Na podlagi 18. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, spremembe Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 16. člena Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 93/07, 77/10) je Občinski svet Občine Turnišče na 13. redni seji dne 18. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka občinskega prostorskega načrta Občine Turnišče
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 1/09) (v nadaljevanju: SD OPN Turnišče).
II. SPREMEMBE STRATEŠKEGA DELA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
2. člen
7. člen se dopolni tako, da se drugi stavek drugega odstavka spremeni in glasi:
»Na celotnem območju občine, je predvidena zložba kmetijskih zemljišč in ostale agrarne operacije in sicer na območjih kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo izven območij z naravovarstvenim statusom.«
3. člen
8. člen se dopolni tako, da se za četrtim odstavkom doda peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na bivši gramoznici Pašnjek (zasuta parcela 3469 k.o. Turnišče). Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali se začasno deponira na bivši gramoznici Pašnjek, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v vaškem domu Turnišče, za začasno namestitev vaško-gasilski dom v Renkovcih, prostori NK Nedelica, stara šola Nedelica, vaški dom Gomilica, Kulturni dom Turnišče. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je pri čistilni napravi v enoti urejanja TU27.«
III. SPREMEMBE IZVEDBENEGA DELA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
Drugi odstavek 11. člena se spremni, tako da se glasi:
(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Turnišče:
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Naselje |Ime enote |Oznaka|Šifra in |Območja |Način |Člen |
| | |enote |opis |režimov v |urejanja|v |
| | | |podrobne |enoti | |odloku|
| | | |namenske | | | |
| | | |rabe | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Rastlinjak |RE1 |IK – |HMO |OPPN kot|14. |
| | | |kmetijska | |del OPN |člen |
| | | |proizvodnja | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Geotermalna |RE2 |IK – |/ |OPN |16. |
| |vrtina | |površine za | | |člen |
| | | |kmetijsko | | | |
| | | |proizvodnjo | | | |
| | | |O – | | | |
| | | |okoljska | | | |
| | | |infrastruktur | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Del naselja |RE3 |SK – |objekti |OPN |13. |
| | | |podeželsko |KD (1168, | |člen |
| | | |naselje |1167), | | |
| | | |PC – |območje | | |
| | | |površine |varstva | | |
| | | |cest |narava | | |
| | | |K2 – druga |(NV) | | |
| | | |kmet. | | | |
| | | |zemljišča | | | |
| | | |G – gozdna | | | |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Del naselja |RE4 |SS – |/ |OPN |13. |
| | | |stanovanjske | | |člen |
| | | |površine | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
| | | |K2 – druga | | | |
| | | |kmetijska | | | |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Del naselja |RE5 |SK – |poplavno |OPN |13. |
| | | |podeželsko |območje | |člen |
| | | |naselje | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Del naselja |RE6 |SK – |/ |OPN |13. |
| | | |podeželsko | | |člen |
| | | |naselje | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
| | | |G – gozdna | | | |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Pokopališče |RE7 |ZK – |/ |OPN |17. |
| |Renkovci | |pokopališča | | |člen |
| | | |CD – druga | | | |
| | | |območja | | | |
| | | |centralnih | | | |
| | | |dejavnosti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Trgovina |RE8 |CD – druga |/ |OPN |18. |
| | | |območja | | |člen |
| | | |centralnih | | | |
| | | |dejavnosti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Igrišče |RE9 |ZS – |/ |OPN |19. |
| | | |športne | | |člen |
| | | |površine | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
| | | |BC – | | | |
| | | |športni | | | |
| | | |objekti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Opuščena |RE10 |ZS – |poplavno |OPN |20. |
| |gramoznica | |površine za |območje | |člen |
| | | |rekreacijo | | | |
| | | |in šport | | | |
| | | |VC – | | | |
| | | |celinske | | | |
| | | |vode | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Rastlinjaki |RE 11 |IK – |HMO |OPPN |32. |
| | | |površine za | | |člen |
| | | |kmetijsko | | | |
| | | |proizvodnjo | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Del |RE 12 |SK – |/ |OPN |13. |
| |podeželskega| |podeželsko | | |člen |
| |naselja | |naselje | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Širitev |RE 13 |IK – |HMO |OPPN |32. |
| |rastlinjakov| |površine za | | |člen |
| | | |kmetijsko | | | |
| | | |proizvodnjo | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Renkovci|Območje |RE 14 |O – območje |HMO |OPN |16. |
| |črpanja | |okoljske | | |člen |
| |geotermalne | |infrastrukture| | | |
| |vode | | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Opuščena |TU1 |ZS – |/ |OPN |20. |
| |gramoznica | |površine za | | |člen |
| | | |rekreacijo | | | |
| | | |in šport | | | |
| | | |VC – | | | |
| | | |celinske | | | |
| | | |vode | | | |
| | | |BT – objekt | | | |
| | | |za | | | |
| | | |turistično | | | |
| | | |ponudbo | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Opuščena |TU2 |ZS – |območje |OPN |20. |
| |gramoznica | |površine za |varstva | |člen |
| | | |rekreacijo |narave | | |
| | | |in šport |(EPO), | | |
| | | |VC – |poplavno | | |
| | | |celinske |območje | | |
| | | |vode | | | |
| | | |BT – objekt | | | |
| | | |za | | | |
| | | |turistično | | | |
| | | |ponudbo | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Del naselja |TU3 |SK – |objekti |OPN |13. |
| | | |podeželsko |KD (1169, | |člen |
| | | |naselje |1170); | | |
| | | |PC – |območje | | |
| | | |površine |varstva | | |
| | | |cest |narave | | |
| | | |VC – |(EPO) | | |
| | | |celinske | | | |
| | | |vode | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Del naselja |TU4 |SS – |/ |OPN |13. |
| | | |stanovanjske | | |člen |
| | | |površine | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Blokovska |TU5 |SS – |/ |OPN |21. |
| |gradnja | |stanovanjske | | |člen |
| | | |površine | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Mešano |TU6 |SS – |objekti |OPN |22. |
| |območje | |stanovanjske |KD (1156, | |člen |
| | | |površine |1177, | | |
| | | |SK – |1171, | | |
| | | |podeželsko |16789, | | |
| | | |naselje |1134) | | |
| | | |CD – druga | | | |
| | | |območja | | | |
| | | |centralnih | | | |
| | | |dejavnosti | | | |
| | | |CU – | | | |
| | | |osrednja | | | |
| | | |območja | | | |
| | | |centralnih | | | |
| | | |dejavnosti | | | |
| | | |ZS – | | | |
| | | |športne | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
| | | |PO – ostale | | | |
| | | |prometne | | | |
| | | |površine | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Šola |TU 6A |CD – druga |/ |OPN |22. |
| | | |območja | | |člen |
| | | |centralnih | | | |
| | | |dejavnosti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Tovarna |TU7 |IP – |območje |OPN |23. |
| |Planika | |površine za |KD (1134) | |člen |
| | | |industrijo | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Pasike |TU8 |SS – |/ |OPPN |32. |
| | | |stanovanjske | | |člen |
| | | |površine | | | |
| | | |SK – | | | |
| | | |podeželsko | | | |
| | | |naselje | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Monting |TU9 |IG – |območje |OPN |24. |
| | | |poslovna |varstva | |člen |
| | | |cona |narave | | |
| | | |PC – |(EPO) | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Del naselja |TU10 |SS – |območje |OPN |13. |
| | | |stanovanjske |KD (1134, | |člen |
| | | |površine |1155, | | |
| | | |PC – |791) | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Del naselja |TU11 |SK – |območje |OPN |13. |
| | | |podeželsko |KD (791), | |člen |
| | | |naselje |območje | | |
| | | |VC – |varstva | | |
| | | |celinske |narave | | |
| | | |vode |(EPO), | | |
| | | |PC – |poplavno | | |
| | | |površine |območje | | |
| | | |cest | | | |
| | | |K2 – druga | | | |
| | | |kmetijska | | | |
| | | |zemljišča | | | |
| | | |G – gozdna | | | |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Del naselja |TU12 |SS – |/ |OPN |13. |
| | | |stanovanjske | | |člen |
| | | |površine | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
| | | |VC – | | | |
| | | |celinske | | | |
| | | |vode | | | |
| | | |K2 – druga | | | |
| | | |kmet. | | | |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Del naselja |TU13 |SK – |območje |OPN |13. |
| | | |podeželsko |varstva | |člen |
| | | |naselje |narave | | |
| | | |PC – |(EPO), | | |
| | | |površine |poplavno | | |
| | | |cest |območje | | |
| | | |VC – | | | |
| | | |celinske | | | |
| | | |vode | | | |
| | | |G – gozdna | | | |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Strelišče |TU14 |ZS – |območje |OPN |25. |
| | | |športne |varstva | |člen |
| | | |površine |narave | | |
| | | |BC – |(NV) | | |
| | | |športni | | | |
| | | |objekti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Cerkev |TU15 |CD - druga |območje |OPN |27. |
| | | |območja |KD (791, | |člen |
| | | |centralnih |4995) | | |
| | | |dejavnosti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Pokopališče |TU16 |ZK – |območje |OPN |17. |
| | | |pokopališče |KD (791) | |člen |
| | | |CD – druga | | | |
| | | |območja | | | |
| | | |centralnih | | | |
| | | |dejavnosti | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Širitev |TU 17 |IG – |/ |OPPN |32. |
| |gospodarske | |gospodarska | | |člen |
| |cone | |cona | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Del naselja |TU18 |CD - druga |območje |OPN |28. |
| | | |območja |KD (1144, | |člen |
| | | |centralnih |7919 | | |
| | | |dejavnosti | | | |
| | | |ZD – druge | | | |
| | | |zelene | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Obrtna cona |TU 19 |IG – |območje |OPPN |32. |
| | | |gospodarska |KD (791) | |člen |
| | | |cona | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Kmetijski |TU20 |IG – |HMO |OPN |29. |
| |center | |gospodarska | | |člen |
| | | |cona | | | |
| | | |ZD – druge | | | |
| | | |zelene | | | |
| | | |površine | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Širitev |TU21 |IG – |HMO |OPPN kot|15. |
| |kmetijskega | |gospodarska | |del OPN |člen |
| |centra | |cona | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|ČN |TU27 |O – območje |območje |OPN |26. |
| | | |okoljske |varstva | |člen |
| | | |infrastrukture|narave | | |
| | | | |(NV) | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Kmetijska |TU 31 |IK – |območje |OPPN |32. |
| |proizvodnja | |kmetijska |varstva | |člen |
| |na robu | |proizvodnja |narave | | |
| |naselja | | |(NV) | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Športni |TU 32 |BC – |/ |OPPN |32. |
| |center | |športni | | |člen |
| | | |center | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Turnišče|Piščančja |TU 33 |IK – |poplavno |OPN |13.a |
