Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: javne službe), in sicer za:
– oskrbo s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Ta uredba določa tudi ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. izvajalec javne službe je izvajalec, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ali z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, izvaja javne službe iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: izvajalec);
2. storitev javne službe je storitev, ki jo pri opravljanju javne službe iz prvega odstavka prejšnjega člena opravlja izvajalec v skladu z zakoni, ki urejajo gospodarske javne službe, javno-zasebno partnerstvo in varstvo okolja;
3. zavezanec za plačilo storitev opravljanja javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je uporabnik storitve, v skladu s predpisi, ki urejajo posamezne javne službe iz prejšnjega člena te uredbe;
4. omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo ter javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
5. vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo;
6. javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki so zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
7. cena javne infrastrukture je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;
8. predračunska lastna cena storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: predračunska cena) je cena, ki se izračuna v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in to uredbo, na podlagi načrtovane količine opravljenih storitev in načrtovanih stroškov ter prihodkov izvajalca v prihodnjem obračunskem obdobju, in ne vključuje omrežnine ali cene javne infrastrukture;
9. obračunska lastna cena storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: obračunska cena) je cena, ki se izračuna enako kakor predračunska cena, pri čemer se za preračun stroškov na enoto storitev uporabijo dejanske količine opravljenih storitev in realizirani stroški izvajalca v preteklem obračunskem obdobju;
10. potrjena cena storitve javne službe (v nadaljnjem besedilu: potrjena cena) je sestavljena iz omrežnine ali cene javne infrastrukture ter iz cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe in jo potrdi pristojni organ občine;
11. zaračunana cena storitve javne službe (v nadaljnjem besedilu: zaračunana cena) je potrjena cena, zmanjšana za morebitno subvencijo, in jo za storitev iz 1. člena te uredbe plača uporabnik;
12. subvencija je razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine;
13. poslovno potrebna osnovna sredstva so osnovna sredstva izvajalca, potrebna za neposredno opravljanje posamezne javne službe;
14. posamezne izvirne vrste stroškov (stroški materiala, stroški storitev v ožjem pomenu, stroški amortizacije in stroški dela) so vrste stroškov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi;
15. neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, splošni (posredni) proizvajalni stroški, splošni nabavno-prodajni stroški in splošni upravni stroški so stroški v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi;
16. donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca je donos izvajalca, ki ne sme presegati pet odstotkov od vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev za neposredno opravljanje posamezne javne službe;
17. okoljska dajatev je dajatev v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
18. plačilo za vodno pravico je plačilo za vodno pravico v skladu z zakonom, ki ureja vode;
19. vodno povračilo je vodno povračilo v skladu z zakonom, ki ureja vode;
20. finančno jamstvo je finančno jamstvo v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;
21. infrastruktura javne službe so objekti in naprave, namenjeni izvajanju javne službe;
22. stanovanjske stavbe za posebne namene so stanovanjske stavbe za posebne namene v skladu s predpisom, ki ureja vrste stanovanjskih stavb;
23. gradbeni inženirski objekti so gradbeni inženirski objekti v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
24. stopnja izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe je razmerje med dejansko izkoriščenostjo zmogljivosti infrastrukture javne službe in največjo projektirano zmogljivostjo infrastrukture javne službe, pri kateri se lahko infrastruktura javne službe normalno uporablja za opravljanje storitev javne službe in pri kateri se lahko zagotavlja normalni standard storitev javne službe ob upoštevanju razpoložljive tehnike in veljavnih standardov. Izkoriščenost zmogljivosti infrastrukture javne službe določa, v kakšnem obsegu so zmogljivosti infrastrukture javne službe dejansko uporabljene;
25. lastna oskrba s pitno vodo je lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
26. kombinirani vodomer je vodomer v skladu s predpisom o meroslovnih zahtevah za vodomere;
27. vodne izgube so izgube pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(1) Občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, v skladu s to uredbo.
(2) Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne najemnine iz prejšnjega odstavka, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(3) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
(4) Na uporabnike storitev gospodarske javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcem in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je namenjena uporabnikom storitev gospodarske javne infrastrukture.

