Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – uradno prečiščeno besedilo, 53/08) in 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ­(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B) ter 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 19. seji dne 16. 10. 2012 sprejel

S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskem zemljišču za gradnjo hleva proste reje v naselju Podgorje«, v nadaljevanju: OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 12001.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskem zemljišču za gradnjo hleva proste reje v naselju Podgorje, v nadaljevanju: odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorjev.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

Območje obravnave se nahaja v kraju Podgorje pri Slovenj Gradcu. Veliko je ca. 6.058 m2 in obsega parcelo št.: 501/2, k.o. Podgorje.

Prometno bo ureditveno območje OPPN podrejeno navezano na lokalno cesto Spodnja vas (Podgorje)–šola preko obstoječe dovozne ceste.
Za potrebe novega hleva je treba zgraditi nove komunalne vode (vodovod, komunalna kanalizacija) in jih priključiti na obstoječe javno vodovodno in komunalno kanalizacijsko omrežje, ki se nahajata v lokalni cesti vzhodno od območja. Območje prečka NN elektro vod – 20 kV daljnovod, ki ga je treba kablirati. Za potrebe napajanja predvidenega objekta z električno energijo je treba izgraditi NN kablovod iz obstoječe nizkonapetostne omarice PMO 1 do predvidene nizkonapetostne omarice PMO 2 na predvidenem objektu. Padavinske odpadne vode je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, z iztokom na predvideno ponikovalnico na severnem robu obravnavanega območja, tehnološko odpadno vodo – gnojevko pa v zunanjo laguno za gnojevko. Zraven lagune je treba urediti še gnojišče, katero bo služilo za skladiščenje gnoja.

Načrtovana je gradnja hleva, koritastih silosov, lagune in gnojne jame, enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve in pomožnih kmetijsko-gozdarski objektov) ter objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) opisanih v 4. členu in IV. poglavju.
Predvidena je odstranitev lesene lope.

Hlev
– horizontalne dimenzije: 44,4 m x 27,3 m ±2 m
– etažnost: pritličen z delno izkoriščenim podstrešjem
– višina: 9,2 m ±1 m
– tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika
– streha: dvokapnica z naklonom 20°, krita z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno izolirano kritino, oziroma drugo temno kritino
– smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog
– lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom
– napušč sega preko gradbene meje.
Koritasti silosi
– horizontalne dimenzije: 35,0 m x 20,0 m ±1 m
– višina: 2 m
– prostornina: 1100 m3
– lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom.
Zunanja laguna
– (zunanji) premer 14,5 m
– višina: 4 m
– prostornina: 900 m3.
Gnojišče
– horizontalne dimenzije: 12,0 m x 8,0 m
– višina: 2 m
– prostornina: 150 m3.

Območje OPPN bo navezano na obstoječo dovozno cesto, ki se prometno podrejeno navezuje na lokalno cesto LC 377040 Spodnja vas (Podgorje)–šola.

Znotraj območja hleva se uredijo vozne in manipulativne površine. Površine se zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil določenih skladno s predvideno dejavnostjo ter prevoznost intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti primerno utrjene.

Za potrebe novega hleva je potrebno zgraditi novi vodovodni cevovod v dovozni cesti in ga priključiti na javni vodovod DUKTIL DN 100, ki poteka v lokalni cesti vzhodno od obravnavanega območja. Za merjenje porabe vode je potrebno predviditi jašek z vodomerom in zasunom izven objekta.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih voda iz novo zgrajenega hleva bo treba v dovozni cesti zgraditi komunalno kanalizacijo in jo priključiti na javno komunalno kanalizacijo št. 10112, ki se zaključuje s centralno čistilno napravo Slovenj Gradcu, v najbližji revizijski jašek. V komunalno kanalizacijo se odvajajo vode iz garderobe s prho in sanitarijami, pisarne za veterinarja, shrambe ter strojnice.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
Padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato naveže na predvideno ponikovalnico na severnem robu obravnavanega območja.
Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v predvideno ponikovalnico.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico.
Tehnološko odpadno vodo predstavlja gnojevka. Gnojevka se poriva v kanal za gnojevko, ki se nahaja na zunanji jugozahodni strani hleva, od koder se gnojevka prečrpava preko cevi v zunanjo laguno za gnojevko, velikosti 900 m3, ki mora biti grajena iz vodonepropustnega armiranega betona. Zraven lagune se uredi še gnojišče, velikosti 150 m3, katero služi za skladiščenje gnoja iz boksov za teleta, porodnišnice in prostora za bolno živino, kateri so nastlani s slamo.

Napajanje obravnavanega objekta z električno energijo je predvideno v dveh variantah.
Varianta 1: v primeru, da ne bo povečanja priključne moči, bo treba:
– zgraditi NN kablovod iz obstoječe nizkonapetostne omarice PMO 1 do predvidene nizkonapetostne omarice PMO 2 na predvidenem objektu in
– kablirati obstoječi 20 kV daljnovod od točke 48 do točke 50.
Varianta 2: v primeru povečanja priključne moči pred ali po zaključku del (v skladu z energetskimi potrebami investitorja glede na dejansko dobavljeno tehnološko opremo) bo treba:
– zgraditi NN kablovod iz obstoječe transformatorske postaje TP Podgorje, 011 do predvidene nizkonapetostne omarice PMO 2 na predvidenem objektu in
– kablirati obstoječi 20 kV daljnovod od točke 48 do točke 50.

Objekt je možno ogrevati na električno energijo. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Gradbišče lahko le v dnevnem času med 7. in 19. uro.

Območje občine spada po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka v II. stopnjo onesnaženosti.
Objekt, oziroma hlev kot celota, mora biti po svoji dejavnosti ekološko čist, koncentracija smradu, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu pa ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva – kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2-krat letno.
Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves – mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter z odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva.
V izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne energente.
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

Območje obravnave se ne nahaja na območju varovanja podtalnice.
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:
– padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov,
– komunalne odpadne vode in
– tehnološke vode.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda;
– komunalne odpadne vode iz objekta je treba voditi v predvideno komunalno kanalizacijo, ki se odvaja v obstoječo javno komunalno kanalizacijo z iztokom na centralno čistilno napravo Slovenj Gradec;
– padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v predvideno ponikovalnico;
– odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico;
– tehnološke vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče);
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
– ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr. v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
– v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega.

Med gradnjo je treba:
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 85/11).
Ker bo vršen odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mokro - suho), si mora investitor priskrbeti tipske posode za zbiranje ločenih frakcij.
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.

Na območju obravnave so bile opravljene predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala. Na območju ni bilo najdenih večjih arheoloških ostalin.

Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. Temu primerno je treba predvideti način gradnje.
Treba je zagotoviti ojačitev prve plošče.
Na obravnavanem območju ni nevarnosti erozije, poplav in visoke podtalnice.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:
– treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja;
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo;
– treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
– v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode;
– v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov;
– treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov;
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN;
– treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.