| |farma | |kmetijska |območje; | |člen |
| | | |proizvodnja |območje | | |
| | | | |varstva | | |
| | | | |narave | | |
| | | | |(EPO) | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Krajina- |TU 34 |K1 – |območje |OPN |32. |
| |nadomestna | |območje |varstva | |in |
| |zemljišča | |najboljših |narave | |34.a |
| |za uničeno | |kmetijskih |(Natura | |člen |
| |naravno | |zemljišč |2000), | | |
| |vrednoto | | |HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Del naselja |NE1 |SK – |HMO |OPN |13. |
| |(Gajič) | |podeželsko | | |člen |
| | | |naselje | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Pokopališče |NE2 |ZK – |/ |OPN |17. |
| | | |pokopališče | | |člen |
| | | |CD – druga | | | |
| | | |območja | | | |
| | | |centralnih | | | |
| | | |dejavnosti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Del naselja |NE3 |SK – |območje |OPN |13. |
| |(Sredina) | |podeželsko |KD (1174, | |člen |
| | | |naselje |1163), | | |
| | | |VC – |območje | | |
| | | |celinske |varstva | | |
| | | |vode |narave | | |
| | | |K2 – druga |(Natura | | |
| | | |kmetijska |2000, | | |
| | | |zemljišča |EPO), HMO | | |
| | | |G – gozdne | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |O – območje | | | |
| | | |okoljske | | | |
| | | |infrastrukture| | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Gramoznica |NE4 |LN – |območje |OPPN |32. |
| | | |nadzemni |varstva | |člen |
| | | |pridobivalni |narave | | |
| | | |prostor |(Natura | | |
| | | | |2000, | | |
| | | | |EPO), HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Igrišče |NE5 |ZS – |območje |OPN |19. |
| | | |športne |varstva | |člen |
| | | |površine |narave | | |
| | | |BC – |(Natura | | |
| | | |športni |2000, | | |
| | | |objekti |EPO), HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Parkirišče |NE6 |PO – ostale |območje |OPN |30. |
| | | |prometne |varstva | |člen |
| | | |površine |narave | | |
| | | | |(Natura | | |
| | | | |2000, | | |
| | | | |EPO), HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Del naselja |NE7 |SK – |območje |OPN |13. |
| | | |podeželsko |varstva | |člen |
| | | |naselje |narave | | |
| | | | |(Natura | | |
| | | | |2000, | | |
| | | | |EPO), | | |
| | | | |poplavno | | |
| | | | |območje | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Nedelica|Del naselja |NE8 |SK – |območje |OPN |13. |
| |(Farkašovci)| |podeželsko |KD | |člen |
| | | |naselje |(26809), | | |
| | | |PC – |območje | | |
| | | |površine |varstva | | |
| | | |cest |narave | | |
| | | | |(NV, | | |
| | | | |Natura | | |
| | | | |2000, | | |
| | | | |EPO), HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Gomilica|Del naselja |GO1 |SK – |območje |OPN |13. |
| | | |podeželsko |KD | |člen |
| | | |naselje |(1140), | | |
| | | |K1 – |območje | | |
| | | |najboljša |varstva | | |
| | | |kmet. |narave | | |
| | | |zemljišča |(EPO), | | |
| | | |PC – |HMO | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Gomilica|Pokopališče |GO2 |ZK – |območje |OPN |17. |
| | | |pokopališče |KD | |člen |
| | | |CD – druga |(1140), | | |
| | | |območja |HMO | | |
| | | |centralnih | | | |
| | | |dejavnosti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Gomilica|Igrišče |GO3 |ZS – |HMO |OPN |19. |
| | | |športne | | |člen |
| | | |površine | | | |
| | | |BC – | | | |
| | | |športni | | | |
| | | |objekti | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Gomilica|Romski |GO 4 |SS – |/ |OPN |13. |
| |zaselek | |stanovanjske | | |člen |
| | | |površine | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|Gomilica|Opuščena |GO5 |K1 – |/ |OPN |31. |
| |gramoznica | |najboljša | | |in 34.|
| | | |kmetijska | | |člen |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Krajina |TU22 |K1 – |območje |OPN |34. |
| | | |najboljša |KD (1144, | |člen |
| | | |kmetijska |791, | | |
| | | |zemljišča |1143, | | |
| | | |K2 – druga |9652, | | |
| | | |kmetijska |1150, | | |
| | | |zemljišča |1130), | | |
| | | |G – gozdne |območje | | |
| | | |površine |varstva | | |
| | | |VC – |narave | | |
| | | |celinske |(NV, | | |
| | | |vode |Natura | | |
| | | |PC – |2000, | | |
| | | |površine |EPO), | | |
| | | |cest |poplavno | | |
| | | |O – območje |območje, | | |
| | | |okoljske |območje | | |
| | | |infrastrukture|varstvenih| | |
| | | | |pasov | | |
| | | | |vodnega | | |
| | | | |zajetja, | | |
| | | | |HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Krajina |TU23 |K1 – |območje |OPN |34. |
| | | |najboljša |KD (1134, | |člen |
| | | |kmetijska |791); | | |
| | | |zemljišča |točkovni | | |
| | | |K2 – druga |element | | |
| | | |kmetijska |varstva | | |
| | | |zemljišča |narave, | | |
| | | |G – gozdna |HMO | | |
| | | |zemljišča | | | |
| | | |VC – | | | |
| | | |celinska | | | |
| | | |vode | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Krajina |TU24 |K1 – |območje |OPN |34. |
| | | |najboljša |KD | |člen |
| | | |kmetijska |(1253), | | |
| | | |zemljišča |HMO | | |
| | | |G – gozdna | | | |
| | | |zemljišča | | | |
| | | |PC – | | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
| | | |O – | | | |
| | | |deponija | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Krajina |TU25 |K1 – |območje |OPN |34. |
| | | |najboljša |KD (1108, | |člen |
| | | |kmetijska |28331), | | |
| | | |zemljišča |območje | | |
| | | |K2 – druga |varstva | | |
| | | |kmetijska |narave | | |
| | | |zemljišča |(NV, | | |
| | | |G – gozdna |Natura | | |
| | | |zemljišča |2000), | | |
| | | |PC – |HMO | | |
| | | |površine | | | |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Avtocesta |TU26 |PC – |območje |Sprejeti|33. |
| | | |površine |KD |DLN |člen |
| | | |cest |(28331), | | |
| | | | |HMO, | | |
| | | | |območje | | |
| | | | |varstva | | |
| | | | |narave | | |
| | | | |(NV, | | |
| | | | |Natura | | |
| | | | |2000, | | |
| | | | |EPO) | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Daljnovod |TU 28 |K1 – |poplavno |Sprejeti|33. |
| |110 kV | |najboljša |območje | DPN |člen |
| | | |kmetijska | | | |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Daljnovod |TU 29 |K2 – druga |območje |Sprejeti|33. |
| |110 kV | |kmetijska |KD |DPN |člen |
| | | |zemljišča |(1130), | | |
| | | |VC – |območje | | |
| | | |celinske |varstva | | |
| | | |vode |narave | | |
| | | | |(NV, | | |
| | | | |Natura | | |
| | | | |2000, | | |
| | | | |EPO), | | |
| | | | |poplavno | | |
| | | | |območje, | | |
| | | | |HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Daljnovod |TU 30 |PC – |/ |Sprejeti|33. |
| |110 kV | |površine | |DPN |člen |
| | | |cest | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Del krajine |TU 35 |K1 – |/ |OPN |34. |
| | | |najboljša | | |člen |
| | | |kmetijska | | | |
| | | |zemljišča | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Del krajine |TU 36 |K2 – druga |varstvo |OPN |34. |
| | | |kmetijska |narave | |člen |
| | | |zemljišča |(NV, | | |
| | | |VC – |Natura | | |
| | | |celinske |2000, | | |
| | | |vode |EPO), HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Del krajine |TU 37 |K1 – |varstvo |OPN |34. |
| | | |najboljša |narave | |člen |
| | | |kmetijska |(Natura | | |
| | | |zemljišča |2000, | | |
| | | | |EPO), HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Del krajine |TU 38 |K1 – |varstvo |OPN |34. |
| | | |najboljša |narave | |člen |
| | | |kmetijska |(Natura | | |
| | | |zemljišča |2000, | | |
| | | | |EPO), HMO | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+
|občina |Del krajine |TU 39 |G – gozdna |varstvo |OPN |34. |
| | | |zemljišča |narave | |člen |
| | | |VC – |(NV, | | |
| | | |celinske |Natura | | |
| | | |vode |2000, | | |
| | | | |EPO), HMO | | |
+----------------------------------------------------------------------+
|Legenda oznak v tabeli: EPO – ekološko pomembno območje, NV – |
|naravna vrednota, KD – kulturna dediščina; HMO – območja izvedenih |
|hidromelioracij; |
|Opomba: V vseh enotah urejanja se nahaja raziskovalni prostor za |
|nafto in plin. |
+----------------------------------------------------------------------+
5. člen
Spremembe 12. člena so:
Za drugim odstavkom se dodajo tretji, četrti in peti odstavek, ki glasijo:
»(3) V vseh enotah urejanja na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege, se kot poseg štejejo:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,
– sprememba namembnosti objekta,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
(4) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov iz tega odloka. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Turnišče.
(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz tretjega odstavka tega člena predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.«
6. člen
Spremembe 13. člena so:
Prvemu odstavku a) točke se za besedilom »RE6« doda besedilo »RE 12,«.
V četrti alineji prvega odstavka a) točke se na koncu alineje briše besedilo »v enotah urejanja TU10 in TU12«.
Peti alineji prvega odstavka a) točke se doda druga podalineja, ki glasi: »– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,«.
Drugemu odstavku a) točke se za oznako »RE6« doda oznaka »RE 12«.
Prva alineja drugega ostavka a) točke se spremeni tako, da se glasi:
»– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov in žitni silosi,«.
V četrtem odstavku a) točke se prva alineja nadomesti z besedilom:
»– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih površin oziroma prometne infrastrukture,«,
četrta pa nadomesti z besedilom:
»– gradnja, rušitve, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih gradbeno inženirskih objektov in omrežij.«
Za sedmim odstavkom točke a) se doda osmi odstavek, ki glasi:
»(8) V enoti urejanja GO 4 – romski zaselek v Gomilici, namenjen za stanovanja in spremljajoče dejavnosti (SS), so na območjih stavbnih zemljišč dopustne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve naslednjih vrst objektov:
– enostanovanjske stavbe,
– stavbe za obrtne in storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirskih objektov,
– pomožni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, spominska obeležja, objekti za oglaševanje, objekti za telekomunikacijsko opremo, spominska obeležja, urbana oprema.«
Prvi stavek prvega odstavka b) točke se pred besedilom », od javne občinske ceste« izbriše in nadomesti z besedilom »Najmanjši odmik objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Na koncu prvega odstavka b) točke se doda stavek, ki glasi: »Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.«
Drugemu odstavku c) točke se za prvim stavkom doda besedilo, ki glasi: »Višina kmetijskih objektov se prilagodi namenu, stolpni silosi so lahko do višine 10 m. Ti objekti ne smejo izstopati iz silhuete naselja in biti postavljeni na vizualno izpostavljenih delih naselja (ob vhodu naselja, vidnem robu naselja, ob dominanti v naselju in zavarovani kulturni dediščini ipd.).«
Tretjemu odstavku c) točke se briše drugi stavek.
