Na podlagi 57. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 57/12) (v nadaljevanju: ZPNačrt)) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na 16. redni seji dne 17. 10. 2012 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sevnica od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 36/02), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je pod št. 10/2012, izdelal DEMIDA ARHITEKTURA d.o.o., Log 50, 8294 Boštanj.

Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
8. Nova parcelacija
9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
11. Grafične priloge
12. Seznam prilog
B) GRAFIČNI DEL:

1.   Prikaz namenske rabe iz       M 1:5000
     planskega akta
2.   Območje OPPN z obstoječim     M 1:1000
     parcelnim stanjem
3.   Geodetski načrt                M 1:500
4.   Ureditvena situacija           M 1:500
5.   Prikaz prometne, komunalne     M 1:500
     in energetske
     infrastrukture
6.   Prikaz ureditev, potrebnih     M 1:500
     za obrambo ter varstvo
     pred naravnimi in drugimi
     nesrečami vključno z
     varstvom pred požarom
7.   Načrt parcelacije              M 1:500
8.   Geodetsko zazidalna           M 1:500.
     situacija s prerezi

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je del naselja Šmarje v mestu Sevnica, ki na severozahodni strani meji s Kozjansko cesto, na jugozahodni strani s cesto Pot na Zajčjo goro, na vzhodno stran pa s stanovanjsko pozidavo naselja Šmarje.
Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 4.215,00 m2.
Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na del zemljišča k.o. Šmarje: 95, 92/2.
Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na kanalizacijsko, električno, TK in CATV omrežje.

Na območju OPPN je dovoljena stanovanjska dejavnost.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– nestanovanjski objekti,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08).

Na območju urejanja je predvidena gradnja štirih enostanovanjskih objektov, gospodarskih objektov, opornih zidov in dograditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture za priključitev načrtovanih objektov.
Enostanovanjski objekti:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri vzhod–zahod in sever–jug, ob določeni gradbeni liniji in odmika od sosednjega zemljišča. Vsaj ena tretjina objekta se mora dotikati gradbene linije, objekt mora biti vzporeden z gradbeno linijo,
– horizontalni gabarit: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1,2 in predpisan odmik od sosednje parcele. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati svobodno oblikovane volumne do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/2 osnovnega objekta,
– vertikalni gabarit: max. K + P+ N, ali (K + P + M, P + M, P + N). V primeru izvedbe kleti morajo biti maksimalno vkopane v zemljo, vidni del je lahko do 60 cm nad nivojem terena.
Dovoljena je delna podkletitev objekta,
– kolenčni zid: max. do 1.40 m,
– konstrukcija: klasična – zidana ali kombinacija klasične in montažne,
– streha: dvokapnice, enokapnice, ravne ali večkapnice z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega ½ površine osnovne strešine. Naklon strehe bo 30–40º, prekrita bo s kritino rdeče ali temne barve. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina v imitaciji klasične kritine v enaki barvi kot osnovna streha.
Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta.
Strehe nad svobodno oblikovanimi volumni so lahko ravne, polkrožne, večkapne, dvokapne. Izvedba večkapnih in dvokapnih streh nad svobodno oblikovanimi volumni morajo imeti isti naklon kot osnovna strešina stanovanjske stavbe, enokapne, polkrožne in ravne so lahko nižjega naklona,
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena je izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv, ki morajo biti medsebojno barvno usklajene.
Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev parcele: parkirišča in manipulacijske površine so lahko asfaltirane, tlakovane ali izvedene s travnimi ploščami, preostali del parcele se hortikulturno uredi.
Gospodarski objekt:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji. Dovoljena je gradnja gospodarskega objekta kot dozidava k stanovanjski stavbi, ali ločeno kot samostojni objekt,
– horizontalni gabarit: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1,2. Maksimalni horizontalni gabarit je 10,00 x 7,00 m,
– vertikalni gabarit: max. K + P. V primeru izvedbe kleti morajo le-te biti v celoti vkopane v zemljo, max. višina slemena je lahko 6,50 m,
– konstrukcija: klasična – zidana, lesena, montažna, kovinska ali kombinacija le-teh. Gospodarski objekt je lahko zasnovan kot nadstrešnica, kombinirano delno nadstrešnica delno zaprt objekt ali v celoti zaprt objekt,
– streha: dvokapnice, enokapnice, ravne, polkrožne ali večkapnice. Naklon strehe bo 30–40º, prekrita bo s kritino rdeče ali temne barve. Pri izvedbi enokapne ali polkrožne strehe je dovoljen manjši naklon in pločevinasta oziroma transparentna kritina. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. V primeru, da se gospodarski objekt gradi kot dozidava k stanovanjski stavbi, je lahko smer slemena vzporedna tudi s krajšo stranico,
– fasada: pri klasični – zidani izvedbi je fasada izdelana v zaglajenem ometu svetle barve, ki mora biti poenotena s stanovanjsko stavbo.
Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

