– Dve za vodo neprepustni laguni Ø 16,00 m, višine 6,00 m (volumen vsake bo 1200 m³).
– Dno lagun bo na koti 418,00 m n. m. oziroma 4,00 m pod koto urejenega terena.
(5) Koritasti silosi (B2)
– Tlorisni gabarit silosov je 3,00 m x 8,00 m x 50,00 m, višina 2,50 m.
– Dno silosov bo na koti urejenega terena.
(6) Pokrito gnojišče (B4)
– Tlorisni gabarit gnojišča je 10,00 m x 10,00 m.
– Dno gnojišča bo na koti 422,00 m n. m., višina stene okrog gnojišča bo 2,00 m.
– Streha nad gnojiščem (10,00 X 20,40 m) bo simetrična dvokapnica v naklonu 30°, višina kapi je 4,00 m.
– Konstrukcija bo lesena.

(1) Arhitektonsko oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov se upošteva kakovostne starejše grajene ali drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena. Ustvarijo naj se kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
Fasade morajo biti obdelane z zaglajenimi ometi v beli barvi. Možna je kombinacija z lesom obdelanim z brezbarvno zaščito. Talni zidec mora biti ometan.
Strešine morajo biti izvedene v enotni sivi kritini.
(2) Sončni kolektorji ali sončne celice morajo biti izvedeni v ravnini strehe.
Višina objektov je razvidna iz grafičnih prilog list št. 2.8. – Pogled A, A1 in B, B1 in list št. 2.9. – Pogled C in D, D1.

(1) Lega objektov je razvidna iz načrta št. 2.6. Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
(2) Vse novogradnje (A1–A4, B2) so določene s fiksno točko in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami in toleranco + 0,50 m.
(3) Obstoječega terena za gradnjo ni dovoljeno zviševati.

(1) Vsi dostopi do objektov, pešpoti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
(2) Utrjene in povozne površine se izvedejo v asfaltu. Vse ostale površine se zatravijo.
(3) Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami.
(4) Ograje je možno postavljati na parcelno mejo dogovorno med sosedi. Odmik ograje od poljske poti je 1,00 m. Višina ograje ob poljski poti pri uvozih na kmečko dvorišče ne sme presegati višine 1,00 m. Medposestne ograje so dovoljene v žični izvedbi z gabrovimi živicami.
(5) Na vzhodni in zahodni strani se izven območja kmetije zasadijo dvoredni sadovnjaki visokoraslih sadnih dreves. Na južni strani se med obema uvozoma zasadi orehov drevored. V notranjosti območja OPPN naj se na ustreznih mestih predvidi zasaditev vsaj dveh visokodebelnih dreves.
(6) Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov zahumuzirati in zatraviti.

Velikost in oblika parcel za gradnjo kmetijskega gospodarstva je razvidna iz Načrta lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo, list št. 2.5.