V točki č) se prvi, drugi, peti in šesti odstavek spremenijo tako, da glasijo:
»(1) Tlorisna oblika stanovanjskih in javnih objektov (trgovski, gostinski in drugi javni objekti) mora biti podolgovata, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedena oblika. Tlorisna oblika kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta enokapna ali ravna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Razmerje se upošteva tudi pri prizidkih in rekonstrukcijah. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na trgovskih, kmetijskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti in na nezahtevnih in enostavnih objektih.
(5) Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno, razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).
(6) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ob cestah; v Renkovcih R2 439, v Turnišču R3 726, v Gomilicah R3 729, v Nedelici LC 43020 in JP 930960 višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m razen v primeru medsosedske ograje, ki je lahko višine do 1,80 m. Višja medsosedska ograja se prične pri gradbeni liniji objektov. Ograje ob ostalih ulicah so lahko do višine 1,6 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran prometa po javni cesti.«
Zadnji stavek prvega odstavka d) točke se spremeni tako, da glasi: »V stanovanjskih območjih je velikost parcele praviloma od 4 do 10 arov, širina parcele mora biti taka, da zagotavlja požarno varnost.«
V prvem odstavku f) točke se za oznako »TU11,« doda oznaka »GO1,«, za zadnjim stavkom se doda besedilo, ki glasi: »Na delu enote urejanja prostora TU 10, TU 11, ki sta del vplivnega območje cerkva v Turnišču ni možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s podzemeljskimi rešitvami.«
V drugem odstavku f) točke se za besedilom »RE3,« doda besedilo »TU3,« in na koncu istega odstavka doda besedilo: »Na območju nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na območju naravnih vrednot v enoti urejanja NE3 novi posegi niso dovoljeni, na ostalih pozidanih površinah se za posege v prostor pridobi naravovarstveno soglasje.«
Za tretjim odstavkom f) točke se dodata četrti odstavek, ki glasi:
(4) Na poplavnem območju na delu enote urejanja RE5, TU11, TU13, NE7 so ne glede na ostala določila odloka, prepovedane vse delavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za obstoječe objekte na poplavnih območjih je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti posegi ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. Gradnja novih objektov ni dovoljena.
Tretji odstavek g) točke se v celoti izbriše.
7. člen
Za trinajstim členom se doda nov 13.a člen, ki glasi:
»13.a člen
(enota urejanja TU 33- piščančja farma)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja TU 33 na območju z oznako podrobne namenske rabe IK je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev:
– kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter spremljajočih objektov, ki so potrebni za dejavnost,
– gradbeno inženirskih objektov,
– nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe (drvarnice, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti), ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti razen greznic), pomožni kmetijsko-gozdarski objekti. Mala čistilna naprava pod pogojem, da ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje ali iz drugih razlogov in je v soglasju z izvajalcem javne službe.
b) Pogoji glede lege in velikosti objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva odmike od sosednjih parcel in odmike od javnih cest/poti in vodotokov.
(2) Najmanjši odmik najbolj izpostavljene točke objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve. Od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine reke Ledave 15,0 m, od zunanjega roba brežine ostalih potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Okolica kmetijskih objektov se mora izdatno zasaditi z drevesno in grmovno avtohtono drevnino.
c) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika kmetijskih objektov je lahko podolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je ena etaža nad urejenim terenom. Silosi in lagune so lahko okroglih oblik, ki ne smejo presegati višine 10 m.
(2) V enoti urejanja TU 33, na območju s podrobno namensko rabo IK, so strehe na kmetijskih objektih dvokapne in v manjšem naklonu, v sivi ali rjavi barvi. Strehe na pomožnih objektih so lahko ravne ali enokapne z blagim naklonom. Fasada kmetijskih objektov mora biti v pastelnih, neizstopajočih barvah, kot so betonsko siva, olivno zelena …, lahko so obdelane z različnimi materiali.
(3) Območje farme je lahko ograjeno. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
č) Pogoji in merila za parcelacijo
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena/ zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike.
(2) Priključevanje objektov na prometno infrastrukturo, električno omrežje, plinovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje in ostalo omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(3) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s farme se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se zbirajo na način kot določa zakonodaja. Razredčena vsebina gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na poplavnem območju v enoti urejanja TU 33, je možna gradnja objektov pod pogoji, iz Študije poplavne in erozijske nevarnosti, št. PEN 1/2011 in PEN 1/2011-DOP, ki je bila izdelana 20. 5. 2011 in dopolnjena 30. 5. 2012. Gradnja je možna pod pogojem, da se razširi struga Črnega potoka neposredno ob načrtovanem hlevu, kot laguna s stoječo vodo in razgibanimi brežinami, zasajenimi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Volumen lagune mora znašati najmanj 166,71 m3 oziroma ureditev lagune se izvede na površini 73 m2, laguna je lahko tudi večja. Za izgradnjo objektov na območju enote urejanja TU 33 se izvede varnostno nadvišanje na način, da se višina talne plošče objekta zaključi na 171,40 m, kar je 30 cm višje od najvišje točke terena pri vogalih bodočega objekta (90 cm višje od HQ 100 je 170,59 m*). Gradnja predvidenih objektov je možna šele po izvedbi vseh v študiji navedenih omilitvenih ukrepov.
(2) Za zagotavljanje kakovosti podzemnih voda znotraj enote urejanja stik oporečnih odpadnih voda s podtalnico ni dovoljen, morebitni individualni sistemi za zajem odpadne vode (male čistilne naprave, greznice) morajo biti nepretočni.
(3) Vode iz manipulativnih površin se pred izpustom v okolje prečistijo na usedalniku in lovilcu olj, pred izpustom v vodotok naj se dodatno umesti še rastlinska čistilna naprava. Dosledno se upoštevajo omilitveni ukrepi vezani na osvetljevanje objektov in javnih površin.
(4) Za varovanje kulturne dediščine EŠD 1143 – Gomila se v času gradnje ali ob drugih posegih v prostor na območju enote urejanja TU 33 je potrebno enoto kulturne dediščine ustrezno zaščiti in prepreči vsakršne poškodbe oziroma poslabšanje kvalitete kulturne dediščine.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Reja piščancev je omejena na notranjost objekta, kjer povzročajo hrup delovni stroji in energetske naprave. Izven objekta lahko povzroča povečan hrup le transport piščancev, ki se omeji na dnevni čas in izven naselja. Farma se nahaja za obstoječo farmo in je od bivalnega okolja oddaljena ca. 150 m.
(2) Vplivi na bivalno okolje zaradi smradu se omejijo tako, da se odprtine farme orientira stran od poselitve ter se zagotovi vse tehnične in ostale možne rešitve za omejitev smradu.«
8. člen
Spremembe 14. člena so:
Prvi alineji, prvega odstavka a) točke se za besedilom »in prodajo« besedilo spremeni in glasi:
», hladilnica in ostali spremljajoči objekti namenjeni dejavnosti na območju,«.
Drugi stavek, prvega odstavka b) točke se dopolni tako, da glasi: »Rastline se posadijo v kameno volno ali drug gojitveni substrat, položeno na gojitvene kanale, ki so na višini 30 cm.«
Tretji stavek, drugega odstavka b) točke se dopolni tako, da glasi: »Za morebitne dodatne potrebe se voda za namakanje zajame iz krajevnega vodovoda ali iz drugih razpoložljivih vodnih virov.«
Tretji odstavek b) točke se spremeni in glasi: »Za ogrevanje rastlinjakov v zimskem času (avgust–maj) se lahko uporabi geotermalna voda iz obstoječe geotermalne vrtine RE-1g Renkovci. Temperatura geotermalne vode na ustju vrtine je 55 °C, ob izpustu iz rastlinjakov pa 30 °C. Geotermalna voda se bo po odvzemu toplote vračala v isti vodonosnik, morebitni presežek pa se spelje v hladilni bazen na severni stani rastlinjaka, kjer se ohladi na dovoljeno temperaturo, nato se spelje v obcestni jarek ob regionalni cesti ali ponikovalno laguno. Geotermalna voda je nizkomineralna in brez žvepla.«
Četrti odstavek b) točke se spremeni in glasi:
»(4) Za dodatno ogrevanje ali v primeru, da rastlinjaki ne bodo ogrevani z geotermalno vodo, se uporabijo ogrevalni kotli na plin ali drugi sistemi ogrevanja. V ta namen se zgradi toplarna na severni strani rastlinjaka ali pa se ogrevanje zagotovi znotraj ostalih objektov. Energenti za ogrevanje so: plin, elektrika, olje, biomasa, peleti, sončna energija ali alternativni viri energije. Za zagotovitev energije se lahko uporabijo vsi znani sistemi ogrevanja.«
Na koncu prvega stavka, drugega odstavka č) točke se za besedilom »S–J« doda besedilo »ali V–Z«.
Peti odstavek č) točke se spremeni tako, da glasi:
»(5) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski in drugi vodi) se izvedejo podzemno razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
V šestem odstavku č) točke se v drugem stavku izbriše besedilo », ki se zatravi« in v tretjem stavku izbriše beseda »odpadne«.
Na koncu prvega stavka petega odstavka e) točke se doda besedilo »ali iz nove geotermalne vrtine v okolici rastlinjakov« ter se na koncu zadnjega stavka istega odstavka, izbriše »dovoljenje« in doda besedilo »pravico in vodno soglasje«.
V prvem stavku osmega odstavka e) točke se za besedilom »krajevno kanalizacijo« doda besedilo »ali malo čistilno napravo (do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja).«.
Deseti odstavek e) točke se spremeni in se glasi:
»(10) Ohlajena geotermalna voda, ki se ne bo vračala nazaj v isti geotermalni vodonosnik, bo speljana v lagune na severni strani rastlinjaka, kjer se bo ohladila in delno poniknila, odvečna količina pa bo speljana v obcestni jarek ob regionalni cesti oziroma ponikovalno laguno.«
V prvem stavku enajstega odstavka e) točke se za besedo »volna« doda besedilo »oziroma drug gojitveni substrat«. Drugi stavek se namesto besede »Ker« začne z besedo »Če«.