Gradbeno inženirski objekti:
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, hodnik za pešce, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– dovozi z manipulativnimi površinami in parkirna mesta so lahko izvedeni s travnimi ploščami, tlakovani ali asfaltirani,
– ograje so lahko kovinske ali iz naravnih materialov, višine max. do 1.80 m, zasajene oziroma postavljene na parcelno mejo razen ob javni cesti in cestnem priključku, kjer ograje ne smejo presegati višino 70 cm,
– oporni zid se obloži z naravnim kamnom.

Prometno omrežje:
Za dostop na območje urejanja je predvidena izvedba štirih novih priključkov do posameznih stanovanjskih objektov. Cestni priključki bodo širine vozišča do 5,50 m s priključnima radijema r = 3,00 m.
Med območjem urejanja in Kozjansko ulico ter cesto Pot na Zajčjo goro, je predvidena izvedba hodnika za pešce širine 1,20 m.
Vsaki stanovanjski objekt, v sklopu nove parcele za gradnjo, mora imeti zagotovljeno število parkirnih mest za osebna vozila skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 1/11).
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca ceste za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu javne poti.

Kanalizacijsko omrežje:
Na obravnavanem območju je predviden ločen kanalizacijski sistem.
V soglasju z upravljavcem JP Komunala d.o.o. Sevnica se načrtovani objekti priključujejo na javno kanalizacijsko omrežje.
Meteorne vode z obravnavanega območja se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječo javno kanalizacijo.
Kanalizacijski priključek je del objekta, ki je v lasti investitorja in je namenjen odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode do kanalizacijskega omrežja ali naravnega odvodnika. Vsebuje priključni spoj na lokalni in interni cevovod kanalizacije ter priključni cevovod. Priključni spoj na cevovod lokalne kanalizacije se izvede v revizijskem jašku. Priključni spoj priključne cevi na interno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku, praviloma na parcelni meji med javnim in zasebnim zemljiščem. Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna priključne cevi 1,30 m pod zemljiščem so lahko notranjega premera 800 mm, globlji jaški pa morajo biti notranjega premera 1000 mm. Najmanjši presek kanalizacijskega priključka je DN 160 mm. Priporočljiv najmanjši padec kanalizacijskega priključka je 20 ‰.
Odvod odpadnih komunalnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na lokalnem kanalizacijskem kanalu. Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na lokalnem kanalizacijskem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška. Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na lokalnem kanalizacijskem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno nadzorovano odpreti oziroma zapreti. Izjemoma je pri ločenih sistemih kanalizacije možna neposredna priključitev odvoda odpadnih voda iz kletnih prostorov, katerih kota tal je do 50 cm pod koto pokrova najbližjega revizijskega jaška na lokalnem kanalizacijskem kanalu – kota temena lokalnega kanalizacijskega kanala na tem mestu pa je najmanj 80 cm pod koto tal kleti z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to navedeno v prejšnjem odstavku. Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in izvedejo le v zasebnih stavbah, kjer je to v osebnem interesu lastnika stavbe. V tem primeru mora biti sestavni del dokumentacije tudi podpisana izjava uporabnika, da v celoti krije stroške ob morebitni preplaviti objekta.
Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega kanalizacijskega sistema neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka hišni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01).
Načrtovana kanalizacija, jaški, pokrovi in čistilne naprave morajo biti izvedeni iz vodotesnega materiala.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek in gradnjo v varstvenem koridorju kanalizacijskega omrežja.
Trase obstoječe in predvidene kanalizacije so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Vodovodno omrežje:
Za oskrbo pitne vode je za obravnavano območje predvidena dograditev obstoječega vodovodnega omrežja.
V soglasju z upravljavcem JP Komunala d.o.o. Sevnica, se načrtovani objekti priključujejo na predvideno dograjeno javno vodovodno omrežje.
Merilno mesto mora biti locirano v jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V primeru, da bo jašek lociran v terenu s talno vodo, mora biti ta vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode. Jašek mora biti obvezno zaščiten proti zmrzali. Uporabnik je dolžan sam nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred zmrzaljo in poškodbami. Vodomerni jašek je lahko betonske izvedbe pravokotnega tlorisa 100x80 cm za en vodomer ali 100x100 cm za vgradnjo dveh vodomerov, globine najmanj 100 cm ali kot montažni industrijski izdelek pooblaščenih dobaviteljev. Lokacija jaška se določi v dogovoru z upravljavcem vodovoda.