(1) Cena opravljanja storitev javnih služb se obračuna na podlagi opravljanja storitev posamezne javne službe. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev.
(2) Če dejanske količine opravljenih storitev iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti in ta uredba ne določa drugače, jo izvajalec zaradi določitve akontacij oceni na podlagi podatkov o povprečni količini opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju, ki jih je izvajalec opravil za svoje uporabnike. Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike.

(1) Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat) in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2) Pri oblikovanju cene v postopku izbire izvajalca lahko ceno predlaga tudi ponudnik storitve javne službe, če izvajalec še ni izbran, pri čemer elaborat iz prejšnjega odstavka vsebuje le sestavine, ki se nanašajo na prihodnje obdobje.
(3) Če imajo občine skupnega izvajalca javne službe in ne določijo enotne cene za opravljanje storitev posamezne javne službe, lahko vsaka občina ločeno določi ceno storitev posamezne javne službe.
(4) Prihodki in odhodki posameznih javnih služb se evidentirajo ločeno v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(5) Občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.
(6) Storitve, ki se izvajajo, se na računu prikažejo v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev.
(2) Ugotovljena razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za naslednje obdobje.
(3) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene.

Ta uredba se uporablja tudi, kadar predpis občine, ki ureja opravljanje storitev javnih služb v skladu z zakonom, določa opravljanje storitev na način ali v obsegu, ki pomeni preseganje obveznosti, določenih z zakoni, ki urejajo javne službe.

(1) Pri oblikovanju cen javnih služb se upoštevajo standardi in ukrepi za opravljanje posamezne javne službe, kakor jih opredeljujejo državni in občinski predpisi za posamezno javno službo.
(2) Zaradi oblikovanja cen javnih služb je treba določiti:
– vrednost in obseg javne infrastrukture, ki se uporablja za opravljanje javnih služb,
– največji donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva za izvajanje storitev javne službe.
(3) Pri oblikovanju cen javnih služb se upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje.
(4) Izhodišča za oblikovanje cen so podlaga za pripravo elaborata.
(5) Globe, reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec, niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe.

(1) Elaborat vsebuje:
– predračunsko in obračunsko količino opravljenih storitev javne službe za preteklo obračunsko obdobje,
– predračunske in obračunske stroške izvajanja storitev posamezne javne službe za preteklo obračunsko obdobje,
– pojasnila odmikov obračunske cene od predračunske in od potrjene cene storitev posamezne javne službe za preteklo obračunsko obdobje,
– primerjavo obračunskih cen posamezne javne službe, za katero se oblikuje cena, z obračunskimi cenami storitev javne službe na primerljivih območjih,
– primerjavo potrjenih cen posamezne javne službe, za katero se oblikuje cena, s potrjenimi cenami storitev javne službe na primerljivih območjih,
– primerjavo obračunske cene javne infrastrukture javne službe, za katero se oblikuje cena, s primerljivimi območji,
– primerjavo izvajalca javne službe s povprečjem panoge tiste javne službe, za katero se oblikuje cena, s pomočjo kazalnikov, ki so: pospešena pokritost kratkoročnih obveznosti, gospodarnost poslovanja, povprečna mesečna plača na zaposlenca in ki jih objavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer se za povprečje panoge javne službe oskrba s pitno vodo šteje dejavnost E36 Zbiranje prečiščevanje in distribucija vode, za povprečje panoge javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode šteje dejavnost E37 Ravnanje z odplakami, za povprečje panoge javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov šteje dejavnost 38.11 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, za povprečje panoge javne službe obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov šteje dejavnost 38.21 Ravnanje z nenevarnimi odpadki,
– predračunsko količino opravljenih storitev javne službe za prihodnje obračunsko obdobje,
– predračunske stroške izvajanja storitev posamezne javne službe za prihodnje obračunsko obdobje,
– obseg poslovno potrebnih osnovnih sredstev za izvajanje storitev posamezne javne službe za preteklo in prihodnje obračunsko obdobje,
– prikaz razdelitve splošnih stroškov v skladu z 10. členom te uredbe za preteklo in prihodnje obračunsko obdobje,
– prihodke, ki jih izvajalec ustvari z opravljanjem posebnih storitev za preteklo in prihodnje obračunsko obdobje,
– donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva za preteklo in prihodnje obračunsko obdobje,
– število zaposlenih za izvajanje storitev posamezne javne službe za preteklo in prihodnje obračunsko obdobje,
– podatek o višini najemnine za javno infrastrukturo in podatek o njenem deležu, ki se prenese na uporabnike javne infrastrukture,
– stopnjo izkoriščenosti javne infrastrukture, ki je namenjena izvajanju javne službe, in stopnjo izkoriščenosti javne infrastrukture, ki je namenjena za izvajanje posebnih storitev,
– izračun predračunske cene storitev posamezne javne službe za prihodnje obračunsko obdobje in izračun predračunske cene javne infrastrukture ali omrežnine za prihodnje obračunsko obdobje,
– prikaz sodil za razporejanje vseh stroškov in prihodkov po dejavnostih ter po občinah in
– druga razkritja na podlagi Slovenskega računovodskega standarda 35.
(2) Pri določitvi primerljivih območij iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zlasti geografske, poselitvene in oskrbovalne značilnosti območja.