(1) Načrtovana komunalna oprema obsega:
– obstoječo poljsko pot in druge prometne površine, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, meteorno in fekalno kanalizacijo, ravnanje s komunalnimi odpadki, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje.
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture list št. 2.10.
(2) Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno priključevanje posameznih objektov.
(3) Vse objekte je obvezno priključiti na:
– poljsko pot (parcelna št. 851, k.o. Predoslje) in preko nje na javno pot (JP 684021) Predoslje – gasilni dom;
– elektro omrežje;
– javni vodovod;
– fekalno kanalizacijo (zasebno);
– meteorno kanalizacijo (zasebno);
– telekomunikacijsko omrežje in
– elektroenergetsko omrežje.
(4) Pri projektiranju objektov in komunalnih naprav je potrebno upoštevati pogoje iz smernic posameznega upravljavca komunalne naprave, ki so sestavni del tega odloka.
1. Ceste in druge prometne površine
1.1. Ceste
(1) Območje OPPN bo preko poljske poti priključeno na javno pot (JP 684021) Predoslje – gasilni dom.
Predvidena širina asfaltiranega vozišča rekonstruirane poljske poti je 3,50 m (2 x 1,75 m) z bankino širine 0,50 m na eni strani cestišča in z asfaltno muldo širine 0,50 m na drugi strani. Rekonstruiran del poti mora imeti izvedeno ustrezno odvodnjavanje, tako, da bo preprečeno odtekanje in odnos materiala s ceste na sosednja zemljišča.
(2) Pri posameznem priključku na občinsko pot in pri priključku občinske poti na občinsko cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V bližini nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali poti.
(3) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno utemeljiti vse posege v varovalnem pasu občinske ceste (cestni priključek, komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na gradnjo objekta. Rešitev cestnega priključka objekta na občinsko pot mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, nagib, odvodnjavanje, preglednost in morebitno prometno signalizacijo na priključku in na občinski cesti.
1.2. Kolesarski in peš promet
Za kolesarje in pešce se uporablja poljska pot.
1.3. Mirujoči promet
Znotraj območja kmetijskega gospodarstva so predvidena tri (3) parkirna mesta za osebna vozila.
1.4. Arhitektonske ovire
(1) Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
2. Oskrba z vodo
2.1. Vodovod
(1) Na lokaciji predvidenega kmetijskega gospodarstva Sajovic ni obstoječih vodovodnih naprav.
(2) Do kmetijskega gospodarstva je predviden priključni vodovod. Obstoječe sekundarno vodovodno omrežje na katerega bo vezano območje kmetije je potrebno obnoviti in povečati.
(3) Obnova vodovoda se predvidi po javnih površinah, s cevmi iz nodularne litine, prav tako hišni vodovodni priključek. Priključni vod do kmetijskega gospodarstva se predvidi po poti parcelna št. 721/2 in 851 k.o. Predoslje.
(4) Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati horizontalno brez vertikalnih lomov.
(5) Vodovodni priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javnega vodovoda ob nadzoru upravljavca.
(6) Priklop objekta na javni vodovod se vrši preko vodomernega jaška, ki mora biti dostopen.
2.2. Hidrantno omrežje
(1) Obstoječe vodovodno omrežje je od predvidenega kmetijskega gospodarstva oddaljeno več kot 100 m, zato se znotraj območja kmetije predvidi interna požarna varnost.
(2) Za zaščito pred požarom je predviden nadzemni požarni hidrant.
Lokacije hidranta so razvidna iz situacije list št. 2.10. Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
3. Odvajanje odpadnih voda
(1) V območju OPPN je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in meteornih vod iz streh in utrjenih površin.
(2) Odvodnjavanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
3.1. Fekalna kanalizacija
(1) Fekalne odplake iz sanitarij se vodijo v nepretočno greznico, ki mora izpolnjevati zahteve iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Navezujoča kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. Vsebina greznice se lahko prazni v laguni za gnojevko v dolgoročno skladiščenje.
(2) Hlevski gnoj iz hleva za mlado živino se skladišči na gnojišču (200 m²), ki mora biti zgrajeno vodotesno tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.
(3) Gnojevka iz hleva za 100 GVŽ se preko predjame vodi v laguni za gnojevko (2 x 1500 m³). Predjama in laguni morajo biti zgrajene vodotesno, tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.
3.2. Meteorna kanalizacija
(1) Meteorne vode iz streh se vodijo v zbiralnike meteornih vod.
(2) Meteorne vode iz utrjenih površin pa se vodijo v ponikovalnice, ki morajo biti locirane izven povoznih in manipulativnih površin. Za ureditev ponikovalnic je potrebno pridobiti geološko poročilo iz katerega bo razvidna sestava terena in na podlagi ponikovalnega preizkusa prikazana zmožnost ponikanja padavinskih voda.
4. Elektroenergetsko omrežje
(1) Obravnavano območje OPPN ni opremljeno z elektroenergetskimi napravami in objekti.
(2) Za napajanje novega odjemalca – kmetijskega gospodarstva z električno energijo se predvidi izgradnja novega NN kabelskega voda iz kabelske trafo postaje TO 261 Predoslje do priključno merilne omarice locirane na parcelni meji.
Priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin, njena lokacija se določi v projektu elektrifikacije območja.
(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo.
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
(5) Na celotnem območju, ki se ureja z OPPN za preselitev kmetijskega gospodarstva Sajovic so dovoljene gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve elektro energetske infrastrukture v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta.
(6) Na posamezen objekt je možno namestiti enostavne naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na distribucijsko omrežje bo potrebno v skladu z Energetskim zakonom (71. člen, Uradni list RS, št. 27/07, 70/08 in 22/10) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa v omrežje.
4.1. Javna razsvetljava
(1) Javna razsvetljava je načrtovana ob lokalni poti. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo, ki naj poteka vzporedno s traso nizkonapetostne kabelske kanalizacije. Javna razsvetljava se izvede z nizkimi uličnimi svetilkami, ki svetijo navzdol.
5. Ogrevanje objektov
(1) Ogrevanje objektov je predvideno z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce, geosonda).
(2) Sončna energija se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne celice).
6. Telekomunikacijsko omrežje
(1) Obravnavano območje OPPN bo možno priključiti na javno telekomunikacijsko omrežje. Točka priklopa je na objektu Predoslje 123.
(2) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije je potrebno izdelati Projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami.
(3) V primeru posegov izven območja OPPN, na območje obstoječih telekomunikacijskih naprav, je obvezno pred pričetkom izvajanja gradbenih del ustrezno označiti obstoječe telekomunikacijske naprave.
7. Ravnanje z odpadki
(1) Za zbiranje odpadkov je predvidena lokacija tipskega zabojnika ob uvozu številka 2 znotraj parcele za gradnjo. V času odvoza odpadkov mora biti dostopna smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic ali drugih ovir.
(2) Biološke odpadke se odlaga na kompostnik, predviden v okviru zelenih površin kmetijskega gospodarstva.
(3) Izkopni material je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
(4) Lastnik oziroma uporabnik novega objekta je dolžan prijaviti občinski gospodarski javni službi (GJS) ravnanja z odpadki začetek uporabe objekta in sicer najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe.