Za priključitev na javno vodovodno omrežje in meritev porabe vode, je potrebno predvideti betonski ali plastični montažni jašek in vanj vgraditi atestirani vodomer nazivnega premera DN 20 mm (3/4«). Za priključek, ki je razdalja med javnim vodovodnim vodom in jaškom, v katerem je nameščen števec, se upošteva dimenzija priključka najmanj Ø 32 mm iz materiala PE /12,5 bar. Na priključku za vodomerom, je potrebno vgraditi nepovratni ventil tako, da se prepreči povratek vode oziroma onesnaževanje vodovodnega omrežja iz internih naprav uporabnika.
Izdelava hišnega priključka, je investitor dolžan naročiti pri upravljavcu najmanj 8 dni pred pričetkom del. Izvedba vodovodnega priključka je v celoti strošek investitorja. Investitor se zaveže za traso priključka pridobiti ustrezna dovoljenja od lastnikov zemljišča, kolikor trasa priključka ne poteka v celoti po parcelah v lasti investitorja.
Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega vodovoda neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka vodovodni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja merilnega mesta, ter komplet hišnega priključka v primeru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.
Obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po severnem delu območja urejanja se prestavi tako kot je prikazano v grafični prilogi št. 5.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
Trase obstoječega in predvidenega vodovoda ter lokacije hidrantov so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Električno omrežje:
Na območju urejanja poteka obstoječi SN kablovod 20 kV, TP Šmarje III–TP Šmarje I in NN električno omrežje, ki se jih upošteva kot omejitveni faktor pri načrtovanju in gradnji novih objektov.
V primeru posegov v bližini elektroenergetskih vodov in naprav, je potrebno obvestiti Elektro Celje, d.d., si pridobiti projektne pogoje za zaščito ali prestavitev elektroenergetskih vodov, ki jih je potrebno projektno obdelati in si na rešitve pridobiti soglasje Elektro Celje, d.d..
Stroški nadzora, izdelave projektne dokumentacije in posegov na elektroenergetskih vodih in napravah kot posledica posega v prostor skladno z OPPN, bremenijo investitorja predmetnih posegov v prostor.
Za potrebe napajanja novih objektov, je potrebno zgraditi nov napajalni NN električni vod, ter ustrezno zaščititi obstoječi SN 20 kV kablovod, na osnovi izdelane projektne dokumentacije PGD, PZI.
Za območje urejanja je električna energija na razpolago na NN zbiralkah v transformatorski postaji 20/0,4 kV Šmarje I.
Za priklop stanovanjskih objektov na obstoječe NN omrežje v transformatorski postaji TP Šmarje I je predviden kabel E-AY2Y-J 4x70+1,5 mm2 uvlečen v kabelsko kanalizacijo iz stigmafleks cevi fi-160 mm na globini 0,8 m. Trasa kabla in kabelske kanalizacije poteka od obstoječe TP postaje do KPO1 in KPO2 omarice prostostoječe izvedbe in potem do omaric KPO3 in KPO4. Kabel bo v TP varovan z varovalkami 1 x 3 x 100 A.
Pri spremembi trase kabelske kanalizacije so predvideni tipski elektroenergetski jaški dimenzij 1,2 x 1,2 x 1,2 m z LTŽ pokrovom 80 x 80 cm po tipizaciji Elektro Celje d.d. Skupaj na trasi so predvideni 4 tipski jaški.
Kabli se polagajo v enem kosu, minimalna temperatura okolice pri polaganju kablov mora biti najmanj +5 ºC.
Izvede se dograditev javne razsvetljave območja urejanja s svetilkami na drogovih.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektroenergetskega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
Pri delih v bližini el. vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino el. voda na razdaljo manjšo od 3 m.
Investitor je dolžan najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pri Elektro Celje, d.d. naročiti zakoličbo vseh obstoječih in podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo po oziroma v neposredni bližini obravnavanega območja, mehansko zaščito istih, varnostne izklope ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del.
Izkopi v bližini el. kablov so dovoljeni samo ročni in pod strokovnim nadzorom Elektro Celje, d.d..
Vsa križanja in neposredno približevanje ostalih komunalnih vodov z el. kabli je potrebno geodetsko posneti in posnetke dostaviti Elektro Celje, d.d..
Zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito el. kablov bo po predhodnem naročilu na stroške investitorja izvajalo Elektro Celje, d.d..
V primeru kakršnihkoli poškodb elektroenergetskih vodov in naprav, ki bi nastale kot posledica predmetnega posega v prostor, krije stroške sanacije le-teh investitor.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti od Elektro Celje, d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, v katerem bodo podani tehnični parametri za projektiranje elektro instalacij in priključnega voda, skleniti pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje in soglasje k projektni dokumentaciji.
Trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 5.

