Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za del rekonstrukcije daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v septembru 2012 pod številko naloge J-2/11 izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d. o. o.

(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora na Mestni občini Novo mesto in Občini Šmarješke Toplice.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, je 13. 7. 2011 izdalo odločbo št. 35409-88/2011-JL, v kateri je navedeno, da za ta državni prostorski načrt celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna.
(4) S tem državnim prostorskim načrtom se ne načrtujejo posegi v okolje, za katere je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvesti presojo vplivov na okolje.
(5) Oznake, navedene v 3., 7., 9., 11., 27. in 32. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo:
– rekonstrukcija nadzemnega voda, ki zajema gradnjo daljnovoda 2 x 110 kV Brestanica–Hudo na odseku od Družinske vasi (stojnega mesta SM 84) do Bajnofa (stojnega mesta SM 102) po novi trasi severno vzdolž obstoječega daljnovoda 2 x 110 kV Krško–Hudo,
– ureditev dostopnih poti do stebrov za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda in stebrov,
– izvedba gozdnih posekov in krajinskih ureditev,
– odstranitev obstoječega daljnovoda 110 kV Brestanica–Hudo na odseku od stojnega mesta SM 84 do stojnega mesta SM 102 (v nadaljnjem besedilu: opuščeni daljnovod), na katerem se prostor sprosti.