1. Varstvo kulturne dediščine
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj vplivnega območja kulturnega spomenika Posestvo gradu Brdo, EŠD 907. Na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju velja pravni režim, kot ga opredeljuje akt o razglasitvi: Odlok o razglasitvi posestva gradu Brdo pri Kranju za kulturni spomenik državnega pomena, (Uradni list RS, št. 21/08).
(2) Območje varovanj je razvidno iz karte št. 2.2 Lega prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, ter prikazom varovanj in omejitev.
(3) Akt o razglasitvi za vplivno območje določa naslednji varstveni režim:
– Ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora, posebej iz smeri Ilovke in Predoselj, kjer bi neprimerni posegi lahko razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika, tipično parcelacijo ter razvrednotili simbolno os Brdo – Predoslje.
– Varovan je robni gozdni prostor, kjer bi spremembe namembnosti, predvsem večji poseki ali zidava, vplivali na mikroklimo ali preskrbo z vodo.
– Prepovedano je postavljanje trajnih in začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo, razen kadar to s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni javni zavod.
(4) Zaradi možnih negativnih vplivov na kulturni spomenik in dediščino, ki se nahaja v bližini urejanja je pri načrtovanju treba upoštevati naslednje smernice:
– Območje OPPN je ob vzhodni in zahodni strani obdano z dvorednima sadovnjakoma. V notranjosti območja je dodana tudi živica avtohtonih rastlin (npr. gaber).
– Zaradi značaja poselitve na gravitacijskem območju je ozelenitev načrtovana tudi znotraj kmetijskega gospodarstva.
– Kmetijsko gospodarstvo leži na ravnici, ki ni dvignjena od širše okolice. Višinska razlika med obstoječo potjo in obstoječim terenom je načrtovana kot zatravljena brežina in ne bo izstopala iz okolice.
– Usmeritve OPPN za načrtovanje objektov so, da je potrebno upoštevati značilnosti lokalne tipologije gospodarskih objektov.
– Območje je predvideno kot kmetijska proizvodna površina – IK. Spremembe namembnosti so dovoljene samo nazaj v čisto kmetijsko površino.
(5) Varstvo arheoloških ostalin velja na celotnem območju urejanja.
Kolikor na območju OPPN ne bodo opravljene predhodne arheološke raziskave pred začetkom zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča (investitor) oziroma odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom del.
(6) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/in investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

1. Varstvo pred hrupom
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
2. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene poti ter deponije se uporabljajo izključno površine znotraj območja OPPN. Za deponijo humusa pa se lahko uporabi zemljišče neposredno ob območju OPPN.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(3) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njegovo rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m.
(4) Izkopni materiali se uporabijo na parcelah za gradnjo kot materiali za zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami.
3. Varstvo zraka
(1) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
(2) Objekti morajo biti ogrevani z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce, geosonda).
4. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne in visokotlačne). Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo.
5. Ohranjanje narave
(1) Območje predstavlja kmetijske travniško-njivske površine brez drevesne vegetacije. Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obravnavano območje se ne nahaja v daljinskem območju vpliva posebnih varovanih in zavarovanih območij. Na obravnavanem območju prav tako ni habitatov zavarovanih vrst ter prednostnih habitatnih tipov.
(2) Za območje OPPN izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebna.
6. Varstvo voda
(1) Vse posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZVO-1: gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo.
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi o varstvu okolja:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09);
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07);
– Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08).
(4) Urediti je potrebno odvajanje padavinskih voda. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V skladu z 92. členom ZVO-1 je v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbaniziranih površin. Za ureditev ponikovalnic je potrebno pridobiti geološko poročilo s katerega bo razvidna sestava terena in na podlagi ponikovalnega preizkusa prikazana zmožnost ponikanja padavinske vode.
(5) Pri načrtovanju, izvedbi in obratovanju objekta je potrebno upoštevati še:
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99, 7/00, 41/04 – ZVO-1);
– Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 113/09);
– Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09),
– Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04).
(6) Gnojišče in gnojnična jama naj bosta urejena v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, 98/07).
(7) Skladno s 65. členom ZVO-1 je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meja brega voda 2. reda.
(8) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.
(9) Preventivno se preprečuje obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.
(10) Skladišče goriv za kmetijske stroje je predvideno v garaži za stroje.