Za drugim odstavkom f) točke se dodajo tretji, četrti in peti odstavek, ki glasijo:
»(3) Rastlinjak ne sme biti opremljen z UV svetilkami, ki bi delovale tudi v nočnem času oziroma morajo biti steklene površine rastlinjaka zaščitene na tak način, da UV svetloba ne seva v zunanjost rastlinjaka. Stalna zunanja osvetlitev rastlinjaka ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za izklop.
(4) V izogib trkom ptic v steklene površine rastlinjaka je potrebno opremiti vse večje površine s silhuetami ujed.
(5) Ohlajena geotermalna voda se lahko uporabi za druge namene (npr. namakanje kmetijskih površin), v kolikor se za to izkaže kot primerna, oziroma se v nasprotnem primeru v čim večji meri vrača v vodonosnik z namenom ohranitve naravnega vira.«
V drugem odstavku g) točke se v prvem stavku izbriše beseda »odpadne« in izbriše zadnji stavek tega odstavka.
Na koncu drugega odstavka i) točke se doda besedilo, ki glasi: »S spremembo načina zbiranja vode ali energenta za ogrevanje se velikost objektov prilagodi tehnologiji. Laguna je lahko vkopana ali montažna na zemeljski površini.«
Besedilo j) točke se spremeni, tako da se glasi:
»Izgradnja rastlinjaka bo potekala fazno in v etapah. Najprej je predvidena gradnja 1. etape, to je enega rastlinjaka v velikosti ca. 2 ha, lagune v velikosti ca. 0,8 ha, transformatorske postaje, toplarne ter gradnja gospodarske javne infrastrukture, vključno s prestavitvijo obstoječega daljnovoda in ureditvijo okolice. V drugi etapi je predvidena gradnja dodatnega rastlinjaka v velikosti ca. 2 ha. Etape se lahko tudi združijo tako, da se poseg izvede v eni fazi. Območje ureditev je v kartografskih prilogah označeno kot enota urejanja RE1.«
9. člen
Spremembe 15. člena so:
V tretjem odstavku b) točke se višina silosov »23 m« črta in nadomesti z višino silosov »16 m«.
Na koncu petega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico in se doda besedilo, ki glasi: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
Na koncu prvega odstavka e) točke se doda besedilo, ki glasi:
»Za varovanje kulturnih spomenikov pod EŠD 792 Cerkev Marijinega vnebovzetja in EŠD 4995 Cerkev Sv. Marije se na zunanjih robovih obravnavanega kompleksa izvede dodatna intenzivna zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, s čemer bodo obstoječi in predvideni silosi zakriti iz južne in vzhodne strani. Intenzivna drevesna zasaditev se izvede tudi na zahodnem in severnem robu ter znotraj kompleksa.«
Na koncu tretjega odstavka f) točke se doda stavek, ki se glasi: »Zagotoviti se mora zmanjšanje prašenja z dodatnimi tehničnimi ukrepi.«
10. člen
Spremeni se celotni 16. člen, ki se glasi:
»(enota urejanja RE2, RE 14 – geotermalna vrtina)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V območju geotermalne vrtine s podrobnejšo namensko rabo O (okoljska infrastruktura) je dopustna naprava objektov za odvzem geotermalne vode ter gradnja pomožnih objektov:
– pritlični objekt, nadstrešek, utrjeno dvorišče,
– gradbeno inženirski objekti ter pomožni infrastrukturni objekti za potrebe črpanja, hlajenja, vračanja in distribucije geotermalne vode.
(2) Na območju kmetijske proizvodnje z oznako IK, je dopustna gradnja naslednjih vrst objektov:
– nestanovanjske kmetijske stavbne s spremljajočimi objekti in napravami,
– gradbeno inženirski objekti.
(3) Na območju enote je možna postavitev, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev:
– nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– začasni objekti: kiosk oziroma tipski zabojnik,
– enostavnih objektov:
– objekti za lastne potrebe,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– začasni objekti: objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem: kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza,
– urbana oprema.
(4) Okrog objektov se mora zasaditi drevje in grmičevje ter urediti prometne in utrjene površine za manipulacijo in parkiranje. Na 3 parkirna mesta mora biti zasajeno eno drevo.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov ter ureditev parcele
(1) Objekte na območju vrtin se umesti v okviru parcele glede na lego vrtine in vzporedno z javno cesto. Velikost pritličnega objekta, na območju z oznako O, sme presegati velikosti 15 m2, velikost nadstreška pa 30 m2.
(2) Območje vrtin in območje namenjeno kmetijski proizvodnji se lahko ogradi z žično ograjo, višine do 2 m.
(3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK se kmetijski objekti umestijo v okviru parcele in vzporedno z javno cesto. Tlorisna oblika objektov je pogojena s tehnološkimi zahtevami in parcelnimi mejami. Objekti so pritlične izvedbe. Odmik od sosednje parcele je 1,0 m, pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve. Odmik od ceste je 4,0 m oziroma manj, če s tem soglaša upravljavec ceste. Strehe na kmetijskih objektih so dvokapne in v manjših naklonih, minimalno 12 stopinj ali več, v sivi ali rjavi barvi. Strehe na pomožnih objektih so lahko ravne ali enokapne z blagim naklonom.
(4) Za namene kmetijske proizvodnje in predelave, se v tej enoti urejanja lahko uporabijo tudi površine, ki so opredeljene kot površine namenjene okoljski infrastrukturi, pod pogoji, da se ne posega v varstvene pasove vrtine in njenih objektov in ne ovira dostop do vrtine in ovira njeno delovanje.
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Objekti ne smejo biti opremljeni z UV svetilkami, ki bi delovale tudi v nočnem času oziroma morajo biti steklene površine rastlinjaka zaščitene na tak način, da UV svetloba ne seva v zunanjost rastlinjaka. Stalna zunanja osvetlitev rastlinjaka ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za izklop.
(2) V izogib trkom ptic v steklene površine rastlinjaka je potrebno opremiti vse večje površine s silhuetami ujed.
(3) Ohlajena geotermalna voda se lahko uporabi za druge namene (npr. namakanje kmetijskih površin), kolikor se za to izkaže kot primerna, oziroma se v nasprotnem primeru v čim večji meri vrača v vodonosnik z namenom ohranitve naravnega vira.«
11. člen
Spremembe 17. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedo »obeležij« doda beseda », parkirišč«. V drugem odstavku iste točke se vse alineje spremenijo tako, da glasijo:
»– mrliške vežice s spremljajočimi objekti,
– gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi parkirišča, poti in druge gradbeno inženirske objekte, ki služijo dejavnosti),
– pomožnih objektov:
– nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja, pomožni infrastrukturni objekti (cestni, energetski in komunalni), spomeniki in spominska obeležja, urbana oprema.«
Za drugim odstavkom a) točke se doda tretji odstavek, ki glasi:
»(3) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi iz 37. člena odloka.«
Na koncu četrtega odstavka b) točke se pika spremeni v vejico in se doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
Za prvim stavkom prvega odstavka č) točke se doda besedilo, ki glasi: »Morebitne raziskave trase rimske ceste lahko pomenijo tudi spremembe planiranih posegov v enoti urejanja GO 2. V enoti urejanja prostora TU 16, ki je vplivno območje cerkva v Turnišču ni možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s podzemeljskimi rešitvami.«
V d) točki se prvi odstavek briše in drugi postane prvi.
12. člen
Spremembe 18. člena, so:
V prvi odstavek a) točke za besedo »rekonstrukcije« doda besedilo », vzdrževanje«.
Za zadnjo alinejo prvega odstavka a) točke se doda nova alineja, ki glasi:
»– gradbeno inženirski objekti.«
Zadnji stavek prvega odstavka b) točke se briše.
Na koncu četrtega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico in se doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
13. člen
Spremembe 19. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedilom »ob igrišču« doda besedilo »ureditev razsvetljave, tribun,«.
Drugi odstavek a) točke se spremeni tako, da glasi:
»(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe BC je dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev naslednjih vrst objektov:
– večnamenske športne dvorane, tribun in pokritih stojišč, klubski objekti s sanitarijami, garderobami in skupnimi prostori,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in drugi gradbeno inženirski objekti,
– začasni in vadbeni objekti,
– spominska obeležja,
– pomožni objekti:
– objekt za oglaševanje, ograja, začasni objekt (kiosk) za prireditve,
– pomožni energetski in komunalni infrastrukturni objekti,
– urbana oprema (transparent, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, vodnjak, obešanka na drogu javne razsvetljave, otroško igrišče).«
Za drugim odstavkom a) točke se doda tretji odstavek, ki glasi:
»(3) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi iz 37. člena odloka.«
Prvi odstavek b) točke se spremeni in glasi:
»(1) Objekt se locira ob igrišču. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt je lahko v montažni ali tipski izvedbi.«
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
14. člen
Spremembe 20. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedo »rekonstrukcije« doda beseda », vzdrževanja«.
Celotna prva in druga alineja prvega odstavka a) točke se spremenita tako, da glasita:
»– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– pomožni objekti:
– objekti za lastne potrebe (uta, enoetažna pritlična lopa, utrjene dostopne poti, greznice pod pogojem, da ni možna priključitev na javno komunalno omrežje) in vsi objekti iz skupine enostavnih objektov,
– pomožni infrastrukturni objekti (objekt javne razsvetljave, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, priključek na kanalizacijo),
– začasni objekti (odprt sezonski gostinski vrt, šotor, oder z nadstreškom, tribuna, pomol),
– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema in
– spominska obeležja.«
Drugi odstavek a) točke se spremeni tako, da glasi:
»(2) V enoti urejanja TU1 in TU2, ki sta v območju podrobne namenske rabe z oznako BT, je možna gradnja turističnih in spremljajočih objektov. V enoti urejanja TU2 je dopustna še rekonstrukcija obstoječega mlina, gradnja poslovnih, servisnih in trgovskih objektov znotraj mlinarske dejavnosti in postavitev enodružinske hiše samostojno ali v sklopu poslovnih objektov, ureditev parkirišča v okviru gradbene parcele ob mlinu ter dopolnilna zasaditev drevja in ureditev okolice.«
Za tretjim odstavkom a) točke se doda četrti odstavek, ki glasi:
»(4) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi iz 37. člena odloka.«
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
Drugi odstavek d) točke se spremeni tako, da glasi:
»(2) Na poplavnem območju na delu enot urejanja TU2 in RE10 so ne glede na ostala določila odloka, prepovedane vse delavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za obstoječe objekte na poplavnih območjih je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti posegi ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. Gradnja novih objektov ni dovoljena.«
Za drugim odstavkom d) točke se dodata tretji in četrti odstavek, ki glasita:
»(3) Območje enote urejanja TU2 se ureja tako, da se ohranja gozd v obstoječem obsegu, na vsaj 50 % brežin gramoznic naj se ohrani ali zasadi lesna zarast krajevno značilnih samoniklih vrst, vsaj na eni strani se omeji dostop do vode.