(1) Če izvajalec poleg javne službe opravlja posebne storitve in drugo tržno dejavnost, mora zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje stroškov javnega in tržnega dela dejavnosti, ki jo opravlja.
(2) Splošni stroški in prihodki se na javni in tržni del dejavnosti razdelijo po sodilih, ki jih sprejme pristojni organ, ki potrjuje poslovni načrt izvajalca.

(1) Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, ali prodaja stranskih proizvodov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, in niso obvezne storitve javne službe (na primer odlaganje nekomunalnih odpadkov na odlagališču, razvrščanje ločeno zbrane odpadne embalaže, zagotovitev uporabe javne infrastrukture, kakor je infrastruktura za odvajanje industrijskih odpadnih voda in njihovo čiščenje na čistilni napravi, osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, zagotovitev uporabe javne infrastrukture za drugo neposredno rabo vode v skladu z zakonom, ki ureja vode, osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali prodaja uporabne surovine, energenta in energije, ki nastaja pri opravljanju storitev javne službe).
(2) Izvajalec lahko opravlja posebne storitve iz prejšnjega odstavka v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.
(3) Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne službe.
(4) Prihodki posebnih storitev, ki jih izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov ustvari na podlagi opravljanja posebnih storitev, prednostno znižujejo stroške zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov.

Cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca.

(1) Stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti javne infrastrukture najmanj enkrat letno ugotavlja pristojni soglasodajalec za to infrastrukturo v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(2) Za potrebe razdelitve najemnine iz 3. člena te uredbe med uporabnike storitev gospodarske javne službe in uporabnike posebnih storitev je treba določiti delež infrastrukture javne službe, namenjen izvajanju storitev javne službe, in delež infrastrukture javne službe, namenjen opravljanju posebnih storitev iz 11. člena te uredbe.

Občina za obračun storitev zagotavlja izmenjavo podatkov med izvajalci o uporabnikih in količinah storitev, ki jih opravijo različni izvajalci na območju te občine.

(1) Izvajalec javne službe mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto poslati poročilo, ki vsebuje podatke, potrebne za določitev vrednosti iz petega odstavka tega člena, za posamezna primerjalna območja iz 9. člena te uredbe, zlasti pa:
– o obračunski, potrjeni in zaračunani ceni storitve javne službe za del, ki se nanaša na omrežnino ali ceno javne infrastrukture, in za del, ki se nanaša na ceno izvajanja javne službe posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe,
– o količini opravljene storitve javne službe,
– o višini subvencije, namenjene za del, ki se nanaša na omrežnino ali stroške javne infrastrukture, in za del, ki se nanaša na ceno izvajanja javne službe posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe,
– elaborat iz 9. člena in
– druge podatke, potrebne za določitev primerljivih območij.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora biti poslano v elektronski obliki v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.
(3) Ministrstvo od izvajalca zahteva dopolnitev poročila, če ugotovi, da ni izdelano v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Če izvajalec ministrstvu zahtevane dopolnitve ne pošlje v roku 30 dni od prejema zahteve, se šteje, da poročilo ni bilo poslano.
(5) Ministrstvo na podlagi poročil vsaki dve leti izračuna povprečne vrednosti in preveri ustreznost oblikovanih skupin primerljivih območij.
(6) Podatki iz prvega odstavka tega člena so javni in se objavijo na spletni strani ministrstva.