(1) Državni prostorski načrt v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
a) območje varovalnega pasu daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo, ki je razširjen z območji gozdnih posek, ter območja dostopnih poti do daljnovodov:
– k. o. Družinska vas (1467): 305/1, 305/2, 305/3, 318/35, 318/36, 318/38, 318/5, 318/7, 319/1, 319/5, 319/7, 319/8, 319/9, 319/11, 319/13, 320/1, 320/2, 320/3, 320/4, 320/5, 320/6, 320/8, 320/11, 322/1, 322/2, 322/3, 344/3, 344/5, 353/1, 353/2, 359/6, 360/1, 360/5, 1390,1391, 1394, 1404/2, 1419/3;
– k. o. Žaloviče (1461): 1465/22, 1465/38;
– k. o. Ždinja vas (1457): 268/17, *326, 1648/4, 1651, 1678/3, 1684/1, 1690/1, 1690/10, 1690/4, 1690/5, 1690/6, 1690/8, 1690/9, 1693/1, 1693/3, 1734/1, 1734/5, 1734/8, 1735/2, 1735/3, 1735/5, 1742/1, 1742/3, 1747, 1758, 1749/1, 1749/2, 1749/4, 1749/7, 2062/1, 2062/2, 2066/1, 2066/2, 2066/3, 2465/2, 2466, 2067, 2467/5, 2467/7, 2468/4, 2468/17, 2473/1;
– k. o. Črešnjice (1458): 196/1, 196/2, 210/1, 210/2, 210/3, 212/1, 212/2, 213/1, 213/2, 213/3, 214/1, 214/2, 215, 216, 217, 218, 219, 223/1, 225/1, 225/2, 227/1, 239, 241/3, 259, 267, 270/1, 296, 307, 347/1, 360/1, 360/11, 360/13, 360/14, 360/15, 360/2, 360/3, 360/9, 361, 373, 374/1, 382, 383/1, 384/1, 384/3, 385, 389/1, 391/12, 391/13, 389/2, 391/3, 391/4, 391/5, 391/6, 391/7, 391/18, 487, 497, 499, 500/2, 501/2, 501/3, 506/4, 2805/1, 2809/2, 2811/2, 2811/3, 2812/3, 2812/4, 2814/1, 2817, 2825/2, 2826/1, 2828/1, 2829, 2835/4, 2842/3;
– k. o. Herinja vas (1459): 1058, 1059/1, 1059/2, 1060, 1066/1, 1066/2, 1067, 1068, 1070, 1071, 1072, 1073, 1076, 1079/1, 1079/2, 1087, 1088, 1089/1, 1089/4, 1090, 1091, 1092, 1095/2, 1095/3, 1095/4, 1098, 1099/1, 1099/2, 1100, 1102/1, 1102/2, 1106/2, 1170/6, 1170/7, 1170/8, 1170/9, 1170/10, 1170/11, 1170/12, 1170/13, 1170/14, 1170/16, 1170/17, 1170/18, 1170/20, 1170/21, 1170/23, 1170/24, 1170/25, 1170/27, 1170/29, 1170/30, 1170/31, 1170/32, 1170/33, 1170/34, 1170/35, 1170/36, 1173/10, 1173/14, 1173/15, 1173/34, 1173/9, 1258, 1268/3;
– k. o. Šempeter (1460): *66, 293, 554/1, 554/2, 554/3, 558, 559, 560/1, 562/1, 562/2, 564, 567, 569/1, 569/3, 569/4, 570/1, 570/2, 571/2, 571/3, 573/2, 583/2, 956, 960, 961, 962, 978, 980, 981, 986/2, 987/1, 987/2, 988, 999, 1001/1, 1001/2, 1004/2, 1004/4, 1008/1, 1008/2, 1008/3, 1008/5, 1009/3, 1010, 1011, 1013, 1014, 1015, 1017, 1018, 1019, 1020/1, 1020/2, 1022, 1023/1, 1023/2, 1025, 1027, 1029, 1031, 1034, 1035, 1038/1, 1038/2, 1047, 1050, 1054, 1057, 1064/1, 1109/2, 1109/3, 1134/1, 1134/2, 1135, 1181/5, 1190/1, 1191, 1193, 1194, 1197, 1201/1, 1202/1, 1203, 1204, 1205/2, 1208, 1213, 1221/3;
b) območje opuščenega daljnovoda, vključno z območji dostopnih poti do stebrov tega daljnovoda:
– k. o. Družinska vas (1467): 318/9, 318/10, 318/11, 318/12, 318/13, 318/14, 318/38, 318/39, 319/10, 1402/3;
– k. o. Ždinja vas (1457): 1694, 1697/1, 1700/1, 1700/2, 1701, 1738/1, 1738/2, 2257, 2260, 2261, 2272/1, 2272/2, 2274/1, 2275, 2276, 2277, 2279, 2465/1, 2467/1;
– k. o. Črešnjice (1458): 156/1, 156/2, 157/1, 160/1, 160/2, 162, 167/1, 167/2, 167/3, 167/4, 170, 171, 172/6, 176/4, 177, 178, 179/4, 182/5, 183, 185/2, 187/2, 187/3, 187/4, 189/4, 189/5, 189/6, 190/1, 190/4, 191, 197, 200, 201, 206/2, 206/3, 208/1, 208/2, 208/3, 232/1, 232/2, 232/3, 282/4, 282/11, 282/13, 282/14, 282/15, 282/16, 282/17, 282/18, 282/19, 282/9, 284/3, 289/9, 290, 300/1, 300/2, 300/3, 303/2, 303/6, 303/10, 303/11, 303/12, 303/13, 303/14, 303/15, 303/16, 303/18, 303/20, 304/2, 315/2, 315/4, 316/1, 317/1, 318/1, 319/1, 320/1, 321/1, 322/1, 323/1, 324, 325/2, 325/4, 330, 331/1, 341, 348/2, 348/3, 348/4, 348/5, 353/13, 353/14, 353/15, 353/17, 353/20, 354/1, 354/6, 354/7, 354/14, 354/15, 354/9, 2805/3, 2810/1, 2811/4, 2812/7, 2814/3, 2828/1, 2828/4, 2830/1, 2830/3, 2830/4, 2831/2, 2831/3, 2831/4, 2831/5, 2833/3, 2833/4, 2835/5, 2835/6, 2842/6;
– k. o. Herinja vas (1459): 1173/49, 1268/1;
– k. o. Šempeter (1460): 146/2, 149/2, 160/15, 160/168, 160/169, 160/170, 160/269, 286/2, 287/1, 287/3, 288/10, 288/5, 288/8, 288/9, 289/6, 289/13, 289/14, 289/15, 289/17, 289/19, 289/22, 289/23, 289/25, 289/27, 289/28, 289/30, 289/31, 289/34, 289/37, 289/38, 289/39, 294/17, 294/20, 294/35, 294/36, 294/37, 294/38, 528/2, 528/4, 529/2, 529/3, 529/6, 531/10, 531/11, 531/12, 531/13, 531/6, 531/16, 531/17, 531/18, 531/20, 531/21, 531/22, 532/4, 534/4, 534/6, 534/7, 534/8, 540/5, 540/6, 540/7, 540/8, 540/9, 543/3, 543/6, 543/8, 543/9, 543/10, 552/5, 573/1, 573/3, 577/1, 588, 590/1, 590/2, 592/4, 600/3, 600/4, 600/5, 601, 606/6, 606/7, 606/14, 606/15, 606/16, 606/17, 606/18, 606/21, 607/28, 607/8, 607/9, 607/22, 607/23, 607/24, 607/25, 607/26, 607/27, 610/7, 610/8, 915/1, 915/2, 916, 919, 920, 921, 927/1, 927/2, 927/3, 940/2, 941, 942/1, 946/4, 948/1, 948/3, 1008/6, 1009/1, 1041, 1045, 1048, 1050, 1051, 1151/2, 1059, 1060, 1087/5, 1087/6, 1088/1, 1088/2, 1088/5, 1088/6, 1109/33, 1109/4, 1109/5, 1109/6, 1109/7, 1109/32, 1127/2, 1127/3, 1134/6, 1134/7, 1134/8, 1137/1, 1138/1, 1140/1, 1142/3, 1148/1, 1148/2, 1149/3, 1151/1, 1189, 1198, 1215, 1218.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Načrt parcel).