(4) Ohranja se obstoječa drevesna in grmovna obrežna vegetacija in visoke steblike. Dostopi do vode in objekti naj se umestijo le točkovno. V enoti urejanja RE10 se ne umešča objektov med vodotok na S in V strani gramoznice in med gramoznico. Ohranja naj se vegetacijski pas med cesto in vodnimi telesi. V vseh enotah iz tega člena se preprečuje širjenje invazivnih vrst, le-te se naj iz obrežnega pasu odstranjuje (japonski dresnik, zlata rozga, žlezava nedotika, ambrozija ipd.).«
15. člen
Spremembe 21. člena so:
Prva in druga podalineja pete alineje prvega odstavka a) točke se izbrišeta in nadomestita z besedilom:
»– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi s spremljajočimi objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,«.
Prava in četrta alineja drugega odstavka a) točke se izbrišeta in nadomestita z besedilom:
»– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih površin oziroma prometne infrastrukture,
– gradnja, rušitev, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih gradbeno inženirskih objektov in omrežij.«
V prvi stavek prvega odstavka b) točke se za besedilom »1,0 m,« doda besedilo« pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Na koncu prvega odstavka b) točke se doda stavek, ki glasi: »Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.«
Zadnji stavek drugega odstavka c) točke se izbriše.
Drugi odstavek č) točke se v celoti spremeni in glasi:
»(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Ravne strehe na stanovanjskih objektih so možne, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Razmerje se upošteva tudi pri prizidkih in rekonstrukcijah. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne na trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti ter na nezahtevnih in enostavnih objektih.«
Na koncu četrtega odstavka č) točke se pika nadomesti z vejico ter se doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
Tretji odstavek g) točke se v celoti briše.
16. člen
Spremembe 22. člena, so:
Naslov člena se spremeni tako, da glasi:
»(enota urejanja TU6 in TU 6A – centralni del naselja Turnišče)«.
Besedilo prvega odstavka do prve alineje a) točke se spremeni tako, da glasi:
»(1) Na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu naselja Turnišče, ki je namenjeno oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim (CD, CU) ter bivanju (SS) in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi (SK), so dopustne gradnje novih objektov, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov, sprememba namembnosti in odstranitve naslednjih vrst objektov:«
Četrta alineja prvega odstavka a) točke se spremeni tako, da glasi:
»– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ter razne delavnice, slednje pod pogojem, da ne presegajo mejnih ravni hrupa.«
V šesto alinejo prvega odstavka a) točke se za prvo podalinejo doda vejica ter druga podalineja, ki glasi:
»– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,«
V sedmi alineji prvega odstavka a) točke se v deveti podalineji pika zamenja z vejico in doda deseta podalineja, ki glasi:
»– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza).«
Zadnji stavek sedme alineje prvega odstavka a) točke se spremeni in glasi: »Gradnja eno- ali večstanovanjskih stavb na območju centralnih dejavnosti (CD, CU), je možna ob pogoju, da je del objekta v pritličju namenjen za javno funkcijo.«
Pred prvo alinejo drugega odstavka a) točke se doda nova alineja, dosedanji alineji postaneta druga in tretja. Prva alineja glasi:
»– druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (kot so prostori za športnike, tuši, sanitarije, terasa ipd.),«.
Druga alineja drugega odstavka a) točke se spremeni in glasi:
»– gradbeno inženirski objekti: objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in drugi gradbeno inženirski objekti,«.
Prava in četrta alineja tretjega odstavka a) točke se izbrišeta in nadomestita z besedilom:
»– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih površin oziroma prometne infrastrukture,
– gradnja, rušitev, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih gradbeno inženirskih objektov in omrežij.«
Za tretjim odstavkom a) točke se dodata četrti in peti odstavek, ki glasita:
»(4) Na površinah podeželskega naselja z oznako SK so poleg objektov, navedenih v 1. točki tega člena, dopustni še:
– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, molzišče, hlevski izpust, ograje za pašo živine, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kašča).
(5) Na območju parkirišča (PO) je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev utrjenega parkirnega prostora, gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih gradbeno inženirskih objektov in omrežij ter pomožnih objektov: objekt za oglaševanje, ograja, začasni objekt (kiosk), pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna), urbana oprema.«
Prvemu stavku prvega odstavka b) točke se za besedilom »1,0 m,« doda besedilo »pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Na koncu prvega odstavka b) točke se doda stavek, ki glasi: »Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.«
Zadnji stavek drugega odstavka c) točke se izbriše.
Prvi, drugi in tretji odstavek č) točke se spremenijo in glasijo:
»(1) Tlorisna oblika objektov mora biti pravokotna. Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Ravne strehe so možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta enokapna ali ravna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Razmerje se upošteva tudi pri prizidkih in rekonstrukcijah. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na trgovskih, kmetijskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti in na nezahtevnih ter enostavnih objektih. Fasade so opleskane v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec je opleskan s temno barvo (tradicionalno sivo- rjavo).
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno, razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ob cesti v Renkovcih R2 439, v Turnišču R3 726, v Gomilicah R3 729 in Nedelici LC 43020 ter JP 930960 višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m razen v primeru medsosedske ograje, ki je lahko višine do 1,80 m. Višja medsosedska ograja se prične pri gradbeni liniji objektov. Ograje ob ostalih ulicah so lahko do višine 1,6 m. Ograja okrog parcel samostana (»šolskih sester«) parcelne številke 1965, 1966, 1967 in 1968 k.o. Turnišče, je lahko visoka do največ 2,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.«
Tretji odstavek g) točke se v celoti izbriše.
17. člen
Spremembe 23. člena so:
Podalineja šeste alineje prvega odstavka a) točke se izbriše.
Na koncu četrtega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
V drugem stavku petega odstavka c) točke se spremeni višina ograje tako, da se besedilo »1,2 m« zamenja z besedilom »2,0 m«.
Celotna e) točka se izbriše.
18. člen
Spremembe 24. člena so:
Pred prvi odstavek a) točke se doda oznaka »(1)«.
Pred besedilo podalineje četrte alineje prvega odstavka a) točke doda besedilo »objekti prometne infrastrukture,«.
Za prvim odstavkom a) točke se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi iz 37. člena odloka.«
Na koncu četrtega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
V drugem stavku petega odstavka c) točke se spremeni višina ograje tako, da se besedilo »1,2 m« zamenja z besedilom »2,0 m«.
Pred besedilo prvega odstavka d) točke se doda oznaka »(1)«.
Za prvim odstavkom d) točke se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) V enoti urejanja TU9 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo SD OPN Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, september 2010), ki se hranijo na sedežu občine. Na zahodnem robu enote urejanja TU9 naj se zasadi mejica s krajevno značilnimi samoniklimi lesnimi vrstami.«
Točka e) se v celoti izbriše.
19. člen
Spremembe 25. člena so:
Na koncu prve alineje, prvega odstavka a) točke se za četrto podalinejo pika spremeni v vejico in doda peta podalineja, ki glasi:
»– urbana oprema.«
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
Na koncu tretjega odstavka c) točke se spremeni višina ograje, tako da se besedilo »1,20 m« spremeni v besedilo »2,0 m«.
Pred prvi odstavek točke d) se doda oznaka (1), za prvim odstavkom se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) V enoti urejanja TU14 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo SD OPN Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, september 2010), ki se hranijo na sedežu občine. Za ureditev območja se izdela načrt krajinske ureditve, za katerega se pridobi naravovarstvene smernice. V načrtu krajinske ureditve se opredeli vzdrževanje oziroma vzpostavitev ekstenzivnega travišča.«
Točka e) se v celoti izbriše.
20. člen
Spremembe 26. člena so:
Na začetku prvega odstavka a) točke se spremeni oznaka »(2)« v oznako »(1)«, za besedo »rekonstrukcije« se v istem odstavku doda beseda »vzdrževanja,«
V prvem odstavku a) točke se spremeni druga alineja, ki glasi:
»– gradbeno inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, cevovodi s pripadajočimi objekti, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeno inženirski objekti ter ostali objekti potrebni za delovanje dejavnosti)«.
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
Pred prvi odstavek točke d) se doda oznaka (1), za prvim odstavkom se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) V enoti urejanja TU27 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo SD OPN Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, september 2010), ki se hranijo na sedežu občine. Na severnem in zahodnem robu območja ČN naj se zasadi mejica s krajevno značilnimi samoniklimi vrstami.«
Točka e) se v celoti izbriše.
21. člen
Spremembe 27. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedo »rekonstrukcija« doda besedilo », vzdrževanje«.
Prva podalineja prve alineje prvega odstavka a) točke se spremeni in glasi:
»– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in drugi gradbeno inženirski objekti,«
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
Na koncu prvega odstavka d) točke se doda besedilo, ki glasi:
»V enoti urejanja prostora TU 15, ki zajema območje cerkva v Turnišču ni možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s podzemeljskimi rešitvami. Navedeni pogoji veljajo tudi za vplivno območje.«
22. člen
Spremembe 28. člena so:
Tretji odstavek a) točke se spremeni tako, da glasi:
»(3) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustni naslednji posegi:
– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih površin oziroma prometne infrastrukture,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja, rušitev, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih gradbeno inženirskih objektov in omrežij.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.«
Drugi stavek prvega odstavka b) točke se za besedilom »1,0 m,« dopolni z besedilom »pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Na koncu prvega odstavka b) točke se doda stavek, ki glasi: »Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.«
Tretji odstavek b) točke se spremeni tako, da glasi:
»(3) Bencinska črpalka z dvema točilnima aparatoma in podzemno cisterno se locira na južni strani območja z dvostranskim uvozom in izvozom.«
Na koncu tretjega odstavka č) točke se pika spremeni v vejico, ter doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
Na koncu tretjega stavka, četrtega odstavka č) točke se spremeni višina ograje tako, da se besedilo »1,20 m« zamenja z besedilom »2,0 m«.
Na koncu prvega odstavka f) točke se doda besedilo:
»V enoti urejanja prostora TU18, ki je vplivno območje cerkva v Turnišču ni možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s podzemeljskimi rešitvami. V območje arheološkega spomenika (EŠD 1144 – Gomilno grobišče Popov log) ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Izjemoma so dovoljeni posegi, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.«
Drugi odstavek g) točke se v celoti izbriše.
