Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) ter 15. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06, 51/10) je Občinski svet Občine Tabor na 1. izredni seji dne 17. 10. 2012 sprejel

(1) V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 21/90, 32/92, 69/93,7/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 77/98) in prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990 za območje Občine Tabor (Uradni list RS, št. 32/99, 58/99, 96/02, 83/08) – v nadaljevanju: prostorski plan Občine Tabor Občinski svet Občine Tabor sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Tabor – v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP, po projektu št. 76-2010, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Tabor (Uradni list RS, št. 118/03) – v nadaljevanju: odlok o PUP se spremeni in dopolni tako, da se dopolnijo posamezni členi tega odloka. Če ni s tem odlokom drugače predpisano, se uporabljajo pogoji osnovnega odloka o PUP.
(3) Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev PUP je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09).

Spremembe in dopolnitve PUP iz 1. člena tega odloka vsebujejo tekstualni in grafični del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje sprememb in dopolnitev PUP
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s spremembami in dopolnitvami PUP
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti PUP.
Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1/a: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega plana občine Tabor – območje 1''
GRAFIČNI NAČRT 1/b: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega plana občine Tabor – območje 6''
GRAFIČNI NAČRT 2/a: ''Izsek iz PUP za območje Občine Tabor – območje 1''
GRAFIČNI NAČRT 2/b: ''Izsek iz PUP za območje Občine Tabor – območje 6''
GRAFIČNI NAČRT 3/a: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem – območje 1''
GRAFIČNI NAČRT 3/b: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem – območje 6''
GRAFIČNI NAČRT 4/a: ''Zazidalna situacija – območje 1''
GRAFIČNI NAČRT 4/b: ''Zazidalna situacija – območje 6''
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage (geodetski načrti s certifikati, geološko-geomehanski poročili in hidro-geološko poročilo, ugotovitve poplavne ogroženosti in strokovne protipoplavne rešitve)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.

(1) 2. člen odloka o PUP se dopolni z novimi odstavki:
Območje sprememb in dopolnitev PUP obsega več ureditev, ki so razdeljena na 9 območij, in sicer:
– območje 1: površine z objekti za poslovno kmetijsko proizvodnjo in bivanje na nezazidanih stavbnih zemljiščih v Kapli se nahajajo severno od Ojstrške vasi in južno od regionalne ceste Ljubljana–Celje ter vzhodno od lokalne ceste Kapla–Ojstriška vas, območje obsega 11,996 m2 (1,2 ha);
– območje 2: uskladitev določil PUP tako, da je možna postavitev kozolcev kot nezahtevnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, in kozolcev kot enostavnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, na kmetijskih in gozdnih zemljiščih na območju celotne Občine Tabor;
– območje 3: uskladitev določil PUP tako, da je določena vrsta enostavnih in nezahtevnih objektov lahko uporabljana tudi v turistične namene, velja za območje v Miklavžu pri Taboru;
– območje 4: uskladitev določil PUP tako, da je v enoti 5A/1, Ojstriška vas dovoljena tudi gradnja stanovanjskih objektov (poleg sedaj dopuščene gradnje proizvodnih objektov z mirno, nehrupno dejavnostjo), velja za navedeno morfološko enoto, ki se nahaja v severnem delu Ojstriške vasi, območje obsega 7,505 m2;
– območje 5: prometna ureditev križišča Tabor–Ojstriška vas–Loke se nanaša na širše območje navedenega križišča; območje obsega 2149 m2;
– območje 6: območje individualnih hiš se nahaja v širšem območju naselja Pondor in sicer južno od Bolske, na zahodni strani območja, ki se ureja z veljavnim občinskim lokacijskim načrtom; območje obsega 2499 m2;
– območje 7: uskladitev določil PUP tako, da je v enoti K6/Z3 dovoljena tudi gradnja novega stanovanjskega objekta v sklopu kmetije Miklaužič zahodno od naselja Tabor (poleg sedaj dopuščene nadomestne gradnje stanovanjskega objekta),
– območje 8: zagotovitev možnosti za ureditev šotorišča ter možnosti za ureditev spremljajoče infrastrukture na turistični kmetiji Weiss v širšem območju naselja Miklavž pri Taboru,
– območje 9: uskladitev določil PUP tako, da je v enoti 2A/1, Tabor dovoljena tudi sprememba namembnosti objektov s poslovno dejavnostjo v stanovanjske objekte (poleg sedaj dopuščene spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov v turistične ter gospodarskih v stanovanjske objekte).
Območja sprememb in dopolnitev PUP od 1 do 8 zajemajo naslednje zemljiške parcele ali dele parcel:
– območje 1: 1633/3, 1633/4, 657/5, 657/7, 657/8, 659/2, 673/2, 679/2, 680/2, 684/4, 685/2, 688/2 in 688/3, k.o. Ojstriška vas;
– območje 2: določila veljajo za območja kmetijskih in gozdnih zemljišč v celotni Občini Tabor;
– območje 3: 235/1, 253/2, 253/5, 255, 256/1, 259/5, 258/1 in 253/3, k.o. Miklavž;
– območje 4: 1380/1, 1380/2, 1380/3, 1381/2, 1381/4, 1847, 1944, 1949, 1950/2 in 1951/2, k.o. Ojstriška vas;
– območje 5: 1278/2, 1646/4, 1637/5, 1164/2, 1158/2, 1158/1, 1164/1, 1157, *177/1, 1278/1, k.o. Ojstriška vas;
– območje 6: 1596/6, 1596/45, 1596/46 in 1658/3, k.o. Ojstriška vas;
– območje 7: 1201/1, 1201/2 in 1201/3, k.o. Ojstriška vas;
– območje 8: *184/1, *185, *187, 664, 665, 673, 669, k.o. Miklavž.
Območje sprememb in dopolnitev PUP 9 obsega zemljišča v osrednjem delu naselja Tabor; večji del območja se nahaja vzhodno in severno od regionalne ceste Pondor–Tabor, manjši del pa južno od regionalne ceste Pondor–Tabor, vzhodno od cerkve ter zahodno od lokalne ceste Tabor–Miklavž. Meja območja 9 poteka po naslednjih zemljiških parcelah v k.o. Ojstriška vas: na skrajnem J delu teče meja po 1174/4, na JZ delu se obrne poti S in poteka po Z robu 1174/3 in 1174/6, nato se obrne proti Z in teče po J robu 1174/2, 1177/4 in 1177/2 ter po S robu 1177/1 in *168, nato prečka cesto 1646/4 in teče po sredini 1179/1 in *165 proti Z, nato teče v smeri proti S in sicer po Z robu *165 in Z robu ceste 1646/4 do SZ vogala 1181/1, kjer se usmeri proti V in teče po S robu 1181/1 in 1182/3, nato se usmeri proti S in teče po Z robu 1183/2, *174/2, *315 in 1183/1, kjer doseže skrajno S točko, od tod se usmeri proti J in teče po V strani 1651/1, pri 1277/1 se usmeri proti V tako, da teče po S robu 1277/1, na njenem SV vogalu se usmeri proti J in teče po V robu 1277/1 in 1277/2, po S in V robu 1285/12 ter po V robu 1285/8, nato teče po S robu ceste 1646/4, ki jo prečka in se usmeri proti J tako, da teče po V robu 1165/3, *241/3, 1165/2, 1165/1, 1165/2 in 1165/2, kjer se na J priključi 1174/4.
V primeru odstopanja med zemljiškimi parcelami, navedenimi v tekstualnem delu, in zemljiškimi parcelami, prikazanimi v grafičnem delu, se šteje, da območja sprememb in dopolnitev PUP, označena z 1 in 6, zajemajo zemljiške parcele kot so prikazane v grafičnem delu, območje 9 pa kot je prikazano v grafičnem delu veljavnega odloka o PUP.
(2) 3. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Meje novih ureditvenih območij in morfoloških enot, in sicer meje območij 1 in 6, so razvidne iz grafičnega dela sprememb in dopolnitev PUP.