(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča omejene rabe na območju varovalnega pasu daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo, vključno s stojnimi mesti stebrov in razširjenega za površine gozdnih posek,
– zemljišča za ureditev dostopnih poti do stebrov do daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo.
(2) Na območjih omejene rabe iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pogoji omejene rabe v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve gradenj in uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v varovalnem pasu nadzemnega voda.
(3) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 12., 13. in 29. členu te uredbe.

(1) Daljnovod 2 × 110 kV Brestanica–Hudo se od stojnega mesta (v nadaljnjem besedilu: SM) 84 do SM 102 izvede s postavitvijo novega dvosistemskega daljnovoda 2 × 110 na odseku od SM 84 v Družinski vasi do SM 102 pri Sevnem. Trasa poteka severno od obstoječega daljnovoda 2 × 110 kV Krško–Hudo in vzporedno z njim z medsebojnim odmikom osi daljnovodov približno 25 m. Trasa se od SM 84 naprej rahlo dviga in poteka severno od naselja Dobovo, med SM 87 in SM 88 prečka Dobovski potok in nato poteka čez travnike in gozdne površine do SM 91, kjer se preusmeri proti jugozahodu. Trasa se nadaljuje južno od Herinje vasi, za SM 95 prečka potok Lešnica in se nadaljuje proti Jelšam pri Otočcu, kjer se na SM 96 približa avtocesti na oddaljenosti približno 200 m. Na tem stojnem mestu se trasa preusmeri proti zahodu in poteka severno od naselja Jelše pri Otočcu ter se nato nadaljuje čez travniške, njivske in gozdne površine, poteka severno od kmetijske šole Grm na Bajnofu ter se konča na obstoječem SM 102 jugozahodno od naselja Sevno.
(2) Obstoječi daljnovod 110 kV Brestanica–Hudo se na odseku od SM 84 do SM 102 odstrani, prostor na tem odseku pa se sprosti.