23. člen
Spremembe 29. člena so:
V prvem odstavku a) točke se besedilo »za področje kmetijstva« izbriše. Doda se prva alineja, ki glasi:
»– nestanovanjske stavbe:
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– točilnice (ne kot samostojen objekt),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– industrijske stavbe in skladišča,
– druge nestanovanjske stavbe,«,
sedanja prva, druga in tretja alineja postanejo druga, tretja in četrta alineja. Tretja alineja se spremeni in glasi:
»– gradbeno inženirskih objektov (objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in drugi gradbeno inženirski objekti vsi s spremljajočimi objekti),«.
Četrti stavek drugega odstavka a) točke se spremeni tako, da glasi: »Možna je tudi postavitev in gradnja gradbeno inženirskih objektov ter pomožnih infrastrukturnih objektov in urbane opreme iz 1. točke tega člena.«
Prvi odstavek b) točke se za besedilom »1,0 m,« dopolni z besedilom »pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Drugi odstavek b) točke se spremeni in glasi:
»(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Intenzivna zasaditev se izvede tudi znotraj kompleksa TU20. Del parcele mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno, razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
V tretjem odstavku b) točke se na koncu odstavka doda besedilo:
»Višina ograje ne sme presegati 2,0 m. Ograje so kovinske z žičnim ali kovinskim polnilom. Ograja se v celoti obsadi.«
Za četrtim odstavkom se dodajo peti, šesti in sedmi odstavek, ki glasijo:
»(5) Velikost objektov se prilagodi namenu. Višina objektov je P+1 z izkoriščeno mansardo. Silosi in podobne skladiščne stavbe ne smejo presegati višine 16 m ter ostali objekti, iz skupine industrijske stavbe in skladišča ter druge nestanovanjske, ne presegajo višine 10 m.
(6) Oblika objektov je podolžna. Skladiščni silosi so lahko kovinski valji.
(7) Strehe na skladiščih so enakostranične dvokapnice v rahlem naklonu, sleme v smeri daljše stranice. Strehe na pomožnih objektih so lahko ravne. Kritina silosov, skladiščnih objektov je v kovinski izvedbi, rdeče barve.«
Pred prvi odstavek točke č) se doda oznaka »(1)«, za prvim odstavkom se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) Za varovanje kulturnih spomenikov pod EŠD 792 Cerkev Marijinega vnebovzetja, EŠD 4995 Cerkev Sv. Marije je v enoti urejanja TU20 najvišja dovoljena višina silosov 16 m. Na zunanjih robovih obravnavanega kompleksa se izvede dodatna intenzivna zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, s čemer bodo obstoječi in predvideni silosi zakriti iz južne in vzhodne strani. Priporočamo tudi intenzivno drevesno zasaditev na zahodnem in severnem robu. Izvede se tudi intenzivna zasaditev znotraj kompleksa.«
Točka d) se v celoti izbriše.
24. člen
Spremembe 30. člena so:
Na koncu tretjega stavka, drugega odstavka b) točke se spremeni višina ograje tako, da se besedilo »1,20 m« nadomesti z besedilom »2,0 m«.
Celotna d) točka se izbriše.
25. člen
Celotni 32. člen se spremeni in glasi:
32. člen
(pogoji na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov)
»a) Splošno
(1) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt.
(2) Na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov do izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen postavitev začasnih objektov za prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus, tribuna, oder z nadstreškom, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo in postavitev urbane opreme). V enoti urejanja TU 19 je pred pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta možna postavitev transformatorske postaje in priključitev na omrežje pod pogoji upravljavca.
(3) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upošteva naslednje pogoje:
b) pogoji glede namembnosti območja:
(1) V enoti urejanja NE4 – gramoznica Nedelica z oznako podrobne namenske rabe LN, je dopusten površinski izkop gramoza s sprotno sanacijo območja v rekreacijsko območje. V območju je do izdelave podrobnega načrta možna postavitev tipskega zabojnika ali montažnega objekta in ureditev infrastrukturnih objektov ter urbane opreme.
(2) V enoti urejanja TU8 – stanovanjsko območje Pasike, namenjeno za stanovanja in spremljajoče dejavnosti so na območjih stavbnih zemljišč v delu naselja Turnišče, ki je namenjeno bivanju in spremljajočim dejavnostmi (SS) in podeželskim naseljem (SK) dopustne gradnje novih objektov, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve naslednjih vrst objektov:
– eno- in večstanovanjske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe za storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirski objekti,
– pomožni objekti: za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, urbana oprema.
(3) V enoti urejanja RE 11 in RE 13, ki sta namenjena kmetijski proizvodnji s podrobno namensko rabo IK, je možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev:
– drugih nestanovanjskih stavb s spremljajočimi objekti,
– upravnih in pisarniških stavb, trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti,
– stavb za skladišča materiala in pridelkov za kmetijsko proizvodnjo,
– gradbeno inženirskih objektov,
– nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe (drvarnice, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti), ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni-kmetijsko gozdarski objekti,
– enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni kmetijsko – gozdarski objekti.
(4) V enoti urejanja TU 19, TU 17 v območju gospodarske cone (IG), ki je namenjena za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne dejavnosti, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje:
– obrtnih in proizvodnih stavb ter industrijskih stavb,
– trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti,
– stavb za skladišča,
– gradbeno inženirskih objektov tudi na območju z oznako PC,
– nezahtevnih objektov: za lastne potrebe, pomožnih infrastrukturni objekti, začasni objekti, objekti za oglaševanje,
– enostavnih objektov: za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, urbana oprema.
(5) V enoti urejanja TU 32, ki je opredeljeno kot posebno območje, z oznako podrobne namenske rabe BC (športni centri), kjer je možna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje:
– nestanovanjske stavbe:
– stavbe za šport in objekti za šport s spremljajočimi dejavnostmi,
– gostinske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeno inženirski objekti;
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe, razen greznic,
– ograje,
– škarpe,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti: kiosk,
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti, razen objektov namenjenih skladiščenju nevarnih snovi,
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema. Vse nezahtevne in enostavne objekte se gradi v skladu z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost. Do izdelave podrobnega prostorskega načrta je na območju nezazidanih gradbenih parcelah možna postavitev začasnih objektov in urbane opreme.
(6) V enoti urejanja TU 31, ki je namenjena kmetijski proizvodnji s podrobno namensko rabo IK je možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev:
– kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter spremljajočih objektov,
– bioplinarna z vsemi spremljajočimi objekti do skupne nazivne moči 250 kW,
– gradbeno inženirskih objektov,
– nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe (drvarnice, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti), ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni-kmetijsko gozdarski objekti,
– enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti razen greznic, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti. Mala čistilna naprava pod pogojem, da ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Pred izdelavo OPPN-ja je možna ureditev dostopne poti in mostu čez vodotok in postavitev priključnih mest na potrebno infrastrukturo.
c) ostali pogoji in usmeritve
(1) V vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva velikosti, kot jih določajo predpisi o razvrščanju objektov glede zahtevnosti. Pri oblikovanju teh objektov se upošteva tudi pogoj, da se oblikovanje podredi osnovnim objektom v posameznem območju. Nezahtevni in enostavni objekti se dodatno podrobneje opredelijo v posameznem podrobnem načrtu.
(2) V enoti urejanja TU 19, TU 17 se v objekte locira v cestno gradbeno linijo. Oblika objektov je podolgovata, gradbena linija vzporedna s cesto, višina objektov ob cesti ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom. V enoti urejanja TU 17, se mora na parkirnih površinah zagotoviti 1 drevo na 3 parkirna mesta. V okolici objektov se uredijo zelenice, ki morajo biti izdatno zasajene z avtohtono drevnino in zakrivati objekte napram cesti, ki vodi do avtoceste in v smeri Lendave. V enoti urejanja TU 17 se izvede intenzivna zasaditev znotraj kompleksa in se ne umešča dejavnosti, pri katerih nastajajo velike količine tehnoloških odpadnih voda oziroma močno obremenjenih tehnoloških voda. V EUP TU 17 stik oporečnih odpadnih voda z podtalnico ni dovoljen, morebitni individualni sistemi za zajem odpadne vode (male čistilne naprave, greznice) morajo biti nepretočni. V enoti urejanja TU 19, ki zajema vplivno območje cerkva v Turnišču ni možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s podzemeljskimi rešitvami. Višina silosov v TU 17 je lahko do višine 16 m.
(3) Enota urejanja TU 31 se lahko ureja pod naslednjimi pogoji:
– V enoti urejanja TU 31 na območju s podrobno namensko rabo IK so strehe na kmetijskih objektih dvokapne v opečni, sivi barvi ali rjavi barvi. Strehe na pomožnih objektih so lahko ravne ali enokapne z blagim naklonom. Fasada kmetijskih objektov mora biti v pastelnih tonih (betonsko siva, olivno zelena …). Okolica kmetijskih objektov se mora izdatno zasaditi z avtohtono drevnino. Višina objektov je do 10 m skupne višine. V primeru postavitve fermentorjev in lagun se te lahko vkopajo v soglasju z sektorjem pristojnim za vode. Plinohrami (strehe fermentorja) na lagunah morajo biti v umirjenih zelenih (olivno zelene …) ali sivih odtenkih tako, da niso izstopajoče v odprtem prostoru. Do izdelave OPPN-ja so na vodnem zemljišču z oznako VC možni posegi navedeni v 35. členu odloka.
– V enoti urejanja TU 31 se v primeru posegov v brežine in/ali struge vodotokov in ostalih vodnih površin, ki jih dopušča Zakon o vodah, uporabljajo sonaravni ukrepi. Ohranja se vsaj 5 m obvodni pas ob obeh vodotokih, v katerega se naj ne posega. Ohranja se obstoječa drevesna in grmovna obrežna vegetacija in visoke steblike vsaj v obrežem pasu. Vode iz manipulativnih površin se naj pred izpustom v okolje prečistijo na usedalniku in lovilcu olj, pred izpustom v vodotok se dodatno umesti še rastlinska čistilna naprava. Dosledno se upoštevajo omilitveni ukrepi vezani na osvetljevanje objektov in javnih površin. Do pridobitve gradbenega dovoljena za objekte v TU 31 se v enoti urejanja TU 34 vzpostavi nadomestni habitat rastišče močvirske logarice v skladu z navodili iz tega odstavka.
– Enota urejanja TU 34 je območje kmetijskih zemljišč, kjer se uredi nadomestno območje za naravno vrednoto z EVID ŠTEV 7025 – rastišče močvirske logarice, ki bo uničena zaradi ureditve stavbnega zemljišča v enoti urejanja TU 31. Nadomestno območje za naravno vrednoto se vzpostavi na kmetijskih površinah, ki se jih prepusti v ekstenzivno travniško rabo. Na zemljiščih, ki so v njivski rabi, se opusti sejanje kultur, prepovedan je vnos hranil v tla in uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Lastnikom zemljišč v enoti TU 34 se za omejitev rabe kmetijskih zemljišč dodeli odškodnina, ki jo prevzame investitor, ki bo z gradnjo v enoti urejanja TU 31 povzročil trajno uničenje naravne vrednote.