Plinovodno omrežje:
Na samem območju prostorske ureditve je evidentirano plinovodno omrežje PE cevi premera 160 mm, tlaka 100 mbar.
V soglasju z upravljavcem JP Plinovod Sevnica d.o.o., je možno priključevanje objektov na obstoječe plinovodno omrežje. V ta namen je predvidena dograditev obstoječega plinovodnega omrežja za potrebe načrtovanih objektov.
Pri izgradnji plinskega omrežja je potrebno upoštevati „Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom 16 bar“.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca JP Plinovod Sevnica d.o.o., za priključek na plinovodno omrežje.
Trase obstoječega in predvidenega plinovodnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Optično in TK omrežje:
Za oskrbo predvidene pozidave z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječe TK omrežje.
V ta namen se zgradi dvocevna (2xPVC ø110 mm) kabelska kanalizacija od obstoječe trase – kabelski jašek pri stanovanjskem bloku na Planinski cesti 26.
Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novopredvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik pa bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,80 m.
Naročniška cev bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodovod TK kabelske kanalizacije bodo minimalno 0,30 m.
Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad traso TK kabla in TK kabelske kanalizacije (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču /oziroma drugih povoznih površinah je potrebno PEHD cevi dodatno ščititi s PVC 125 cevmi.
Za vse nove gradnje TK povezav in prestavitve v okviru zaščite obstoječega TK omrežja je potrebno skleniti pogodbe o ureditvi služnosti s Telekomom Slovenije.
Investitor si mora pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji PGD, katere sestavni del mora biti tudi načrt za izgradnjo TK priključka.
Pri načrtovanju območja urejanja in projektiranju objektov se upoštevajo naslednje smernice Telekoma Slovenije d.d.:
– pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije, d.d. k projektnim rešitvam,
– obstoječe TK omrežje na območju predvidene ureditve je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali,
– vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d.
Trase obstoječega ter predvidenega TK in optičnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.

CATV omrežje:
Za oskrbo predvidene pozidave z novimi CATV priključki je potrebno dograditi primarno CATV omrežje z navezavo na obstoječe CATV omrežje.
Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novopredvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi.
Trase predvidenega CATV omrežja se v soglasju z upravljavcem Telekom Slovenije d.d. polaga v isto kabelsko kanalizacijo.