(1) Daljnovod 2 × 110 kV Brestanica–Hudo je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV. Izvede se kot nadzemni vod od SM 84 do SM 102. Dolžina daljnovoda je 6,1 km, širina varovalnega pasu je 30 m (2 × 15 m levo in desno od osi daljnovoda) in se poveča na mestih, kjer je to potrebno zaradi poseka gozdnega rastja.
(2) Postavijo se stebri z obliko glave »sod«, na katere se namestijo vodniki v treh ravneh in zaščitna vrv v konici stebra.
(3) Pri tehničnih rešitvah izvedbe in opremi daljnovoda se upoštevajo združljivost s preostalim delom daljnovodne povezave pred obravnavanim odsekom in za njim. Prav tako se upošteva tehnična rešitev izvedbe obstoječega daljnovoda 2 × 110 kV Krško–Hudo, ob katerem poteka načrtovani daljnovod.
(4) Zaščitna vrv, ki je tudi najvišja vrv oziroma vodnik, ima vgrajena optična vlakna, ki omogočajo telekomunikacijsko povezavo.
(5) Vodniki daljnovoda so pred neposrednim udarom strele zaščiteni z zaščitno vrvjo.
(6) Vsak steber se ozemlji z ozemljili iz pocinkanega valjanca v obliki štirih krakov.

(1) Dostopi do obeh daljnovodov in stebrov se med gradnjo in vzdrževanjem uredijo po obstoječih javnih cestah in preurejenih obstoječih poteh ter po novih poteh na območju državnega prostorskega načrta.
(2) Dostopne poti se uredijo od navezav na javne poti do stojnih mest stebrov.
(3) Širina posamezne dostopne poti je 4 m, dolžina in lega pa sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture).

Za stebre se uporabi jeklena prostorska palična konstrukcija, ki v prostoru deluje transparentno. Stebri daljnovoda se pobarvajo temnozeleno (RAL 6003), razen stebrov na SM 94 in SM 95, katerih glavi se pobarvata svetlosivo (RAL 7034).

(1) Odstranijo se vsi deli opuščenega daljnovoda.
(2) Gradbene jame, nastale zaradi odstranitve temeljev stebrov, se zasujejo, tla se poravnajo in sanirajo tako, da se mikrolokacijsko čim bolj upoštevajo krajinske značilnosti obravnavanega območja. Površine na mestih odstranjenih stebrov se povrnejo v prejšnje stanje skladno z okoliško rabo zemljišča.
(3) Površine v varovalnem pasu opuščenega daljnovoda se na gozdnih območjih prepustijo naravni sukcesiji, tako da se oblikujejo sklenjene gozdne površine.
(4) Površine v varovalnem pasu opuščenega daljnovoda se na območjih kmetijskih zemljišč rekultivirajo in vrnejo v kmetijsko rabo, na območjih stavbnih zemljišč pa se ohranja obstoječa namenska raba.
(5) Površine na novo zgrajenih dostopnih poti se na območju kmetijskih zemljišč povrnejo v prejšnje stanje.