(1) Predračunska cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine. Na računu se prikaže zaračunana cena oskrbe s pitno vodo, ki vključuje omrežnino in vodarino.
(2) Če se javna infrastruktura, namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine, nahaja zunaj te občine, se v omrežnino šteje tudi sorazmerni del stroškov te javne infrastrukture. Merilo za delitev stroškov je solastniški delež posamezne občine pri tej javni infrastrukturi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se kot merilo za delitev stroškov lahko določi obseg uporabe javne infrastrukture, če se vse občine, lastnice in uporabnice infrastrukture o tem dogovorijo.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena je omrežnina, kadar na območju občine opravlja javno službo več kakor en izvajalec, del cene, ki krije letne stroške javne infrastrukture, ki jo uporablja posamezni izvajalec.
(5) Stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju življenjske dobe, navedene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Omrežnina vključuje:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– stroški obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
– plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(7) Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
(8) V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– druge poslovne odhodke in
– donos iz 16. točke 2. člena te uredbe.
(9) Pri vsaki skupini stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena se pri izračunu cene ločeno prikažejo vsi stroški, ki presegajo deset odstotkov te skupine stroškov.

(1) Omrežnina iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi na letni ravni in se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, skladno s spodnjo preglednico:

+------------------------------------+-------------------------+
|          PREMER VODOMERA           |    FAKTOR OMREŽNINE     |
+------------------------------------+-------------------------+
|          DN < / = 20               |             1           |
+------------------------------------+-------------------------+
|           20 < DN < 40             |             3           |
+------------------------------------+-------------------------+
|       40 < / = DN < 50             |            10           |
+------------------------------------+-------------------------+
|       50 < / = DN < 65             |            15           |
+------------------------------------+-------------------------+
|       65 < / = DN < 80             |            30           |
+------------------------------------+-------------------------+
|       80 < / = DN < 100            |            50           |
+------------------------------------+-------------------------+
|      100 < / = DN < 150            |           100           |
+------------------------------------+-------------------------+
|         150 < / = DN               |           200           |
+------------------------------------+-------------------------+

(2) Omrežnina se za posamezni obračunski vodomer izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera.
(3) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom.
(4) Če stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
(5) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
(6) Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob smiselni uporabi prvega, drugega, tretjega, četrtega in prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m3. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec pri uporabnikih najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(2) Za stavbe, ki imajo obračunski vodomer, se normirana poraba določi na podlagi premera vodomera ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Vodarina se izračuna tako, da se stroški opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo delijo s količino opravljenih storitev.
(5) Če se uvede nova storitev, se vodarina iz prejšnjega odstavka izračuna na podlagi ocene stroškov in količine opravljene storitve za prvo leto opravljanja storitve, ki jo izdela izvajalec v skladu z drugim odstavkom 4. člena te uredbe.
(6) Če je vodarina oblikovana na podlagi prejšnjega odstavka, je treba v štirih mesecih po prvem končanem poslovnem letu vodarino oblikovati na podlagi dejanskih podatkov.
(7) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz prvega odstavka tega člena večja od normirane porabe, je prekomerna poraba pitne vode, ki se obračuna tako, da se vodarina poviša za 50 odstotkov. Tako pridobljeni prihodek zniža obračunsko ceno za to javno službo.
(8) V večstanovanjskih stavbah, v katerih se poraba pitne vode ne meri z obračunskimi vodomeri, se normirana poraba za določanje prekomerne porabe iz prejšnjega odstavka za stanovanjske enote, ki niso opremljene z obračunskimi vodomeri, določi za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu s preglednico iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(9) Določbe sedmega odstavka tega člena se ne uporabljajo za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte in kadar izvajalec javne službe z zapisnikom ugotovi okvaro na interni vodovodni napeljavi stavbe.