(1) 8. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Zemljišča na območju sprememb in dopolnitev PUP so v prostorskem planu Občine Tabor opredeljena:
– na območju 1 kot stavbna zemljišča oziroma kot površine z objekti za poslovno kmetijsko proizvodnjo in bivanje,
– na območju 2 kot kmetijska in gozdna zemljišča,
– na območju 3 kot gozd in kmetijska zemljišča oziroma površine drugih kmetijskih zemljišč,
– na območju 4 kot stavbna zemljišča oziroma kot čiste stanovanjske površine,
– na območju 5 kot stavbna zemljišča oziroma kot mešana območja,
– na območju 6 kot stavbna zemljišča oziroma kot območja stanovanj,
– na območju 7 kot stavbna zemljišča oziroma stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi,
– na območju 8 kot stavbna zemljišča oziroma stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi in kmetijska zemljišča oziroma površine drugih kmetijskih zemljišč ter površine najboljših kmetijskih zemljišč,
– na območju 9 kot stavbna zemljišča oziroma kot mešana območja.
(2) Za 9. členom odloka o PUP se doda nov, 9.a člen, ki se glasi:
Območje 1, ki predstavlja 1,2 ha veliko površino z objekti za poslovno kmetijsko proizvodnjo in bivanje na nezazidanih stavbnih zemljiščih v Kapli, leži med Ojstrško vasjo in regionalno cesto Ljubljana–Celje. Prometno je dostopno iz lokalne ceste Kapla–Ojstriška vas. Območje predstavlja zaokrožen kompleks nezazidanih stavbnih zemljišč, ki bodo z organizirano pozidavo zagotavljala ustrezne površine za nadaljnji razvoj občine. V območju je predvidena gradnja objektov za kmetijske dejavnosti in z njo povezanimi dejavnostmi, ob katerih je dana možnost bivanja; načrtovane dejavnosti so takega obsega, da so med seboj kompatibilne (bivanje in kmetijska dejavnost s poudarkom na ekološkem kmetijstvu oziroma z njim povezanimi storitvami). Z zapolnitvijo območja na mikroravni (območje PUP) se na makroravni zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj poslovno kmetijskih bivalnih dejavnosti ter razvoj gospodarstva v celotni Občini Tabor. Glede na to, da potrebe poslovno kmetijskega gospodarstva še niso v celoti znane, se na območju 1 dopuščajo dovolj fleksibilne možnosti za izgradnjo poslovno kmetijskih – stanovanjskih dejavnosti potencialnih (tudi neznanih) investitorjev. Območje 1 se lahko razdeli na posamezne parcele, namenjene gradnji, in sicer v skladu s podanimi pravili. Znotraj teh posameznih parcel pa si lahko posamezni investitorji v skladu s podanimi pravili svobodno zasnujejo svoje območje, ob pogoju, da ne vplivajo na izgradnjo osnovne prometne mreže ter ostale gospodarske javne infrastrukture. V naravi je na skrajnem zahodnem robu območja urejena dostopna cesta, ki se za potrebe načrtovanih ureditev na območju 1 razširi in uredi z ustreznim priključevanjem tako, da je omogočen ustrezen prometni dostop iz lokalne ceste na to območje. Preko lokalne ceste Kapla–Ojstriška vas je nato proti severu mogoč dostop na regionalno cesto Ljubljana–Celje. Območje 1 skoraj v celoti predstavljajo kmetijske površine; severno od območja poteka električni vod.
Območje 2 predstavljajo kmetijska in gozdna zemljišča v celotni občini Tabor.
Območje 3 predstavlja približno 1,3 ha veliko območje, delno poraslo z gozdom, delno izsekano oziroma travnato območje ter delno območje vodnega zbiralnika. Dostopno je po lokalni cesti, ki pelje iz Tabora proti Miklavžu pri Taboru. S temi spremembami in dopolnitvami PUP so dane možnosti ureditve delno že obstoječe turistične ponudbe na sonaravni način, brez bistvenih vplivov na okolje.
Območje 4, ki predstavlja 0,7 ha veliko območje delno že zazidanih stavbnih zemljišč, se nahaja v severnem delu Ojstriške vasi, zahodno od regionalne ceste Kapla–Ojstriška vas, na katero se območje tudi neposredno priključuje. Območje je v večjem delu že pozidano s stanovanjskimi in gospodarskimi oziroma proizvodnimi objekti. Manjši del območja predstavljajo nezazidana stavbna zemljišča, na katerih je mogoča nova gradnja kot zapolnitev obstoječega naselja. V naravi so nezazidana stavbna zemljišča prekrita s travnimi površinami ali pa se uporabljajo za potrebe obstoječih objektov. Območje je na vzhodu omejeno z navedeno regionalno cesto, od katere se odcepi javna pot, ki omejuje območje na vzhodu in proti severu; pri prečkanju javne poti s kanalom nato zahodna meja območja poteka po le-tem; na jugu je območje omejeno s stavbnimi zemljišči naselja Ojstriška vas. Zahodno od območja se razprostirajo kompleksi kmetijskih zemljišč. S temi spremembami in dopolnitvami PUP so dane možnosti, da se v območje lahko umeščajo tudi nove stanovanjske gradnje poleg že sedaj dopuščene gradnje proizvodnih objektov z mirno, nehrupno dejavnostjo.
Območje 5 predstavlja ureditev križišča Tabor–Ojstriška vas–Loke v naselju Tabor ter okolice v skladu s pogoji upravljavca. Večji del območja predstavlja že obstoječa cesta oziroma pozidane površine, manjši del pa so v naravi njive in vrtovi.
Območje 6 se nahaja južno od Bolske, na zahodni strani območja, ki se ureja z veljavnim občinskim lokacijskim načrtom. Širše območje je delno že pozidano, v večjem delu pa je z že sprejetimi in s še načrtovanimi prostorskimi akti predvidena izgradnja komunalno opremljenega novega naselitvenega jedra. Nova stanovanjska gradnja na območju 6 bo tako zaključila obstoječo in načrtovano grajeno strukturo na jugu, tik ob gozdnem robu. Prometno je območje 6 v prvi fazi dostopno po gozdni cesti iz vzhodne strani, t.j. po parceli št. 1658/3, k.o. Ojstriška vas; po sprejetih in izvedenih prostorskih aktih v neposredni bližini območja 6 se bo območje prometno napajalo iz severne strani. V naravi je območje 6 prekrito z gozdom, v manjšem delu tudi s travniki.
Območje 7 se nahaja zahodno od naselja Tabor in predstavlja zaokroženo kmetijsko gospodarstvo, v okviru katerega so med drugim že dopuščene nadomestne gradnje stanovanjskega objekta. Zaradi potreb po ohranitvi starega objekta ter gradnji novega stanovanjskega objekta v sklopu kmetije so s temi spremembami in dopolnitvami PUP dane možnosti za gradnjo novega stanovanjskega objekta na območju 7.
Območje 8 predstavlja zaokroženo kmetijsko gospodarstvo ter zemljišča v njegovi neposredni okolici, ki v naravi predstavljajo ekstenzivne sadovnjake, njive in vrtove ter trajne travnike in pašnike. S temi spremembami in dopolnitvami PUP so dane možnosti za ureditev šotorišča v okviru obstoječe kmetije z nastanitvijo – dopolnilna dejavnost na kmetiji.
Območje 9 se nahaja v osrednjem delu naselja Tabor in je v veliki meri že pozidano. V območju 9 so med drugim že dopustne spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov v turistične ter gospodarskih v stanovanjske objekte. S temi spremembami in dopolnitvami PUP pa so poleg tega dane tudi možnosti za spremembo namembnosti objektov s poslovno dejavnostjo v stanovanjske objekte.