(1) Drevesna in grmovna zarast se pri gradnji daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo odstrani samo na območju varovalnega pasu daljnovoda, določenem v prvem odstavku 7. člena te uredbe, kjer je to nujno potrebno.
(2) Na odsekih daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo, ki potekajo čez gozdne površine, se iz varnostnih razlogov med SM 84 in SM 92, med SM 93 in SM 96, med SM 97 in SM 100 ter med SM 101 in SM 102 poseka gozd. Poseka se selektivno. V varovalnem pasu daljnovoda se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečane za razdaljo letne rasti drevnine. Grmovna zarast, ki v odrasli dobi ne presega 3 m, se ohrani.
(3) Gozd in grmovna zarast se v varovalnem pasu daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo vzdržujeta tako, da se občasno odstranjuje previsoko zrasla in nezaželena drevnina (npr. robinija).
(4) Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora, od katerih je odvisna uspešna rast posameznih vrst rastlin. Pri načrtovanju zasaditev se predvidijo avtohtone vrste, ki uspevajo v bližnji okolici.
(5) Vse površine, poškodovane med gradnjo, se rekultivirajo in čim bolj povrnejo v prejšnje stanje. Med gradnjo poškodovana drevnina se sanira.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se lahko na zemljiščih omejene rabe iz 5. člena te uredbe, razen na območju kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih, v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti na območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, postavijo naslednji objekti, za katere mora investitor predhodno pridobiti soglasje investitorja do začetka gradnje načrtovanih ureditev, po končani gradnji pa soglasje sistemskega operaterja prenosnega omrežja:
– enostavni objekti: mala komunalna čistilna naprava, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, čebelnjaki, poljske poti, gozdne ceste, gozdne učne poti, grajene gozdne vlake, kolesarske steze, planinske poti, sprehajalne poti, spominska obeležja in urbana oprema in
– nezahtevni objekti: greznice, utrjene dovozne poti, ograje, škarpe in podporni zidovi, bazne postaje, objekti za spremljanje stanja okolja, mala čistilna naprava, poljske poti, gozdne ceste, grajene gozdne vlake in spominska obeležja.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta je dopustno opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela, ter vseh vzdrževalnih del v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje in prometne infrastrukture.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta je prepovedana gradnja objektov, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se v njih skladišči vnetljiv material. Pod daljnovodi je prepovedano tudi parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.
(2) Na območju opuščenega daljnovoda so dopustni posegi v zvezi z gradnjo daljnovoda 2 × 110 kV RTP Bršljin–RTP Gotna vas.
(3) Posegi na območju daljnovoda ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja daljnovoda. Za vse posege na območju državnega prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje investitorja, če daljnovod še ni zgrajen, ali po končani gradnji soglasje njegovega upravljavca.
(4) Zemljišča z omejeno rabo iz 5. člena te uredbe, razen zemljišč stojnih mest stebrov in zemljišč dostopnih poti, se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje.

Na območju državnega prostorskega načrta ni dovoljena gradnja antenskih stolpov mobilnega komunikacijskega omrežja.

(1) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezen obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ali lastnika določenega infrastrukturnega voda ter ob upoštevanju določb te uredbe.
(2) Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika gospodarske javne infrastrukture.
(3) Križanja načrtovanih ureditev z obstoječimi in načrtovanimi vodi in napravami gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture).

Zaradi načrtovanih ureditev na mestih križanj niso potrebne preureditve infrastrukturnih vodov in naprav, ki jih daljnovod križa.

(1) Pri križanjih srednjenapetostnih vodov morajo biti varnostne višine najmanj 2,5 m, varnostne oddaljenosti pa najmanj 2,0 m. To velja tudi takrat, ko je na zgornjem vodu dodatna obtežba, na spodnjem pa ne. Zgornji vod mora biti v križni razpetini opremljen z električno ojačeno izolacijo.
(2) Pri križanjih nizkonapetostnih vodov morajo biti varnostne višine najmanj 2,5 m, varnostne oddaljenosti pa najmanj 2,0 m. Varnostna višina ob morebitnem odpadu dodatnega bremena v sosednjih razpetinah mora biti najmanj 2,0 m. Zgornji vod mora biti v križni razpetini opremljen z električno in mehansko ojačeno izolacijo.
(3) Pri demontaži vodnikov in obesnega materiala obstoječega daljnovoda ter rušitvi obstoječih stebrov se zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi, da se križani vodi ne poškodujejo.

(1) Pri križanjih daljnovoda z vodovodom mora biti varnostna višina najmanj 7,0 m. Daljnovod mora biti v križni razpetini opremljen z električno ojačeno izolacijo.
(2) Pri rušitvi obstoječega daljnovoda je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, da se križani vodi ne poškodujejo.