(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena posamezne storitve javne službe v skladu s prejšnjim odstavkom. Za posamezno storitev iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe izdelati ločen izkaz poslovnega izida. Zaračunana cena posamezne storitve je sestavljena iz omrežnine v skladu z 20. členom te uredbe, cene storitve iz 21. člena te uredbe in okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.
(3) Če storitve opravlja več izvajalcev, lahko ne glede na določbe prejšnjega odstavka vsak oblikuje ceno za del storitev, ki jih opravlja.
(4) Predračunska cena storitev javne službe iz prve in tretje alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe in okoljske dajatve, iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja storitev javne službe.
(5) Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(6) Okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se prikažejo za storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin in za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, in se prikažejo ločeno.
(7) Če se javna infrastruktura, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine, nahaja zunaj te občine, se v omrežnino šteje tudi sorazmerni del cene, ki krije letne stroške te javne infrastrukture. Merilo za delitev stroškov je solastniški delež posamezne občine pri tej javni infrastrukturi.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se kot merilo za delitev stroškov lahko določi obseg uporabe javne infrastrukture, če se vse občine, lastnice in uporabnice infrastrukture o tem dogovorijo.
(9) Stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju življenjske dobe, navedene v prilogi 1 te uredbe.
(10) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(11) Pri mešanem sistemu za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je ključ delitve stroškov med storitvami, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo, in storitvami, ki se nanašajo na padavinsko vodo, količina opravljenih storitev v m3 ob upoštevanju devetega odstavka 21. člena te uredbe.
(12) Omrežnina vključuje:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, in
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(13) Predračunska cena opravljanja storitev javne službe je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
(14) V predračunsko ceno opravljanja storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključuje naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,neposredne stroške prodaje,
– druge poslovne odhodke in
– donos iz 16. točke 2. člena te uredbe.
(15) Pri vsaki skupini stroškov iz prejšnjega odstavka se pri izračunu cene ločeno prikažejo vsi stroški, ki presegajo deset odstotkov te skupine stroškov.

(1) Omrežnina iz četrtega odstavka prejšnjega člena se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve javne službe, določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera, v skladu s spodnjo preglednico:

+---------------------------------+----------------------------+
|         PREMER VODOMERA         |      FAKTOR OMREŽNINE      |
+---------------------------------+----------------------------+
|           DN < / = 20           |              1             |
+---------------------------------+----------------------------+
|            20 < DN < 40         |              3             |
+---------------------------------+----------------------------+
|        40 < / = DN < 50         |             10             |
+---------------------------------+----------------------------+
|        50 < / = DN < 65         |             15             |
+---------------------------------+----------------------------+
|        65 < / = DN < 80         |             30             |
+---------------------------------+----------------------------+
|        80 < / = DN < 100        |             50             |
+---------------------------------+----------------------------+
|       100 < / = DN < 150        |            100             |
+---------------------------------+----------------------------+
|           150 < / = DN          |            200             |
+---------------------------------+----------------------------+

(2) Omrežnina se za posameznega uporabnika storitev iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena določi glede na obračunski vodomer na priključku. Omrežnina se po posameznih storitvah izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega vodomera.
(3) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, ki je določen za vodomer z višjim pretokom.
(4) Če priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
(5) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.

(1) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Predračunska cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(3) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
(4) Predračunska cena opravljanja storitev iz prejšnjega odstavka se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(5) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, cena iz drugega in prejšnjega odstavka tega člena obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka prejšnjega člena, za druge stavbe pa se predračunska cena iz drugega in prejšnjega odstavka tega člena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Sporočene podatke mora izvajalec upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
(6) Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te uredbe.
(7) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(8) Predračunska cena odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunava glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(9) Predračunska cena na enoto opravljene storitve se izračuna tako, da se stroški opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode delijo s količino opravljenih storitev.
(10) Če se uvede nova storitev, se predračunska cena iz prejšnjega odstavka izračuna na podlagi ocene stroškov in prihodkov ter količine opravljene storitve za prvo leto opravljanja storitve, ki jo izdela izvajalec na podlagi 4. člena te uredbe.
(11) Če je predračunska cena oblikovana na podlagi prejšnjega odstavka, jo je treba v štirih mesecih po prvem končanem poslovnem letu oblikovati na podlagi dejanskih podatkov.
(12) Če stanovanjska stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, nima vodomera za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovodnega sistema, se za količino storitev upošteva poraba pitne vode, ki se ugotavlja v skladu s tretjim odstavkom 18. člena.
(13) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.
(14) Ne glede na določbe tega člena se uporabniku, ki komunalne in padavinske odpadne vode ne odvaja ali čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, obračunajo dejanski stroški izvajanja storitve. Prihodki se oblikujejo in upoštevajo enako kakor prihodki posebnih storitev, pri čemer je treba izvesti razdelitev teh prihodkov in prihodkov od posebnih storitev za posamezno javno službo.