(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo.
(2) Območje leži na potresno srednje nevarnem območju (stopnja 0,175 G na karti potresne ogroženosti).
(3) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
(4) Na podlagi podatkov Agencije RS za okolje in prikaza stanja prostora v Mestni občini Kranj območje OPPN ne leži na območju ogroženosti pred poplavami, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti.
(5) Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi Hidrološko-geološkega poročila.

(1) Pri načrtovanju gradenj objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Pri načrtovanju notranje ureditve kmetije je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(2) V OPPN so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07). Zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni ukrepi (požarna ločitev) in zagotovitev zadostne količine požarne vode iz javnega vodovodnega omrežja preko nadzemnega hidranta. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
(3) Za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, se v sklopu projektne dokumentacije PGD izdela študija požarne varnosti na osnovi katere investitor pridobi požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.

(1) Pri določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do ± 0,50 m s tem, da kota objekta in dovoz ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
(2) Tlorisne gabarite se lahko presega do ±5 %.
(3) Dovoljeno je tudi odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka.
Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(4) Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

Načrt parcelacije določa gradbeno parcelo kmetije in tehnične elemente za gradnjo objektov v naravi. Parcelacija je razvidna iz načrta št. 2.5 Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo. Parcela za gradnjo kmetije je določena z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge.

Ureditve in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale sočasno:
– dograditev sekundarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebna za gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov nanje, izgradnja dela javne poti ter izgradnja infrastrukture znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– izgradnja objektov kmetijskega gospodarstva in
– zunanja ureditev objektov kmetije z zasaditvijo visokodebelnih sadnih dreves.

Širine in radiji priključkov na javno pot ter elementi poljske poti morajo biti prilagojeni potrebam komunalnih vozil oziroma prometa. Priključka morata biti prilagojena niveleti vozišča poti na katero se priključujeta. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste. Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.

V času gradnje ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred pričetkom del morajo izvajalci obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj, zaradi zagotovitve arheološkega nadzora nad zemeljskimi deli,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(1) Vsi vplivi prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti kmetijskega gospodarstva Sajovic se spremljajo na podlagi predpisov s področja varovanj.
Varstvo tal in voda
(2) Med gradnjo se izvaja spremljanje kazalcev okolja in sicer s spremljanjem nepredvidenih dogodkov na gradbišču, v gradbenem dnevniku (zaradi morebitnih pojavov razlitja snovi, izpiranja nevarnih snovi, okvare strojev ipd.) in poročili o ukrepih. Potrebno je zagotavljati nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih in kmetijskih strojih in drugih napravah, voditi evidence odpadne embalaže ter reden pregled lovilca olj na ploščadi za pranje in vzdrževanje kmetijskih strojev v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98 in 50/01).
Varstvo zraka
(3) Monitoring v času obratovanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03).
Varstvo hrupa
(4) V času gradnje in med obratovanjem kmetijskega gospodarstva Sajovic se s strani organizacije, pristojne za nadzor ravni hrupa izvaja reden nadzor nad upoštevanjem predpisov.
Ravnanje z odpadki
(5) Po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) mora povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov, izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki. Ob vsaki predaji odpadkov (razen komunalnih) pooblaščeni organizaciji naj se skladno z navedeno uredbo pridobi evidenčni list in arhivira za dobo petih let.
Varovanje kulturne dediščine
(6) Ob gradnji objektov na območju OPPN je potrebno izvesti arheološki nadzor na celotni lokaciji posega.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt velja dokler se na območju OPPN izvaja kmetijska dejavnost.
(2) Namenska raba Območja OPPN (IK) se v občinskem aktu ne sme spreminjati v druga stavbna zemljišča. Po morebitnem prenehanju kmetovanja je možna le sprememba namenske rabe območja nazaj v kmetijsko rabo.

Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled na Mestni občini Kranj in na Upravni enoti Kranj.

Nadzor nad izvajanjem predmetnega odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike Slovenije in pooblaščene organizacije ter v okviru svoje pristojnosti Mestna občina Kranj.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka za obravnavano območje prenehajo veljati določbe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih morfološke celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika (Uradni list RS, št. 72/04, 68/05, 22/06 – popravek, 16/07 – avtentična razlaga, 22/08 – popravek, 64/08 – obvezna razlaga, 33/10, 8/12 – popravek).
(2) Po vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja, dopolnjuje ali nadomesti.
(3) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kranj, oktober 2012