(1) Prvi odstavek 10. člena odloka o PUP se dopolni z novimi alinejami, ki se glasijo:
– znotraj območja 1 so dovoljene različne gospodarske dejavnosti s področja kmetijstva, in sicer s poudarkom na ekološki pridelavi: ekološko kmetijstvo ter z njim povezane dopolnilne dejavnosti, trgovska, gostinska z občasno nastanitvijo za delavce v proizvodnem območju s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami. Posamezne vrste dejavnosti niso predpisane, vendar so mogoče le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive in njihovi vplivi ne presegajo z veljavno zakonodajo predpisanih meja in imajo poudarek na ekologiji. Znotraj območja 1 je dovoljena tudi gradnja stanovanj, vendar zgolj v sklopu z gospodarsko dejavnostjo s področja kmetijstva ter z njo povezano dopolnilno dejavnostjo. Samostojna stanovanjska gradnja brez osnovne gospodarske dejavnosti znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji, ni možna;
– znotraj območja 2 je dovoljena postavitev kozolcev kot nezahtevnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, in kozolcev kot enostavnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, pod pogoji tega odloka;
– znotraj območja 3 je dovoljena uporaba določene vrste enostavnih in nezahtevnih objektov v turistične namene pod pogoji tega odloka;
– znotraj območja 4 je poleg že dopustnih dejavnosti, dovoljena tudi gradnja novih stanovanjskih objektov pod pogoji odloka o PUP, ki veljajo za nadomestne gradnje na območju 4;
– znotraj območja 5 je dovoljena ureditev potrebnih prometnih in podobnih površin;
– znotraj območja 6 je dopustna zgolj stanovanjska dejavnost;
– znotraj območja 7 je dopustna gradnja za potrebe kmetijske dejavnosti ter spremljajoča stanovanjska gradnja za potrebe delovanja obstoječe kmetije;
– znotraj območja 8 so dopustne dejavnosti, ki niso v nasprotju z namensko rabo območja: območje zagotovitve možnosti za ureditev šotorišča obsega kmetijska zemljišča na naslednjih parcelah v k.o. Miklavž: 664/1, 665, 673; območje turistične kmetije, ob kateri se predvideva ureditev spremljajoče infrastrukture, pa obsega stavbna zemljišča kmetije na naslednjih parcelah v k.o. Miklavž: *184/1, *185, *187, 664/1 – del, 669 – del;
– znotraj območja 9 so poleg že dopustnih dejavnosti dopustne tudi spremembe namembnosti objektov s poslovno dejavnostjo v stanovanjske objekte;
– znotraj območij sprememb in dopolnitev PUP se izrecno prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in so določene v Prilogi I Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07). Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so določene v Prilogi II Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07). Če poseg predpisanega praga iz prejšnjega stavka ne dosega, je dovoljen;
– primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se na območjih sprememb in dopolnitev PUP nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija.