Morebitni posegi v pasu širine 5 m levo in desno od osi plinovoda se izvajajo pod posebnimi pogoji (ročna zemeljska dela, zakoličba plinovoda, nadzor upravljavca).

(1) Pri križanjih lokalnih in gozdnih cest mora biti varnostna višina najmanj 7,0 m pri največjem povesu. Oddaljenost stebra od zunanjega roba ceste ne sme biti manjša od 10 m, izjemoma pa se lahko zmanjša. Daljnovod mora biti v križni razpetini opremljen z električno ojačeno izolacijo. Pri križanjih gozdnih poti in kolovozov mora biti varnostna višina najmanj 6,0 m.
(2) Pri rušitvi opuščenega daljnovoda je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, da se križane ceste ne poškodujejo.

(1) Pri križanjih telekomunikacijskih vodov morajo biti varnostne višine najmanj 3,0 m, varnostna oddaljenost pa najmanj 2,0 m. Daljnovod mora biti v križni razpetini opremljen z električno in mehansko ojačeno izolacijo.
(2) Pri rušitvi obstoječega daljnovoda je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, da se križani vodi ne poškodujejo.

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obveznih prilog državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine:
– EŠD 924 – Stari Grad: stebra na stojnih mestih SM 94 in SM 95 se skladno z 9. členom te uredbe pobarvata tako, da bosta čim manj vidna v pogledih na grad s poti, ki vodijo k gradu,
– EŠD 8696 – Sevno na Trški gori – kozolec na Bajnofu: pri odstranjevanju daljnovoda, ki se opusti, se zagotovijo ukrepi, s katerimi se preprečijo poškodbe kozolca.
(6) Pri pristojni območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve te uredbe.
(7) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1) Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev.
(2) Rastje se odstrani le na območju načrtovanih ureditev in na mestih, na katerih bi zarast lahko neposredno ovirala opravljanje del. Med gradnjo poškodovane površine in nasipi se po končanih delih ustrezno sanirajo ter čim bolj povrnejo v prvotno stanje.
(3) Pri zemeljskih delih se izvajajo ukrepi za preprečitev vnosa in razvoja invazivnih vrst steblik.
(4) Manipulativne površine za gradbene stroje, odlagališča in skladišča materiala ter nevarnih snovi se uredijo zunaj območja vrednejših habitatnih tipov in zunaj območij naravnih vrednot. Na varovanem območju se zaradi del začasno odlaga le zemljina od izkopa, ki mora biti dostopna pristojni službi za ohranjanje narave.
(5) Ob Dobovskem potoku in potoku Lešnica se dela ne opravljajo v gnezdilni sezoni ptic, to je od začetka marca do konca junija.
(6) Prečkanje vodotokov se izvede brez posegov v struge in obvodni prostor. Izvajalec del sedem dni pred začetkom izvajanja del ob vodi ali v njej obvesti Ribiško družino Novo mesto o začetku gradnje, da po potrebi izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova na predvidenem delu posega oziroma na delu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten.
(7) Izvajalec del 14 dni pred začetkom del obvesti območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in ji omogoči monitoring na terenu med izvajanjem zemeljskih del.
(8) Ob morebitni najdbi minerala ali fosila med izvajanjem zemeljskih del morata izvajalec in investitor o tem obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki se ji omogoči monitoring med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot, predvsem na začetku trase (SM 84). Kote terena se z gradbenimi deli na območjih naravnih vrednot ne spreminjajo.

(1) Na kmetijskih površinah v varovalnem pasu daljnovoda ni dopustna uporaba rolomatov ali drugih namakalnih sistemov s pršenjem iz zraka oziroma je njihova uporaba omejena do varnostne višine pod vodniki.
(2) Gradbena in montažna dela na daljnovodu se opravljajo, ko ni najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Med gradnjo in po njej se zagotovi neoviran dostop do sosednjih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po končanih gradbenih delih se na zemljiščih, ki so začasno izvzeta iz kmetijske rabe, vzpostavi prejšnje stanje ob upoštevanju ureditev, določenih s tem državnim prostorskim načrtom.
(4) Pred posegom v gozd pooblaščena služba za upravljanje gozdov evidentira drevje, predvideno za posek.
(5) Morebitni štori in odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, ampak na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala.
(6) Ob poseganju na območja izvedenih hidromelioracij se med posegom in po njem zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.