(1) Pri javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki se ločeno oblikujejo cene za posamezno javno službo in naslednje storitve znotraj javne službe:
1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje zbiranje:
– ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, razen ločeno zbrane odpadne embalaže ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
– ločeno zbrane odpadne embalaže,
– biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada in
– mešanih komunalnih odpadkov;
2. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in
3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena storitve posamezne javne službe:
– cena storitev iz prve, druge in četrte alineje 1. točke prejšnjega odstavka,
– cena storitev iz tretje alineje 1. točke prejšnjega odstavka,
– cena storitev iz 2. točke prejšnjega odstavka in
– cena storitev iz 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju življenjske dobe, navedene v prilogi 1 te uredbe, za telo odlagališča pa po funkcionalni metodi.
(5) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.
(6) S plačilom, ki ga upravljavec odlagališča zaračuna za storitve odlaganja odpadkov, morajo biti kriti vsi stroški, povezani z gradnjo in obratovanjem odlagališča, finančnim jamstvom v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in predvideni stroški zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let.
(7) Cena javne infrastrukture vključuje:
– stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– finančna jamstva in
– odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(8) Predračunska cena opravljanja storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
(9) V predračunsko ceno opravljanja storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– druge poslovne odhodke in
– donos iz 16. točke 2. člena te uredbe.
(10) Pri vsaki skupini stroškov iz prejšnjega odstavka se ločeno prikažejo vsi stroški, ki presegajo deset odstotkov te skupine stroškov.

(1) Predračunska cena se v delu, ki se nanaša na opravljanja storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve iz prvega odstavka prejšnjega člena in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza.
(2) Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov mora ločeno voditi stroške in prihodke, ki nastanejo v zvezi z:
– zbiranjem ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, razen ločeno zbrane odpadne embalaže ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
– zbiranjem ločeno zbrane odpadne embalaže,
– zbiranjem biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada in
– zbiranjem mešanih komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov mora ločeno voditi stroške in prihodke, ki nastanejo v zvezi z obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.
(4) Izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov mora ločeno voditi stroške, ki nastanejo v zvezi z odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(5) Izvajalec ceno iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov iz prve, druge in četrte alineje 1. točke ter 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena v posamezni občini na uporabnike glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe.
(6) Izvajalec ceno iz druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad ter pogostost odvoza navedenega zabojnika, in sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena v posamezni občini na uporabnike glede na prostornino navedenega zabojnika in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe.
(7) Občina podrobneje določi način porazdelitve količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike, kadar si več uporabnikov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki deli zabojnik ali kadar uporabnik z odpadki ne ravna v skladu s predpisi.
(8) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza v skladu z občinskim predpisom, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(9) Če se uvede nova storitev, se predračunska cena storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki izračuna na podlagi ocene stroškov in prihodkov ter količine opravljene storitve za prvo leto opravljanja storitve, ki jo izdela izvajalec na podlagi 4. člena te uredbe.
(10) Če je predračunska cena oblikovana na podlagi prejšnjega odstavka, jo je treba v štirih mesecih po prvem končanem poslovnem letu oblikovati na podlagi dejanskih podatkov.
(11) Predračunska cena opravljanja posameznih storitev, ki so navedene v prvem odstavku prejšnjega člena, se izračuna tako, da se stroški, ki se nanašajo na posamezno storitev, delijo s količino te opravljene storitve, pri čemer je količina opravljene storitve izražena v kg.
(12) Za podatke o količinah opravljenih storitev iz prejšnjega odstavka se uporabijo podatki iz evidenčnih listov.
(13) Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena se v primeru, ko se količina prepuščenih odpadkov ugotavlja s tehtanjem pri uporabniku, stroški javne infrastrukture in količina opravljenih storitev v zvezi s tretjo in četrto alinejo 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena porazdelijo med uporabnike glede na dejansko maso prepuščenih odpadkov posameznega uporabnika.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb 15. člena te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Nadzor nad zaračunavanjem cen uporabnikom opravljajo tržni inšpektorji.