(1) območje 1
Za 21. členom odloka o PUP se doda nov, 21.a člen, ki se glasi:
Na območju 1 je v okviru stavbnih zemljišč dopustno naslednje:
1.1 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
Celotno območje je razdeljeno na posamezne enote.
Enota 'A1'
Znotraj enote 'A1' je določena ena parcela, namenjena gradnji, kjer je dovoljena gradnja vse potrebne prometne ter gospodarske javne infrastrukture. Ta parcela se nameni kot javno dobro. V primeru združitve enot 'B1' in 'B2' se enota 'A1' ukine in se združi z obema, z 'B1' in 'B2', pri čemer veljajo pogoji za enoti 'B1' in 'B2'.
Enota 'B1' in 'B2'
Znotraj enot 'B1' in 'B2' je možna gradnja naslednjih vrst objektov skladno z uredbo, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (v nadaljevanju: uredba):
– enostanovanjske stavbe (šifra 111 v prilogi uredbe),
– stanovanjske stavbe za posebne namene, in sicer zgolj delavski dom (šifra 11300 v prilogi uredbe),
– gostilne, restavracije in točilnice (šifra 12112 v prilogi uredbe),
– druge upravne in pisarniške stavbe (šifra 12203 v prilogi uredbe),
– trgovske stavbe, in sicer samostojne prodajalne in butiki lastnih izdelkov (šifra 12301 v prilogi uredbe).
– stavbe za druge storitvene dejavnosti (šifra 12304 v prilogi uredbe),
– nestanovanjske kmetijske stavbe (šifra 1271 v prilogi uredbe).
Vse stanovanjske stavbe so umeščajo pod naslednjimi pogoji:
– na posamezni parceli, namenjeni gradnji lahko stoji samo po ena stanovanjska stavba, vendar le ob pogoju izgradnje nestanovanjske stavbe za potrebe opravljanja gospodarske dejavnosti znotraj iste parcele, namenjene gradnji;
Obe enoti je možno tudi združiti, pri čemer se jima pridruži enota 'A1'.
Enota 'B3'
Ta enota je predvidena priključitvi k območju stanovanjske stavbe na njeni zahodni strani, in sicer na parc. št. *361 in 690, k.o. Ojstriška vas. Znotraj te enote je dovoljena postavitev zgolj nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe stanovanjske stavbe na parc. št. *361 in 690, k.o. Ojstriška vas.
1.2 Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
1.3 Stavbe
Enota 'A1'
Znotraj enote ni dovoljena postavitev stavb razen izjemoma za potrebe gospodarske infrastrukture.
Enota 'B1' in 'B2'
Znotraj vsake enote je določena zgolj okvirna parcela, namenjena gradnji. Enoti se lahko delita na več manjših parcel, namenjenih gradnji in sicer pod pogoji, navedenimi v načrtu parcelacije. Znotraj vsake te parcele je dovoljena gradnja ene ali več stavb. Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z:
– stopnjami izkoriščenosti parcel, namenjenih gradnji
– gradbeno linijo kot zahtevani odmiki od prometne infrastrukture, na katero se morajo objekti z eno stranico nalegati.
Faktor zazidanosti posamezne parcele, namenjene gradnji (Fz) je maksimalno 0,4, faktor izkoriščenosti pa maksimalno 0,8.
Stanovanjske stavbe so lahko etažnosti največ P+M, pri čemer se šteje, da je višina etaže največ 3 metre. Razmerje med stranicami mora biti minimalno 1:1,3. Streha mora biti dvokapnica z naklonom strešin med 38° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta, kolenčni zid pa ne sme biti višji od 1,20 m. Kritina naj bo opečna finalne opečne barve.
Nestanovanjske stavbe so lahko etažnosti največ P+M, pri čemer se šteje, da je višina etaže največ 4 metre. V primeru gradnje zgolj pritlične etaže brez mansarde, pa je le-ta lahko visoka do 8 metrov. Razmerje med stranicami mora biti minimalno 1:2. Streha mora biti dvokapnica z naklonom strešin med 38° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta, kolenčni zid pa ne sme biti višji od 1,20 m, razen v primeru gradnje zgolj pritlične etaže in višini le-te večje od 4 metre ter hkratni širini objekta večji od 12 m. V tem primeru mora biti streha zgolj ravna z naklonom do 3 %.
Fasade vseh objektov so lahko v različnih zemeljskih svetlih in temnih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Material in konstrukcije objektov niso predpisane. Izvedba kletne etaže objektov je možna zgolj ob upoštevanju visokega nivoja podtalnice in temu primernem vodotesnem načinu gradnje.
Zagotovljeni morajo biti predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik od parcelne meje, ki znaša od sosednjih parcel 4 m, od ceste pa v skladu z gradbeno linijo, razen če je v grafičnem delu PUP določeno drugače.
Etažiranje stavb znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji, ki bi omogočal pravni promet s posameznimi deli stavb, ni dopustno.
Dovozi k stavbami oziroma na parcelo, namenjeno gradnji se uredijo z dovozne ceste na severu območja. Pri vseh stavbah je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele, ki so razvidni iz grafičnega dela PUP. V primeru združitve enot 'A1', 'B1' in 'B2' pogoji iz tega odstavka glede dovozov in regulacijskih elementov ne veljajo.
Pomen regulacijskih elementov:
– gradbena linija je črta, ki se je morajo stavbe z eno stranico dotikati
– minimalni odmik od meje je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcelne meje, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi,
1.4 Zunanja ureditev
Celotno območje med dovozno cesto in gradbeno linijo znotraj posameznih parcel, namenjenih gradnji je namenjeno za izvedbo internih servisnih cest, ureditev parkirišč za zaposlene in stranke ter manipulacijskih površin. Te površine so lahko v celoti asfaltirane oziroma tlakovane. Na preostalem delu okoli stavb pa je praviloma dovoljena zgolj ureditev zelenic z zasaditvami dreves in grmovnic, manipulacijske površine so dovoljene zgolj izjemoma, in sicer zaradi narave tehnološkega procesa.
Ob novi dovozni cesti ter ob robu območja je na severni strani obvezna zasaditev drevja v obliki drevoredne zasaditve, kjer pa prostor to dopušča, pa tudi zasaditev večjih skupin drevja in grmovnic. Drevoredna zasaditev drevja je obvezna skladno z grafičnim delom PUP. Potrebno je izbrati ustrezne listopadne drevesne vrste.
1.5 Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine do maksimalno 2 m in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, razen ob prometnicah, kjer se ograje postavljajo skladno s pogoji upravljavca tako, da se zagotavlja preglednost in omogoča pluženje ter opravljanje drugih komunalnih dejavnosti. Ograje morajo biti transparentne oziroma panelne v zeleni barvi.
Postavitev reklamnih panojev ali napisov ter usmerjevalnih tabel ob cesti se uredi enotno za celotno območje in sicer pri uvozu na območje. Postavi se lahko skupna tabla za oglaševanje ali podoben oglaševalni element v višini maksimalno 4 m. Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji se lahko znotraj gradbene meje umesti oglaševalni pano oziroma oznaka podjetja, ki pa ne sme presegati višine 4 m od tal; dovoljena je zgolj posredna, indirektna osvetlitev panojev oziroma oznak podjetij v smeri od zgoraj navzdol, s čimer se zmanjša svetlobno onesnaženje; neonska osvetlitev panojev oziroma oznak podjetij ni dopustna.
Dovoljena je postavitev vseh ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo osnovni funkciji stavb in se na njih navezujejo in priključujejo ter ne smejo presegati maksimalne višine stavbe. Lahko so postavljeni znotraj manipulacijskih površin izven gradbene linije, pri čemer je potrebno upoštevati minimalni varnostni odmik od javne ceste 2,5 m ter znotraj gradbene meje.
1.6 Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno upoštevati Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja objektov na območju OPPN Ojstriška vas, Občine Tabor (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, september 2010, arh. št.: 54-9/2010), ki ga je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno dopolniti s podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami, kolikor bo to potrebno.
(2) območje 2
Druga alineja 11. člena odloka o PUP se dopolni tako, da se po spremembi v celoti glasi:
– gradnja pomožnih objektov in naprav, namenjenih kmetijski dejavnosti oziroma naslednjih vrst objektov v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08) ter pod pogoji 11. in 17. člena tega odloka, in sicer:
I. vseh nezahtevnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, pri čemer je:
– pri postavitvi nizkega kozolca potrebno upoštevati naklon strehe med 35° in 45°,
– postavitev kozolca – toplarja možna le v tlorisnih dimenzijah 6 m x 12 m s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
II. vseh enostavnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
11. člen odloka o PUP se dopolni z novo alinejo, ki se glasi:
– prestavitve nezahtevnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in enostavnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, pri čemer je prestavitev za objekte, ki so dediščina ali spomeniki dopustna le ob soglasju oziroma po pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(3) območje 3
10. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Na območju 3 je mogoča uporaba nezahtevnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in enostavnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, tudi v turistične namene pod naslednjimi pogoji:
– da se objekt v turistične namene uporablja zgolj v času sezonske turistične ponudbe ali prireditve,
– da gre za začasno turistično ponudbo brez možnosti nastanitve in bivanja.
(4) območje 4
Za 21. členom odloka o PUP se doda nov, 21.b člen, ki se glasi:
Na območju 4 je v okviru stavbnih zemljišč poleg določil odloka o PUP s temi spremembami in dopolnitvami PUP dopustno naslednje:
– katalog za morfološko enoto 5A/1, Ojstriška vas se dopolni tako, da je v tej enoti poleg predpisanih dovoljena tudi gradnja naslednjih vrst objektov skladno z uredbo, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (v nadaljevanju: uredba):
– enostanovanjske stavbe (šifra 111 v prilogi uredbe),
– za novogradnje stanovanjskih objektov veljajo iste usmeritve, kot so predpisane za nadomestne gradnje stanovanjskih objektov v odloku o PUP za enoto 5A/1.
(5) območje 5
Za 21. členom odloka o PUP se doda nov, 21.c člen, ki se glasi:
Na območju 5 je dopustna ureditev prometnih in podobnih površin pod pogoji tega odloka, ki veljajo za prometno infrastrukturo.
Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno upoštevati Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih rekonstrukcije ceste – križišča v Taboru, Občine Tabor (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, september 2010, arh. št.: 56-9/2010), ki ga je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno dopolniti s podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami, kolikor bo to potrebno.
(6) območje 6
Za 21. členom odloka o PUP se doda nov, 21.d člen, ki se glasi:
Na območju 6 je v okviru stavbnih zemljišč dopustno naslednje:
6.1 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
Na območju 6 je v okviru stavbnih zemljišč možna gradnja naslednjih vrst objektov skladno z uredbo, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (v nadaljevanju: uredba):
– enostanovanjske stavbe (šifra 111 v prilogi uredbe)
Možna je umestitev do največ treh stavb. Določene so tri parcele namenjene gradnji, možno jih je tudi združevati, deliti pa ne.
6.2 Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
6.3 Varstvo gozdov
Ker so predvideni objekti na območju 6 od gozdnega roba oddaljeni manj kot eno sestojno višino odraslega gozdnega sestoja, t.j. 25 m, so posegi na celotnem območju 6 izjemoma možni, vendar v tem primeru lastnik in upravljavec gozda ne odgovarjata za morebitno škodo, ki bi nastala na novozgrajenih objektih in infrastrukturi zaradi bližine gozda. Zato mora biti predhodno sklenjen notarsko overjen dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda na tem območju. S tem dogovorom se opredelita plačnik in način plačila dodatnih stroškov, ki lahko s posegom in njegovim vplivom nastanejo zaradi oteženega gospodarjenja z gozdom in škod na gozdnem sestoju. Ta dogovor mora biti v vednost dostavljen pristojnemu Zavodu za gozdove oziroma mora biti sestavni del projektne dokumentacije za vse objekte, ki so od gozdnega roba oddaljeni manj kot eno sestojno višino odraslega gozdnega sestoja, t.j. 25 m.
Če dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda, ni zagotovljen na način iz prejšnjega odstavka, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje z gozdom, ujme ali sanacije njihovih posledic.
6.4 Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno upoštevati Hidro-geološko poročilo o možni ureditvi odvodnjavanja na parcelah št.: 1596/6, 1596/13 in 1596/14, k.o. Ojstriška vas, Občine Tabor – dopolnitev PUP-a (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, november 2010, arh. št.: 72-11/2010), ki ga je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno dopolniti s podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami, kolikor bo to potrebno.
6.5 Ostala določila
Za vse posege na območju 6 veljajo »Merila in pogoji za oblikovanje pri posegih v prostor« razdelka V. (od 16. člena dalje) odloka o PUP, razen če ni s tem odlokom drugače predpisano.
(7) območje 7
Za 21. členom odloka o PUP se doda nov, 21.e člen, ki se glasi:
Na območju 7 je v okviru stavbnih zemljišč poleg določil odloka o PUP s temi spremembami in dopolnitvami PUP dopustno naslednje:
– katalog za morfološko enoto K6/Z3 se dopolni tako, da je v tej enoti poleg predpisanih dovoljena tudi gradnja novih objektov, in sicer naslednjih vrst skladno z uredbo, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (v nadaljevanju: uredba):
– enostanovanjske stavbe (šifra 111 v prilogi uredbe),
– za novogradnje stanovanjskih objektov veljajo iste usmeritve, kot so predpisane za nadomestne gradnje stanovanjskih objektov v odloku o PUP za enoto K6/Z3.
(8) območje 8
Za 21. členom odloka o PUP se doda nov, 21.f člen, ki se glasi:
Na območju 8 je dopustna ureditev dveh območij, v odvisnosti od njune namenske rabe:
– na kmetijskih zemljiščih je dopustna ureditev šotorišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu prostorske in gradbene zakonodaje; šotorišče se uredi tako, da predstavlja zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno in opremljeno zemljišče, s tlorisno površino do 0,5 ha, namenjeno le postavitvi šotorov;
– na stavbnih zemljiščih je dopustna ureditev nujnih prostorov, kot jih zahtevajo minimalni tehnični pogoji za dejavnost šotorišča (sanitarni prostori, sprejemni prostor ipd.); ti prostori se lahko uredijo v sklopu drugih turističnih objektov oziroma stanovanjskih ali gospodarskih objektov na turistični kmetiji; na stavbnih zemljiščih se lahko uredi tudi parkirna mesta za kemperje oziroma prikolice.
Vsi posegi na območju 8 se izvajajo le ob soglasju oziroma pod pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(9) območje 9
Za 21. členom odloka o PUP se doda nov, 21.g člen, ki se glasi:
Na območju 9 je v okviru stavbnih zemljišč poleg določil odloka o PUP s temi spremembami in dopolnitvami PUP dopustno naslednje:
– katalog za morfološko enoto 2A/1, Tabor se dopolni tako, da je v tej enoti poleg predpisanih sprememb namembnosti dopustna tudi naslednja sprememba:
– dopustna je sprememba namembnosti objektov s poslovno dejavnostjo v stanovanjske objekte.