– V enoti urejanja TU 34 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo SD OPN Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, september 2010), ki se hranijo na sedežu občine.
– Na območju TU 34 se vzpostavi in ohranja ekstenzivna travniška raba. Z ustrezno rabo se izboljša in ohranja habitat zavarovane vrste močvirska logarica Fritillaria meleagris kot nadomestno območje za izgubljeno rastišče močvirske logarice na območju naravne vrednote v enoti urejanja TU 31. Za vzpostavitev nadomestnega območja naj investitor pridobi načrt krajinske ureditve, v katerem naj bo opredeljeno: način vzpostavitve in vzdrževanja nadomestnega območja, natančna navedba zemljišč z lastništvom. Za izdelavo načrta naj se pridobijo smernice in pozitivno mnenje ZRSVN. Na zemljiščih, na katerih se raba (košnja) trenutno opušča, se do vzpostavljanja habitata s košnjo vsaj enkrat na dve leti preprečuje zaraščanje z lesnimi vrstami. Pri tem se prva košnja opravlja po 20 juniju oziroma po semenitvi rastlin močvirskih logaric. Na območju se ne uporablja umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Ustrezna travniška raba mora biti zagotovljena do pridobitve naravovarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja ter pred pričetkom gradnje v enoti urejanja TU 31. Pri pridobitvi naravovarstvenega soglasja se mora izkazati, da investitor razpolaga z zemljišči. Območje se zavaruje na lokalnem (občinskem) nivoju.
– Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja za TU 31 mora biti vzpostavljen oziroma izveden ukrep nadomestnega habitata v TU 34 za to območje naravne vrednote, ki se nahaja v in ob TU 31.
– Okoli habitata oziroma enote urejanja TU 34 se lahko uredi omejitev možnosti dostopa motornim vozilom (npr. z ograjo iz količkov, ki pa omogoča prehod živalim).
(4) Razširitev in povezava rastlinjaka ter spremljajočih objektov in naprav v enotah urejanja RE 11 in RE 13 z enoto urejanja RE 1 se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za RE 11 in RE 13. V enotah urejanja prostora RE 11, RE 13 in TU 31 stik oporečnih odpadnih voda z podtalnico ni dovoljen, morebitni individualni sistemi za zajem odpadne vode (male komunalne čistilne naprave, greznice) morajo biti izvedeni skladno s predpisi s področja varstva okolja.
(5) Območje enote urejanja NE4 se ureja tako, da se vsaj 50 % brežin gramoznice ohrani ali zasadi lesna zarast krajevno značilnih samoniklih vrst, vsaj ne eni strani naj se omeji dostop do vode. Ohranja se obstoječa drevesna in grmovna obrežna vegetacija in visoke steblike. Po zaključku izkoriščanja območja se naj brežine ustrezno uredijo (naklon ne sme biti večji od 30°) in zasadijo z lesno vegetacijo). Uredi se naj tudi območje z nižjim vodostajem, kjer bo možna razrast trstičevja.
(6) V enoti urejanja RE 11 rastlinjak ne sme biti opremljen z UV svetilkami, ki bi delovale tudi v nočnem času oziroma morajo biti steklene površine rastlinjaka zaščitene na tak način, da UV svetloba ne seva v zunanjost rastlinjaka. Stalna zunanja osvetlitev rastlinjaka ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za izklop. V izogib trkom ptic v steklene površine rastlinjaka je potrebno opremiti vse večje površine s silhuetami ujed. Ohlajena geotermalna voda se lahko uporabi za druge namene (npr. namakanje kmetijskih površin), kolikor se za to izkaže kot primerna, oziroma se v nasprotnem primeru v čim večji meri vrača v vodonosnik z namenom ohranitve naravnega vira.
(7) V enoti urejanja TU 32 se v primeru posegov v brežine in/ali struge vodotokov in ostalih vodnih površin, ki jih dopušča Zakon o vodah, uporabljajo sonaravni ukrepi. Za ozelenitev se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Na S in SV strani območja se naj po posegih ponovno vzpostavi gozdni rob. Vode iz manipulativnih površin se naj pred izpustom v okolje prečistijo na usedalniku in lovilcu olj, pred izpustom v vodotok naj se dodatno umesti še rastlinska čistilna naprava.«
26. člen
Spremembe 33. člena so:
Pred prvim odstavkom se doda oznaka »(1)«, za prvim odstavkom se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) V območju enot urejanja TU 28, TU 29, TU 30 (območje 110 daljnovoda – Lendava–Murska Sobota) so prostorsko izvedbeni pogoji določeni v državnem prostorskem načrtu.«
27. člen
Celotni 34. člen se spremeni in glasi:
»34. člen
(območja kmetijskih in gozdnih zemljišč)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja GO5, TU22, TU 35, TU 36, TU 37, TU 38, TU23, TU24 in TU25 je na območjih kmetijskih zemljišč (K1 in K2), poleg primarne rabe dopustna še gradnja, dograditev, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev:
– gradbeno inženirskih objektov; cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– pomožnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni plinovod, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz skupine nezahtevnih objektov pod pogojem, če se kmečka lopa, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice funkcionalno navezujejo na obstoječe zemljiške parcele kmečkega gospodarstva ali kmetijsko proizvodnjo v odprti krajini (paša živine, vzgoja vrtnin ipd.) ter vsi iz skupine enostavnih objektov in pod pogojem, da se molzišče, hlevski izpust, ograja za pašo živine, kašča, senik, navezujejo na zemljiške parcele kmečkega gospodarstva ali na kmetijsko proizvodnjo v krajini (pašo, gojenje vrtnin, rastlin ipd.).
(2) Navedene infrastrukturne objekte se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijske objekte se lahko postavi le za določen čas, po preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(3) Poleg navedenega je na kmetijskih zemljiščih dopustno še:
– izvajati agrarne operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo,
– urejati vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– urejati objekte za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
– urediti rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh,
– izvajati vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,
– urediti začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
– ureditev športnih in rekreacijskih površin s primarno kmetijsko rabo, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja,
– žične ograje okrog intenzivnih nasadov kmetijskih kultur (do višine 2,0 m), ograje in opore za trajne nasade, mreže proti toči, obore za rejo divjadi in ograje za zaščito naravnih vrednot pod pogoji naravovarstvene službe,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste, iz grafičnih prikazov stanja prostora ter iz izvedbenega dela načrta: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(4) V enotah urejanja TU22, TU 39, TU23, TU24 in TU25 so na območjih gozdnih površin (G) poleg gozdarske dejavnosti in pod pogoji Zavoda za gozdarstvo dopustni še naslednji posegi (gradnja, vzdrževanje, dograditev, rekonstrukcija in odstranitev):
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, objekti prometne infrastrukture, ter druga gradbeno inženirska infrastruktura in objekti),
– postavitev enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, gozdna cesta),
– postavitev vadbenih objektov, začasnih objektov in urbano opremo,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– ureditve začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del,
– vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima.
Posegi so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje.
(5) Odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
(6) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi iz 37. člena odloka.
(7) V enoti urejanja TU24 na območju površin za okoljsko infrastrukturo s podrobno namensko rabo O, je možno deponiranje gradbenega materiala in ruševin ter gradnja gradbeno inženirskih objektov. V enoti urejanja TU22 na območju površin za okoljsko infrastrukturo s podrobno namensko rabo O, je možna gradnja gradbeno inženirskih objektov, ograj ter vseh ostalih objektov, ki so namenjeni ureditvi vodooskrbe in so v skladu z Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 55/96).
b) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enotah urejanja TU22, TU24, TU23 in TU25 se pridobijo kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. Na delu enote urejanja prostora TU22, TU23, ki sta del vplivnega območje cerkva v Turnišču ni možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s podzemeljskimi rešitvami. Za varovanje EŠD 1144 Gomilno grobišče Popov log v enoti urejanja TU22 se ustrezno zaščititi in preprečiti vsakršne poškodbe oziroma poslabšanje kvalitete kulturne dediščine.
(2) V enotah urejanja TU22, TU 36, TU 37, TU 38, TU 39, TU23 in TU25 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se hranijo na sedežu občine. V enotah urejanja TU22, TU 36, TU 37, TU 38, TU 39 in TU25 se ohranjajo gozdni rob ter pasovi grmovne vegetacije in visokih steblik avtohtonih rastlinskih vrst. Na površinah z naravovarstvenim statusom (Natura 2000, EPO, naravne vrednote) se ohranja in vzpodbuja ekstenzivna raba travišč in ekološko kmetovanje (smotrna in čim manjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil, pozna košnja travišč). Ohranja se mozaičnost krajine, posamezna drevesa, grme in mejice.
(3) Območje enote urejanja TU22 je delno v poplavnem območju, zato se za vsak večji poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Na območju vodnega črpališča v enoti urejanja TU22, ki je namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in označena s šifro podrobne namenske rabe (O) ter na pripadajočih varstvenih pasovih, ki so del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasovih vodnega zajetja.
(5) Širitve naselij na najboljša kmetijska zemljišča so možne šele pod pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na nepozidanih stavbnih zemljiščih, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča). Posegi naj se izvedejo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča.
(6) Na območjih agrarnih operacij se ob izvedbi komasacij ohranja tradicionalne smeri parcelacije v prostoru. Ob izvedbi komasacij in ostalih agrarnih operacij je treba ohraniti žive meje, posamezna drevesa, gozdove, grmišča in jarke, ki ne ovirajo kmetovanja oziroma kjer je to možno in smiselno. Zlasti se ohranja obrežna vegetacija, ki ustvarja povezljivost naravno bolj ohranjenih prostorov. Ob izvedbi komasacij je treba zasaditi posamezne manjše zaplate zemljišč, ki niso primerne za obdelovanje (npr. zaradi neugodnih naravnih razmer), ki se ne uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (npr. deli parcel namenjeni obračanju kmetijskih strojev) ali predstavljajo »ostanke« pri novi parcelaciji prostora. Dosadijo se živice ob novih parcelnih oziroma lastniških mejah.«
28. člen
Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki glasi:
»34.a člen
(varstvo narave)
(1) Pri načrtovanju se na območju celotne občine upoštevajo omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na varstvo ptičev:
– Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic (ta traja od sredine februarja do konca avgusta).
– V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se naj namestijo nalepke v obliki silhuete ujed.
– Vsa gradbena dela in morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo se naj izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (dovoljeno od začetka septembra do sredine februarja).