(1) Z globo od 4.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
1. ne oblikuje ali ne objavi cenika v skladu s petim odstavkom 5. člena te uredbe,
2. ne zaračuna cene v skladu z objavljenim cenikom iz petega odstavka 5. člena te uredbe,
3. na računu uporabniku ne prikaže storitev, ki se izvajajo, v skladu s šestim odstavkom 5. člena te uredbe,
4. ne objavi obvestila iz petega ali šestega odstavka 23. člena te uredbe.
(2) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca.

Če je izvajalec z občino sklenil koncesijsko pogodbo, v kateri je določen model, po katerem se določi cena uporabe infrastrukture in opravljanja storitev javne službe za čas trajanja koncesije, pred uveljavitvijo Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), se določbe te uredbe zanj ne uporabljajo, razen določbe 15. člena te uredbe.

Do opredelitve primerljivih območij iz 28. člena te uredbe elaborat ne vsebuje zahtev iz četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka 9. člena te uredbe.

(1) Zaradi opredelitve primerljivih območij iz drugega odstavka 9. člena te uredbe ministrstvo v roku 12 mesecev po uveljavitvi uredbe na podlagi podatkov iz 15. člena te uredbe oblikuje skupine primerljivih območij glede na značilnosti iz drugega odstavka 9. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo za posamezne skupine primerljivih območij izračuna povprečno potrjeno, zaračunano in obračunsko ceno za del, ki se nanaša na omrežnino ali ceno javne infrastrukture, in za del, ki se nanaša na ceno izvajanja javne službe posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe.
(3) Ministrstvo na svoji spletni strani objavi primerljiva območja in povprečno potrjeno, zaračunano in obračunsko ceno iz prejšnjega odstavka za vsako primerljivo območje.

(1) Če veljavna cena storitev posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe ni bila oblikovana v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) se ugotovi količina opravljene storitve in prihodke iz naslova opravljanja te storitve za leti 2010 in 2011.
(2) Za enoto količine v okviru javne službe oskrba s pitno vodo se določi enota v skladu z 18. členom te uredbe. Za enoto količine v okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se določi enota v skladu z 21. členom te uredbe. Za enoto količine opravljene storitve iz prejšnjega odstavka se za storitve javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki določi enota v skladu s 23. členom te uredbe.
(3) Če prihodki od opravljanja storitev iz prvega odstavka tega člena vključujejo tudi del omrežnine ali posamezne stroške javne infrastrukture, kakor jih določajo šesti odstavek 16. člena, dvanajsti odstavek 19. člena ali sedmi odstavek 22. člena te uredbe, se navedeni stroški odštejejo od prihodkov. Tako ugotovljene prihodke za leti 2010 in 2011 se deli s količino opravljene storitve iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je tako izračunana cena del obračunske cene, ki se nanaša na ceno izvajanja javne službe.
(4) Če je cena v letu zadnje spremembe cene vključevala tudi del ali posamezne stroške javne infrastrukture ali omrežnine, kakor jih določajo šesti odstavek 16. člena, dvanajsti odstavek 19. člena ali sedmi odstavek 22. člena te uredbe, se navedeni stroški vključijo v izračun omrežnine ali ceno javne infrastrukture, kakor določa ta uredba, pri čemer se upoštevajo podatki iz let 2010 in 2011. Šteje se, da je tako izračunana cena del obračunske cene, ki se nanaša na omrežnino ali ceno javne infrastrukture.

Občine morajo uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu s to uredbo najpozneje v petnajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09).
(2) Ne glede na določbe te uredbe lahko izvajalec, ki ima na dan uveljavitve te uredbe za ceno izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe iz 1. člena te uredbe soglasje pristojnega občinskega organa, uveljavi v tem soglasju navedeno ceno.
(3) Do uveljavitve cene storitev posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe v skladu s to uredbo mora izvajalec za poročanje iz 15. člena te uredbe smiselno upoštevati določbe 29. člena te uredbe.
(4) Določba devete alineje osmega odstavka 16. člena te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2018. Do takrat se v vodarino vključijo vsi stroški vodnega povračila.
(5) Dokler izvajalec nima vzpostavljene evidence uporabnikov javne službe v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, za storitev iz druge in pete alineje prvega odstavka 19. člena te uredbe, cen za te storitve ne sme oblikovati in zaračunavati, stroški teh storitev pa niso upravičen kalkulativni element cene storitve javne službe.

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2013.