(1) območje 1
Za 29. členom odloka o PUP se doda nov, 29.a člen, ki se glasi:
Na območju 1 je dopustno naslednje:
1.1 Ceste
Znotraj območja je predvidena gradnja nove dovozne ceste v smeri vzhod–zahod, ki se priključi na lokalno cesto proti Ojstriški vasi. Niveleta ceste mora biti prilagojena niveleti terena in se lahko zgolj minimalno nadviša. Cesta je širine 5 m z obojestransko bankino. Prečni sklon cest bo predvidoma enostranski in bo znašal od 1 % do 2,5 %. Vzdolžni skloni se prilagodijo predvideni višinski ureditvi območja.
Sestav zgornjega ustroja povoznih površin je sledeč:
3 cm asfalt beton
6 cm bitu drobir
40 cm min. tampon.
1.2 Mirujoči promet
Ob vsaki stavbi je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, tako za zaposlene kot za obiskovalce in stanovalce. Potrebno število parkirnim mest se zagotovi znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji.
(2) območje 5
Za 29. členom odloka o PUP se doda nov, 29.b člen, ki se glasi:
Na območju 5 je dopustna ureditev prometnih in podobnih površin v skladu s pogoji upravljalca. Za vse posege v območju 5 je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljalca.
(3) območje 6
Za 29. členom odloka o PUP se doda nov, 29.c člen, ki se glasi:
Na območju 6 je dopustno naslednje:
Pred pričetkom gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen dostop do območja, in sicer iz severa preko predvidene stanovanjske soseske individualnih hiš z navezavo na njihovo prometno mrežo.