Ogrevanje objektov:
– na območju urejanja se objekti priključijo na plinovodno omrežje v soglasju z upravljavcem,
– dovoljeni so drugi alternativni viri ogrevanja (biomasa, toplotna črpalka …).

Odpadki:
Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 25/09 – UPB, 78/09).
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
Gradbeni odpadki:
Z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu s 4. členom Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, je dne 19. 4. 2012 izdalo odločbo št. 35409-94/2012/2 z obrazložitvijo, da za Občinski podrobni prostorski načrt za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro, ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
Ohranjanje kulturne dediščine:
Na obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
Priporočila za varstvo arheoloških ostalin v postopkih priprave projektne dokumentacije in gradnje:
80. člen ZVKD-1 določa, da se na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda. Stroški predhodnih arheoloških raziskav se v tem primeru krijejo iz državnega proračuna v okviru javne službe.
Površne znotraj območja prostorskega akta še niso bile pregledane. Kolikor želi investitor, da se raziskave opravijo prej, kot je to možno zagotoviti v okviru načrta zavoda in v zvezi z njim opredeljenih finančnih sredstev, lahko predhodne arheološke raziskave opravi tudi drug za to usposobljen izvajalec ob strokovnem nadzoru Zavoda.
Čas, ki je potreben za izvedbo predhodnih raziskav, obremenitev investicij(e) s stroški raziskav (izkopavanje in poizkopavalni postopki), kot tudi možnost zahteve po spremembi izvedbenih načrtov so po mnenju Ministrstva dovolj tehtni razlogi, da je tudi pripravljavcu projektne dokumentacije v interesu, da se predhodne arheološke raziskave (pregledi) opravijo pred izdajo gradbenih dovoljenj.
V skladu z določili 31. člena ZVKD-1 je za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke dediščine pristojen minister za področje varstva kulturne dediščine.
Projektni pogoji:
Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja s podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k načrtu (49.b člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07).

Varstvo pred hrupom:
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa Ldvn za III. stopnje varstva pred hrupom.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije.

Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem:
Porabo električne energije je treba prilagoditi pogojem, ki so za primer poslovnih objektov zapisani v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07), za razsvetljavo pa uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.

Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema in čistilne naprave.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v obstoječo javno kanalizacijo.
Urejanje voda:
Pri načrtovanju območja urejanja in projektiranju objektov se upoštevajo naslednje smernice RS, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, Oddelek območja Spodnje Save:
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09),
– odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. člen ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …),
– padavinske iz obravnavanega območja s streh, parkirišč, cest in ostalih utrjenih površin) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Padavinske vode iz utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj. Iz PGD mora biti razvidno‚ da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2),
– vsi kanali in jaški meteorne kanalizacije morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi. Pokrovi jaškov morajo biti izvedeni tako, da bo onemogočen povratni izliv vode iz kanalizacije,
– morebitne tehnološke vode je potrebno pred iz tokom v kanalizacijo očistiti do predpisane stopnje,
– za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor,
– v času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo,
– v projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije odvečnega zemeljskega in gradbenega materiala. Z odvečnim izkopanim materialom ni dovoljeno zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov in njenih pritokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščite pred erozijo in odplavljanjem materiala,
– po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje, postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
Splošne usmeritve za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov:
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu s 150. členom Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ.
Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
a. poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
b. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po Zakonu o vodah,
c. poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
d. poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
e. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
f. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,
g. hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
Za odvzem vode je potrebno pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s 125. členom (vodno dovoljenje) oziroma 136. členom (koncesija) ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, oziroma 118. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. 118. člen ZV-1 določa, da pravna ali fizična oseba, ki pri opravljanju svoje dejavnosti potrebuje vodo kot prevladujočo sestavino za opravljanje svoje dejavnosti, jo lahko odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le v primeru, če bi bil njen odvzem iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za oskrbo s pitno vodo, povezan z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Če gre za rabo vode po 136. členu ZV-1, odločba o podelitvi koncesije Vlada RS, na podlagi pobude zainteresiranega, ki se naslovi na Vlado RS. Odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje in izvedba zadrževalnika.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje in izvedba zadrževalnikov.
Dimenzioniranje zadrževalnikov
– določitev količine padavinskih odpadnih vod:
qpod = A•qp•ϕ•ψ (l/s)
A – prispevna površina s katere
voda odteka v kanal
qp – jakost naliva (l/s ha)
Φ – koeficient odtoka
ψ – koeficient zakasnitve
• jakost naliva za 15 minutni naliv: qp = 200 l/s ha
• koeficient odtoka za utrjene površine in strešine: Φ = 0,9
• koeficient zakasnitve: ψ = 1
– prispevna površina grafično ugotovljena iz topografske karte:
nova površina pozidave: A1 = 0,06 ha
qpod = A1 qp• Φ •ψ = 0,06 ha•200 l/s•ha•0,9 = 10,80 l/s
Zadrževalnik ZB1 bo volumna 10,08 l/s x 15 min = 9,07 m3. Zadrževalnik bo tlorisnih dimenzij 2,0 x 2,2 m in globine 2,2 m.
– prispevna površina grafično ugotovljena iz topografske karte:
nova površina pozidave: A2 = 0,1 ha
qpod = A2 qp• Φ •ψ = 0,10 ha•200 l/s•ha•0,9 = 18,00/s
Zadrževalnik ZB2 bo volumna 18,00l/s x 15 min = 16,20 m3. Zadrževalnik bo tlorisnih dimenzij 3,0 x 2,5 m in globine 2,2 m.