(2) Pri načrtovanju se na območju celotne občine upoštevajo omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na varstvo pred tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami, tako da se odstranjujejo tujerodne invazivne rastlinske vrste kot so japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (Fallopia × bohemica), žlezava nedotika (Imaptiens glanulifera), kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), rudbekija (Rudbeckia sp.), topinambur (Helianthus tuberosus) idr.
(3) Za varovanje netopirjev veljajo za celotno območje občine naslednja priporočila:
– Ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove obstoječih objektov se o tem obvesti ZRSVN.
– Kolikor je ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od začetka aprila do konca septembra.
– Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Zaščitna sredstva za les naj ne vsebujejo snovi, ki škodujejo sesalcem.
(4) Za celotno občino velja, da naj se ohranjajo obstoječa drevesa, skupine dreves, visokodebelni sadovnjaki, gozdni rob, ohranjene mejice ter linearne strukture avtohtonega lesnega rastja, kar še posebej velja za predele ob kanalih/vodotokih. V primeru poseka dreves in grmovnic naj se ta nadomeščajo z zasaditvijo novih. Pri posegih v gozd se dosledno upoštevajo časovne omejitve glede sečnje dreves. Ponovno se vzpostavi gozdni rob.
(5) Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. To pomeni, da morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. Morebitna zunanja osvetlitev na objektih mora biti opremljena s senzorjem za izklop. Med 23. in 5. uro zjutraj se naj v čim večji možni meri omeji osvetljevanje javnih površin.
(6) Naravne vrednote v odprti krajini se lahko ogradijo z namenom preprečevanja uničevanja naravne vrednote. Ograja mora biti izvedena na tak način, da je omogočen nemoten prehod vseh divjih živali (npr. količki, ki preprečujejo motornim vozilom vožnjo po travnikih znotraj naravnih vrednot, ki so rastišče močvirske logarice).«
29. člen
Spremembe 36. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedo »rekonstrukcije« doda beseda », vzdrževanja«.
Prvi, peti in deveti odstavek b) točke se spremenijo in glasijo:
»(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od reke Ledave, znotraj naselja 15,0 m, zunaj naselja 40 m, od ostalih potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.
(5) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta enokapna ali ravna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Razmerje se upošteva tudi pri prizidkih in rekonstrukcijah. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na kmetijskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti in na nezahtevnih in enostavnih objektih.
(9) Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno, razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
30. člen
37. člen se v celoti spremeni in glasi:
»(1) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustni naslednji posegi:
– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih površin oziroma prometne infrastrukture,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja, rušitev, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih gradbeno inženirskih objektov in omrežij.«
(2) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(3) Pri načrtovanju in projektiranju se upošteva bodočo širitev avtoceste za en prometni pas, to je min. 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.
(4) Navedeni pogoji veljajo tudi za vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, temveč so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste) ali pa so kategorizirane občinske ceste.«
31. člen
Spremembe 38. člena so:
Na koncu četrtega odstavka se doda stavek, ki glasi: »Javna razsvetljava se ureja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.«
Na koncu petega odstavka se doda stavek, ki glasi: »Na strehah objektov je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki v primeru dvokapnice ne smejo presegati slemena streh.«
Za sedmim odstavkom se doda osmi in deveti odstavek, ki glasita:
»(8) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(9) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrt se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz 12. člena odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.«
32. člen
39. člen se v celoti spremeni in glasi:
39. člen
(celostno ohranjanje KD)
»(1) V Občini Turnišče je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93) ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju Občine Turnišče. Območja in objekti kulturne dediščine so razvidna iz javnih evidenc. Vse objekte in območja kulturne dediščine se ohranja v celoti. V območjih enot kulturne dediščine in njihovem vplivnem območju so dovoljeni posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene kakovosti, pri čemer se upošteva varstveni režim skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v posameznih členih odloka.
Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(13) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(14) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(15) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(16) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(17) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«
33. člen
Spremembe 41. člena so:
Na koncu drugega odstavka se doda besedilo, ki glasi:
»Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.«
Za četrtim odstavkom se dodajo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek:
»(5) V vseh enotah urejanja, kjer se nahaja raziskovalni prostor za nafto in plin, se omogoči raziskovanje.
(6) V enotah urejanja, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov.
(7) Padavinske vode se z večjih utrjenih površin in streh odvaja v skladu z veljavnimi predpisi, torej da se jih predhodno zadrži in ustrezno očisti (npr. z lovilci olj …).
(8) Stranski produkti proizvedeni v bioplinarnah se za gnojenje tal uporabljajo le neoporečni.
(9) Ob posegih, kjer pride do odstranitve rodovitnega zgornjega dela tal (prsti), naj se namensko uporabi rodovitni del tal za sanacijo degradiranih površin ali na drugih območjih. S koristno uporabo prsti na drugih območjih posredno zmanjšujemo negativne vplive posegov na tla.
(10) V skladu z Operativnim programom zbiranja komunalnih odpadkov je potrebna postavitev zbiralnic za ločene frakcije komunalnih odpadkov na vsakih 500 prebivalcev v strnjenih območjih poselitve.
(11) Na celotnem območju občine je potrebno zmanjšati porabo električne energije za javno razsvetljavo v skladu z Lokalnim energetskim konceptom Občine Turnišče – potrebno je izvesti energetski pregled javne razsvetljave, s katerim se ugotovijo možnosti učinkovite rabe električne energije. Učinkovita raba električne energije za javno razsvetljavo se zagotovi z ukrepi, kot so:
– zamenjavo neustreznih svetilk oziroma predelava pogojno ustreznih svetilk v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %,
– zamenjava svetil z energijsko varčnimi svetili,
– avtomatičen izklop (posameznih) svetilk ob določenih urah,
– neustrezne svetilke javne razsvetljave je potrebno skladno z veljavno zakonodajo zamenjati do 31. 12. 2016.
(12) Z namenom zagotavljanja pretočnosti je treba ob manjših potokih in jarkih redno čistiti brežine in struge. Odstraniti je treba neprimerno zarast (drevesa, grmovje, nepokošeno travo) in naplavine v strugi, ki ovirajo normalen odtok vode oziroma povzročajo zajezitve.«
34. člen
Celotni 43. člen se spremeni in se glasi:
»43. člen
(varovanje zdravja)
a) Varstvo pred hrupom
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora.
(2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na območjih poselitve se v splošnem določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen na območju stanovanj čiste stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš, na posebnem območju, ki je namenjeno površini za turizem, kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom, ter za območja proizvodnih dejavnosti (I), na katerih se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih izpolnjene zahteve II. stopnje varstva pred hrupom.
(5) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O), območja komunikacijske infrastrukture (T), območja mineralnih surovin (L) in ostala območja (OO) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(6) Na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(7) Za območja voda se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.
(8) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(9) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da mejne vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.
b) Varstvo zraka
(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(3) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah.
d) Osončenost in svetlobno onesnaženje
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 108/09) se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016).
(3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:
+------------------------+------------------+-------------------+
| Oddaljenost okna od | Osvetljenost od | Osvetljenost od |
| osvetljene površine |večera do 24. ure | 24. ure do jutra |
+------------------------+------------------+-------------------+
| do 3 m | 25 lx | 5 lx |
+------------------------+------------------+-------------------+
| 3 m do 10 m | 10 lx | 2 lx |
+------------------------+------------------+-------------------+
| 10 m do 20 m | 5 lx | 1 lx |
+------------------------+------------------+-------------------+
| nad 20 m | 2 lx | 0,2 lx |
+------------------------+------------------+-------------------+
Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri.
e) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
(1) V Občini Turnišče je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in visoko frekvenčne vire EMS, kjer se v primeru gradnje novih elektroenergetskih objektov upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
f) Spremljanje stanja okolja
Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja in izvaja ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja:
– povprečni letni dnevni promet,
– dolžina stikov konfliktnih območij – območja stanovanj (SS) in proizvodnih dejavnosti (I),
– število zavezancev za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,
– delež koriščenja obnovljivih virov energije,
– število večjih uporabnikov obnovljivih virov energije,
– kapacitete čistilnih naprav,
– kakovost pitne vode,
– količina porabljene pitne vode,
– število objektov na poplavno ogroženih območjih,
– število ekoloških kmetij,
– površine ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč,
– površina najboljših kmetijskih zemljišč,
– površine kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami,
– delež gozdnih površin,
– ogroženost enot kulturne dediščine,
– ohranjanje zgodovinskega konteksta kulturne dediščine in umeščenosti v širši prostor, upoštevajoč zvrst, status in režim kulturne dediščine,
– površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju,
– količina zbranih odpadkov odpeljanih na deponijo,
– število zbiralnic ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju SD OPN vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini Turnišče, pod ciljno vrednostjo 44,5 kWh,
– prisotnost, razširjenost, velikost populacij in stanje zavarovanih, ogroženih in redkih živalskih in rastlinskih vrst,
– stanje biotske raznovrstnosti na območju,
– prisotnost, obseg, povezanost in stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo,
– prisotnost, obseg, stanje in ohranjenost območij ohranjanja narave (Natura 2000, EPO, zavarovana območja, naravne vrednote),
– prisotnost in razširjenost tujerodnih invazivnih rastlinskih in živalskih vrst,
– ekološko stanje površinskih voda.«
35. člen
Spremembe 45. člena so:
Na koncu prvega stavka prvega odstavka se pika spremeni v vejico in doda besedilo: »avtoceste pa 40 m na vsako stran ceste.«
Tretjemu odstavku se za oznako v oklepaju »55/96,« doda oznaka »115/06«
Prvi stavek četrtega odstavka se spremeni tako, da glasi:
»(4) Zunanja meja priobalnega zemljišča sega ob Ledava, ki je voda 1. reda sega zunaj območij naselja najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča, znotraj naselja pa 15 m na levi in desni breg od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih (Mala Ledava, Črni potok) pa 5,0 m od meje vodnega zemljišča.«
Na koncu petega odstavka se pika izbriše in se doda besedilo: »in Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) in vse njihove spremembe ter ob tem načrtovati ustrezno zaščito pred hrupom ob upoštevanju predvidenega povečanja obremenitev v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in funkcionalnih površin je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.«
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(dokončanje postopkov)
Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi Občinskega prostorskega načrt Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 1/09) in na podlagi sklepov o tehničnem popravku Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Turnišče, ki so navedeni v 37. členu tega odloka, se konča na podlagi navedenih aktov.
37. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
1. Sklep o tehničnem popravku Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 62/11)
2. Sklep o tehničnem popravku Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 100/11).
38. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
39. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 102/10-2012
Turnišče, dne 18. oktobra 2012
Župan
Občine Turnišče
Slavko Režonja l.r.