(1) skupna določila
Na koncu 31. člena odloka o PUP se doda nov odstavek, ki se glasi:
V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si je potrebno za vse predvidene objekte pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje. Ravno tako si je za predvidene objekte potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasja, ki so potrebni za priključitev na ostalo infrastrukturo.
(2) območje 1
Za 31. členom odloka o PUP se doda nov, 31.a člen, ki se glasi:
Na območju 1 je dopustno naslednje:
2.1 Energetska infrastruktura
Na območju 1 Elektro Celje d.d. nima zadostnih kapacitet električne energije, zato je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo. Energija za napajanje predvidene TP je na razpolago na SN nadzemnemu elektroenergetskemu vodu DV 20 kV Tabor – oporišče št. 90, kateri se napaja iz razdelilne TP Podlog. Energija za napajanje predvidenih objektov v območju 1 je na razpolago na NN zbiralnicah predvidene TP. V fazi nadaljnjega načrtovanja je potrebno za to območje izdelati idejno rešitev elektrifikacije ob upoštevanju zgoraj navedenih točk, za kar si mora izdelovalec idejne rešitve pridobiti od Elektra Celja d.d. parametre za projektiranje. V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si je potrebno za predvidene objekte pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.
2.2 Meteorna kanalizacija
Pri načrtovanju meteorne kanalizacije je potrebno upoštevati Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja objektov na območju OPPN Ojstriška vas, Občine Tabor (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, september 2010, arh. št.: 54-9/2010), iz katerega so povzeti naslednji pogoji: »Glede na relativno dobro prepustne nevezljive zemljine na vzhodnem delu predvidene pozidave, na globini > 0,3 m, glede na koto obstoječega terena, je na obravnavanem območju potrebna izvedba ponikovalnic za odvod meteornih vod. Dno ponikovalnic mora obvezno segati v dobro prepustne zemljine – peščene prode, na globini > 1,5 m. Ponikovalnice naj se dimenzionirajo na podane koeficiente prepustnosti. Opozoriti pa velja, da ponikovalnice ne bodo delovale v času dolgotrajnih obilnih padavin, zaradi česar je potrebno predvideti prelive v meteorno kanalizacijo oziroma razpršeno v okolico.« Tako je potrebno na območju padavinske vode ponikati, pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
2.3 Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki bi se zaključevalo s čistilno napravo. Predvidena je izgradnja javne kanalizacije, ki se bo navezala na projektirani javni kanal in se bo zaključevala z lokalno čistilno napravo. Za sekundarno kanalizacijsko omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo za nove in obstoječe objekte ob upoštevanju obstoječe poselitve. Novi in obstoječi objekti se bodo priključili na javni kanal preko revizijskih jaškov. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07). Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10). Po izgradnji kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je priključitev na javno kanalizacijo in dalje na skupno čistilno napravo obvezna, mala komunalna čistilna naprava pa se ukine.
2.4 Vodovod
Oskrba predvidenih objektov je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi SAL Ø 200 mm, ki se nahaja južno od obravnavanega območja. Za nove objekte je potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje, za katero je potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost. Novo razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov in nodularne litine. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.
(3) območje 5
Za 31. členom odloka o PUP se doda nov, 31.b člen, ki se glasi:
Na območju 5 je dopustno naslednje:
3.1 Energetska infrastruktura
V območju predvidene ureditve križišča v Taboru potekajo nizkonapetostni elektro energetski podzemni vodi, zato je potrebno pred pričetkom del obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo vseh podzemnih vodov na obravnavanem območju. Kolikor bo stojno mesto obstoječe javne razsvetljave tangiralo izgradnjo krožišča, ga je potrebno prestaviti izven območja urejanja.
3.2 Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju ureditve križišča je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se bo zaključevalo s čistilno napravo. Javni kanal poteka v cestnem telesu in v njem ter prečka križišče. Na kanalu se nahajajo revizijski jaški. Upoštevati je potrebno že izgrajeno kanalizacijo na obravnavanem območju ter morebitne hišne priključke.
3.3 Vodovod
Na obravnavanem območju ureditve križišča in parkirišča se nahaja javni transportni vodovod v izvedbi NL dn 200 mm in SAL Ø 200 mm. Oba vodovoda se nahajata ob in v cestnem telesu. Vodovod v izvedbi SAL Ø 200 mm, ki se nahaja pod utrjenimi površinami je potrebno obnoviti s cevmi ustreznega preseka z materiali iz nodularne litine. Na območju se nahajajo vodovodni jašek, hidrant ter morebitni individualni hišni priključki, kar je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju.
(4) območje 6
Za 31. členom odloka o PUP se doda nov, 31.c člen, ki se glasi:
Na območju 6 je dopustno naslednje:
4.1 Energetska infrastruktura
V območju predvidene dovozne ceste poteka nizkonapetostni nadzemni elektroenergetski, kateri tangira izgradnjo predvidene ceste, zato ga je potrebno pred pričetkom del preurediti od točke A, ki se nahaja na parc. št. 1705, k.o. Ojstriška vas do točke B, ki se nahaja na parc. št. 1596/40, k.o. Ojstriška vas, za kar je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Energija za napajanje je na razpolago na nizkonapetostnem omrežju Grobljar – točka A, kateri se napaja iz obstoječe transformatorske postaje TP Mlače, s tem da je potrebno pred priključitvijo objektov preurediti NN zbiralke obstoječe TP Mlače in predvideti nov nizkonapetostni podzemni vod TP Mlače do točka C, ki se nahaja na parc. št. 1698, k.o. Ojstriška vas.
4.2 Meteorna kanalizacija
Pri načrtovanju meteorne kanalizacije je potrebno upoštevati Hidro-geološko poročilo o možni ureditvi odvodnjavanja na parcelah št.: 1596/6, 1596/13 in 1596/14, k.o. Ojstriška vas, Občine Tabor – dopolnitev PUP-a (Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, november 2010, arh.št.: 72-11/2010), iz katerega so povzeti naslednji pogoji: »Glede na slabo prepustne zemljine na obravnavanem območju, visok povprečen nivo podtalnice (globina okrog 1,2 m glede na koto terena), ki se ob neugodnih vremenskih razmerah lahko dvigne do kote terena in mestoma zamočvirjena območja, bo potrebno pri ureditvi odvodnjavanja meteornih vod upoštevati naslednje:
– zaradi zgoraj naštetega je izvedba ponikovalnic na obravnavanem območju nesmiselna,
– vsi objekti morajo imeti na globini temeljev izvedeno obodno drenažo, z gravitacijskim odtokom v bližnji meteorni odvodnik (ki poteka približno po sredini kmetijskih površin, severno od obravnavanih lokacij), kamor morajo biti speljane tudi vse meteorne vode iz objektov in okolice.« Pred izpustom vod v površinski odvodnik je potrebno umestiti vodni zadrževalnik.
4.3 Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ki bi se zaključevalo s čistilno napravo. Izgradnja javnega kanala zaenkrat ni predvidena. Fekalne vode je potrebno odvajati v malo komunalno čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o misiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10).
4.4 Vodovod
Oskrba predvidenih objektov je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 110 mm, ki se nahaja severno od obravnavanega območja. Za nove objekte je potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Novo razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov in nodularne litine. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.

29. člen odloka o PUP se dopolni z novima odstavkoma:
Pri posegih v prostor na območju sprememb in dopolnitev PUP je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Predvidijo se naj optični ali bakreni kabli, odvisno od tehničnih možnosti. Kabli naj bodo položeni v zemljo ali pa uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objektov predvidijo optični ali bakreni kabli s tipiziranimi materiali in elementi. Predvidena je izgradnja novega TK omrežja, ki se bo navezalo na obstoječe TK omrežje. Za priključitev predvidenih objektov na TK omrežje je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo v skladu s pogoji soglasodajalca.
Na območju sprememb in dopolnitev PUP se nahaja tudi kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. V območjih, kjer je predvidena (načrtovana) novogradnja stanovanjskih ali poslovnih objektov, je potrebno upoštevati obstoječe trase KKS omrežja. Podatki o trasah so na razpolago pri upravljavcu Telemach d.o.o. Za priključitev novih objektov na KKS omrežje je potrebno vrisati idejne trase cevne KK KKS. Predvidena naj bo KK s PVC cevmi preseka Ø 100 mm, jaški BC Ø 60 cm in LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti. Izvodi cevi do objektov naj bodo v sistemu zvezdišča načrtovani s PVC cevmi preseka Ø 50–63 mm, z zaključkom v pod-ometo vgrajeni omarici na vsakem od objektov. V območju načrtovanih rekonstrukcij prometne in komunalne infrastrukture je potrebno vrisati obstoječe in idejne trase cevne KK KKS. Za vse posege, ki tangirajo KKS, je obvezna sočasna rekonstrukcija cevne KK KKS. Izvedba je pogojena s projektnimi pogoji in konkretno projektno rešitvijo v sklopu dokumentacije PGD. Umestitev KK KKS naj bo upoštevana v vseh območjih, ki so predmet sprememb in dopolnitev PUP.

30. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Vsi predvideni objekti na območju sprememb in dopolnitev PUP se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.