Ohranjanje narave:
Na območju urejanja ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, 8/10, v nadaljevanju ZON-UPB), zato na podlagi 105. člena ZON v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.

Poplavna varnost:
Območje OPPN ni poplavno ogroženo, zato niso predvideni ukrepi glede zagotavljanja poplavne varnosti.
Varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, erozije in varstvo pred plazovi:
Kot ukrepi varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, erozije in varstva pred plazovi, se v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom, za vsako parcelo pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
Za projektiranje objektov, ki so navedeni v 6. členu tega odloka, razen nezahtevnih in enostavnih objektov, se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.
Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Potres:
Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu za Eurocodom 8.
Varstvo pred požarom:
Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara;
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru;
– zmanjšanje škode ob požaru.
V podrobnem načrtu so upoštevani prostorski ukrepi varstva pred požarom, v skladu z določili 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
Prometna zasnova znotraj območja urejanja omogoča dostop do objektov z vsaj dveh strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za razmeščanje opreme za gasilce.
Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnove požarne varnosti, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
Zaklanjanje:
Glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.

Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo naklona 1:15, ki omogoča prost dostop funkcionalno oviranim osebam.

I. etapa:
– izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika).
II. etapa:
– zgraditi objekte,
– hortikulturna ureditev okolice objekta.

Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7. – Načrt parcelacije.
Dovoljeni odmiki zidov gospodarskih, enostavnih in nezahtevnih objektov od sosednjih parcelnih mej znaša min. 2,00 m, stanovanjskih pa 4,00 m. Manjši odmik ni dovoljen.
Gradnja gradbeno inženirskih objektov (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) je dovoljena do parcelne meje.
V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za čista stanovanjska območja predlagan naslednji kriterij za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:

+---------------------+------------------+
|Namenska raba        |Faktor zazidanosti|
|parcele za gradnjo   |       (z)        |
+---------------------+------------------+
|čista stanovanjska   |       0,4        |
|območja              |                  |
+---------------------+------------------+

Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele za gradnjo.

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na novi parceli z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel,
– za horizontalni gabarit: novi objekt se lahko gradi večjega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove parcele. Novi objekti v območju urejanja lahko gradijo manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »–«.
– za kote tal pritličja ter manipulativnih površinah so tolerance ± 30 cm, kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne poti,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost cestnega prometa,
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN,
– pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt.

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v drugi etapi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka, se za območje urejanja z OPPN razveljavi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo večstanovanjskih objektov v Šmarju (Uradni list RS, št. 34/10).

OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Sevnica.

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.