33. člen odloka o PUP se dopolni z novimi odstavki:
Na območjih 1, 4 in 6 je pred posegi v prostor smiselna in potrebna izdelava predhodnih arheoloških raziskav. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Na območjih 1, 3, 4 in 6 je priporočljivo oblikovanje objektov prilagoditi značaju in merilu širšega prostora in tradicionalni arhitekturi, območje okoli objektov pa je priporočljivo zasaditi z avtohtonimi listopadnimi grmovnicami in drevesi.
Na območju 1 je potrebno oblikovanje objektov prilagoditi značaju in merilu širšega prostora in tradicionalni arhitekturi, območje okoli objektov pa se po potrebi zasadi z avtohtonimi listopadnimi grmovnicami in drevesi.
Na območju 2 so prestavitve nezahtevnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in enostavnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, in ki so dediščina ali spomeniki, dopustne le ob soglasju oziroma po pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na območju 2 je postavitev kozolca – toplarja možna le ob soglasju oziroma po pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Na območju 5 med gradnjo križišča ne sme prihajati do škodljivih vplivov na varovani objekt stavbne kulturne dediščine Tabor – Hiša Tabor 12 (EŠD 20644) v neposredni bližini območja 5. Ves teren ob neposredni bližini objekta je potrebno po zaključku del vzpostaviti v prvotno stanje.
Na območju 7 je priporočljivo oblikovanje objektov prilagoditi značaju in merilu širšega prostora kmetije in tradicionalni arhitekturi.
Na območju 8 je potrebno za postavitev šotorišča s spremljajočo infrastrukturo in vse ostale posege v območju domačije pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V območju 9 stojijo številni varovani objekti; kolikor se sprememba namembnosti in drugi posegi načrtujejo v varovani enoti kulturne dediščine, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kolikor se sprememba namembnosti in drugi posegi načrtujejo za objekte, ki niso varovana enota kulturne dediščine, je priporočljivo oblikovanje objektov prilagoditi značaju in merilu širšega prostora in tradicionalni arhitekturi, območje okoli objektov pa je priporočljivo zasaditi z avtohtonimi listopadnimi grmovnicami in drevesi.

3. točka 35. člena odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Predvideni objekti na območju sprememb in dopolnitev PUP se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem oziroma do njegove izgradnje na male čistilne naprave. S ciljem varovanja kakovosti vodotokov in vpliva na podtalnico je tehnološke odplake potrebno obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, ko ne bodo škodovale kanalizacijskemu omrežju in postopkom čiščenja na biološki čistilni napravi. Manipulacijska dvorišča morajo biti izvedena z nepropustnim zgornjim ustrojem. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje avtoceste in cestnega telesa.

5. točka 35. člena odloka o PUP se dopolni z novimi odstavki:
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10; v nadaljevanju: uredba) sodijo območja 1, 2 in 3 v IV. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 75 dBA in mejne nočne ravni 65 dBA.
Na podlagi uredbe sodita območji 4 in 6 v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA.
Na podlagi uredbe sodijo območja 5, 7, 8 in 9 v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA.
Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti na območju sprememb in dopolnitev PUP oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

2. točka 35. člena odloka o PUP se dopolni z novimi odstavki:
Predvideni objekti na območju sprememb in dopolnitev PUP ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Za zmanjšanje količin škodljivih snovi, ki prekomerno onesnažujejo zrak, je na območju 1 predvideno:
– izbor takih tehnologij, ki ne bodo kvarno vplivale na delovno in bivalno okolje ter bodo zagotovljeni vsi zaščitni ukrepi za preprečevanje neprijetnih in škodljivih emisij tako na delovnem, kot v zunanjem okolju,
– emisijske koncentracije škodljivih snovi v zraku ne smejo presegati dopustnih mej po odloku o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 30/90), priporoča se upoštevanje polovičnih vrednosti za najvišje koncentracije škodljivih snovi v ozračju,
– krajinska ureditev z intenzivno zasaditvijo na zunanjih robovih območja 1, če posebej na njegovem severnem robu.

35. člena odloka o PUP se dopolni z novo točko 8. Ravnanje z odpadki, ki se glasi:
Za vse stavbe na območju sprememb in dopolnitev PUP je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

4. točka 35. člena odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo na območju sprememb in dopolnitev PUP, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

34. člena odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Varstvene usmeritve za gradnjo kozolca in kmetijske ute kot nezahteven oziroma enostaven kmetijsko-gozdarski objekt:
Umeščanje objektov na kmetijskih zemljiščih naj se izvaja izven zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, območij Natura 2000 ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju; gradnja objektov oziroma ureditve za ta namen, naj se izvajajo na način, da ne bo ogroženo ohranjanje lastnosti zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti; načrtovanje naj poteka na način, da bo zagotovljeno ohranjanje travniških sadovnjakov, skupin in posamezna drevesa v agrarni krajini ter omejkov in grmišč; pri izvedbi del se zaščiti posamezna drevesa in grmišča pred poškodbami, propadla drevesa se naj nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih vrst; gradnja naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba oziroma roba obvodne drevnine; gradnja objektov in ureditev okolice naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni; okolica objektov naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic ter zatravi z mešanico semen okoliških travnikov; objektov naj se ne ograjuje in osvetljuje.
Varstvene usmeritve za postavitev obor za rejo divjadi in ograj za pašo živine kot nezahteven oziroma enostaven kmetijsko-gozdarski objekt:
Postavitev obor za rejo divjadi in ograj za pašo živine se izvaja izven zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, območij Natura 2000 ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju; načrtovanje naj poteka na način, da bo zagotovljeno ohranjanje travniških sadovnjakov, skupin in posamezna drevesa v agrarni krajini ter omejkov, grmišč in obvodne vegetacije; zaradi objedanja se morebitne poškodbe posameznih večjih dreves na travniških površinah znotraj obore prepreči z ustrezno zaščito; propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst; na ograjenem območju naj se nahaja samo površini ustrezno število osebkov, da se prepreči pojav erozije; postavljanje obor in ograj se naj izvaja na način, da ne predstavljajo pasti in je mogoč prehod prostoživečih vrst; reliefne značilnosti je treba ohraniti; na zemljišču ni dovoljeno izvajati večjih zemeljskih del (izkopov, nasipavanj, izravnav).

23. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
V primeru postavitve nezahtevnih oziroma enostavnih objektov, ki jih omogoča ta odlok, v gozdu ali v oddaljenosti manj kot 25 m od njenega roba je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za gozdarstvo. Odmik objektov od gozdnega roba je lahko tudi manjši, vendar je v tem primeru potrebno predhodno soglasje lastnika gozdne parcele, v katerem se opredelijo odgovornosti. V primeru, da se objekt locira v območje varovalnega gozda, pa je pred pridobitvijo soglasja službe, pristojne za gozdarstvo, potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva za gozdarstvo (9. člen Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10). Uporaba gozdnih prometnic za potrebe dostopa ali opravljanja dejavnosti brez predhodnega soglasja službe, pristojne za gozdarstvo, ni dovoljena. Potrebno je ohraniti dostope do gozdnih površin. Na robu območja 6 je potrebno urediti občasno deponijo lesa v velikosti cca 100 m², kolikor pa je le-ta umeščena izven ureditvenega območja, je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča.

36. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Na območjih sprememb in dopolnitev PUP ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo in zaščito.

(1) Potresna ogroženost, dopolnilna in druga zaščita
Za 36. členom odloka o PUP se doda nov, 36.a člen, ki se glasi:
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje sprememb in dopolnitev PUP velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
Pri gradnji novih objektov na območju sprememb in dopolnitev PUP je potrebno ojačiti prvo ploščo v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Pri načrtovanju objektov na območju sprememb in dopolnitev PUP, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
Dostopi in dovozi na območju sprememb in dopolnitev PUP morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(2) Poplavna varnost
24. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Za dve območji sprememb in dopolnitev PUP, za območji 1 in 4, je izdelan načrt ''Ugotovitve poplavne ogroženosti in strokovne protipoplavne rešitve'' kot strokovne podlage za pridobitev vodnega soglasja (Matija Bogdan Marinček s.p., št. projekta 68/2011, november 2011), ki se upošteva kot strokovna podlaga pri nadaljnjem načrtovanju.
Skladno z navedeno študijo območje 1 ni poplavno ogroženo.
Skladno z navedeno študijo je območje 4 pri 100-letnih vodah poplavno ogroženo. Globine poplavnih vod bi bile manjše kot 0,5 m/s, hitrosti pa manjše kot 1 m/s. Pri Q10 let samo območje ne bi bilo poplavljeno. Območje je možno obravnavati po 5. členu Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07). Posebni ukrepi niso zahtevani, ne sme se pa spreminjati terena na območju poplav. Zato je na tem območju pred kakršnokoli gradnjo potrebna ureditev odvodnega jarka in odstranitev obstoječega kanaliziranega odseka, ureditev profila in podolžnega poteka jarka na dolžini 307 m, povečanje dimenzij prepustov pod poljskima cestama na Ø 120 cm in dvig poljske ceste na dolžini 60 m. Po izvedbi teh ukrepov bo območje zavarovano pred poplavami 100-letne povratne dobe.
Ostala območja sprememb in dopolnitev PUP se ne nahajajo na poplavnih območjih; za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tem odlokom se glede njihovih umeščanj v območji 2 in 3 ter 7 upoštevajo določila 24. člena osnovnega odloka o PUP.
(3) Varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice
35. člena odloka o PUP se dopolni z novo točko 9. Varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, ki se glasi:
Pri gradnji novih objektov na območju sprememb in dopolnitev PUP je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območjih sprememb in dopolnitev PUP (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1.2.2010); grafični prikaz območji je sestavni del prikaza stanja prostora:
severni in južni del občine

IME_VOD_TE  Spodnji del Savinje do
            Sotle
VOD_OBMOCJ  Donava
ST_VODONOS  3
VOD_SKUP1   Razpoklinski / kraški,
            malo skraseli – obširni in
            visoko do srednje izdatni
            vodonosniki, v apnenčastih
            kamninah predvsem nizke
VDOON_1     Dolomitni vodonosniki in
            vodonosniki v apnenčastih
            kamninah
HIDRODIN1   Odprt
SRED_DEB1   >200
LITO_OPIS1  Dolomit in dolomit z
            rožencem, laporovec in
            meljevec z lečami in
            vključki apnenca v
            menjavanju z dolomitom /
            Mezozoik, predvsem
VOD_SKUP2   Medzrnski ali razpoklinski
            – Manjši vodonosniki z
            lokalnimi in omejenimi
            viri podzemne vode
VODON_2     Vodonosniki v aluvialnih
            in terciarnih sedimentih
HIDRODIN2   Odprt (v terciarnih
            plasteh lahko zaprt)
SRED_DEB2   10
LITO_OPIS2  Pesek, konglomerat,
            peščenjak, melj, glina,
            lapor in lapor z vključki
            peska, konglomerata in
            peščenjaka / Kenozoik
VOD_SKUP3   Razpoklinski – Lokalni ali
            nezvezni izdatni
            vodonosniki ali obširni
            vendar nizko do srednje
            izdatni vodonosniki
VODON_3     Globoki vodonosniki v
            karbonatnih kamninah
            (termalni)
HIDRODIN3   Zaprt
SRED_DEB3   >200
LITO_OPIS3  Dolomit in apnenec /
            Mezozoik, pretežno Trias

osrednji del občine

IME_VOD_TE  Savinjska kotlina
VOD_OBMOCJ  Donava
ST_VODONOS  1
VOD_SKUP1   Medzrnski, aluvialni –
            obširni in lokalni srednje
            do visoko izdatni, mestoma
            nizko izdatni vodonosniki
VDOON_1     Peščeno-prodni zasipi reke
            Savinje in njenih pritokov
HIDRODIN1   Odprt
SRED_DEB1   16
LITO_OPIS1  Debelozrnati terestrični
            sedimenti (pesek, prod,
            grušč) / Kvartar
DRUGO       ni podatka

(4) Varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi
4. točka 35. člena odloka o PUP se dopolni z novima odstavkoma:
Za vsak poseg v prostor na območju sprememb in dopolnitev PUP, za katerega je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti geološko mnenje.
Pred kakršnimikoli posegi v prostor na območju sprememb in dopolnitev PUP ter v nadaljnjih fazah projektiranja je skladno s tem odlokom potrebno upoštevati geološko-geomehanske elaborate, ki so priloga tega odloka.

7. točka 35. člena odloka o PUP se dopolni z novima odstavkoma:
Pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
Investitorji objektov, za katere bo pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dožni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.

1. točka Predvidena stopnja izkoriščenosti in določitev gradbenih parcel 16. člena odloka o PUP se dopolni z novimi odstavki:
Za območja 1 in 6 so določene meje parcel, namenjenih za gradnjo. Določene so zgolj zunanje meje parcel, namenjenih za gradnjo, ki pa se lahko na znotraj delijo na manjše. Vsi ostali pogoji ostajajo enaki kot v osnovnem odloku o PUP.

Za 36. členom odloka o PUP se doda nov, 36.c člen, ki se glasi:
Načrtovane gradnje objektov na posameznih območjih sprememb in dopolnitev PUP se lahko izvajajo ločeno, pri čemer morajo biti zemljišča predhodno komunalno opremljena.
Izgradnja prometne, komunalne, energetske ter ostale javne infrastrukture na območju 1 mora slediti faznosti izgradnje posameznih stavb ter mora biti izvedena pred njihovo izgradnjo ali hkrati z njo.
Pred pričetkom gradnje na območju 6 je potrebno zagotoviti ustrezen dostop območja do javne ceste; prometni dostop mora biti širine min. 4 m.

Za 36. členom odloka o PUP se doda nov, 36.d člen, ki se glasi:
Pri nadaljnjem načrtovanju stavb na območju 1 in 6 je dovoljeno parcele, namenjene gradnji zmanjševati ali deliti. Število parcel oziroma njihova velikost se lahko poljubno spreminja. Pri tem je potrebno za vsako parcelo zagotoviti priključke na javno cesto ter na ostalo gospodarsko infrastrukturo. Spremembe ne smejo vplivati na izvedbo ureditev, načrtovanih s tem odlokom. Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih stavb ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel, namenjenih gradnji. Stavbe je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh. Ni jih pa dovoljeno postavljati bližje javnim cestam.
Na območju sprememb in dopolnitev PUP so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo ureditev, načrtovanih s tem odlokom in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Prav tako so dovoljena odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

Za 37. členom odloka o PUP se doda nov, 37.a člen, ki se glasi:
Spremembe in dopolnitve PUP prenehajo veljati, ko so izvedene, o čemer s sklepom odloči Občina Tabor. Na območju sprememb in dopolnitev PUP po prenehanju njihove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje sprememb in dopolnitev PUP, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

38. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Tabor in na pristojni Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor.

39. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

40. člen odloka o PUP se dopolni z novim odstavkom:
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.