(1) Gradbeni posegi s težkimi stroji, ki povzročajo večje obremenitve tal, se izvajajo takrat, ko tla niso namočena, oziroma takrat, ko so dovolj suha, da se prepreči poslabšanje sestave tal v večjem obsegu zaradi stiskanja.
(2) Na območju načrtovanih posegov se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi, tako da bo obseg uničenja in poškodb tal čim manjši ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Med gradnjo razgaljene površine se zatravijo in protierozijsko zaščitijo, preprečijo se nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih in upoštevajo drugi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodb sosednjih zemljišč.
(3) Ves rodovitni del tal, ki se odstrani na območju načrtovanih posegov, se nameni za rekultivacijo in izboljšanje kmetijskih zemljišč slabše kakovosti v bližini načrtovanih ureditev. Rodovitni del tal se ne odlaga na kmetijskih zemljiščih z dobrim pridelovalnim potencialom. Zagotovita se ločeno odstranjevanje in odlaganje rodovitnih in nerodovitnih slojev tal. Rodovitni del tal se odstrani in odloži tako, da se ohranita njegova rodovitnost in količina. Višina odstranjenih slojev tal ne sme presegati višine 1,5 m.
(4) Za zagotavljanje varstva tal se smiselno uporablja tudi 27. člen te uredbe, ki ureja varstvo voda.

(1) Med gradnjo se preprečuje prašenje z odkritih delov trase in gradbišč, prometnih in manipulativnih površin in odlagališč materiala. Ob suhem in vetrovnem vremenu se zagotovi redno vlaženje odkritih delov gradbišča. Preprečuje se nenadzorovan raznos materiala z gradbišča, prometnih in manipulativnih površin ter odlagališč materiala. Pri prevozu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo in zagotovi čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine.
(2) Zagotovita se redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin ter ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev.

(1) Zaradi ureditev, načrtovanih s to uredbo, se vodni režim, vključno z režimom odtoka visokih voda, ne sme poslabšati.
(2) Daljnovod 2 × 110 kV Brestanica–Hudo križa Dobovski potok med SM 87 in SM 88 ter potok Lešnica med SM 95 in SM 96.
(3) Opuščeni daljnovod križa Dobovski potok med SM 87 in SM 88 ter potok Lešnica med SM 96A in SM 96B.
(4) Pri križanju daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo z vodotoki se upoštevajo naslednje zahteve:
– najmanjša višina vodnika nad vodotokom je 7 m;
– stojna mesta stebrov morajo biti s svojim zunanjim robom odmaknjena od meje vodnih zemljišč Dobovskega potoka in potoka Lešnica oddaljena več kot 5 m;
– za vsa prečkanja vodnih in priobalnih zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije, je treba skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti;
– na območjih, kjer prostorske ureditve potekajo čez vodna in priobalna zemljišča, mora upravljavec daljnovoda izvajalcu javne službe urejanja voda omogočati opravljanje vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotokih;
– izolacija voda mora biti električno ojačena v križni razpetini.
(5) Vzdrževalni poseki višje drevesne zarasti ob daljnovodu na vodnih in priobalnih zemljiščih so dopustni le ob prečkanjih ali lokalnih približevanjih. Ohranijo se neovirani dostopi do vodotokov.
(6) Tla se na območju stojnih mest in ureditev dostopnih poti, načrtovanih na nagnjenih zemljiščih, in na drugih površinah, na katerih se zaradi gradnje uničijo ali poškodujejo, utrdijo in protierozijsko zaščitijo.
(7) Med gradnjo se odkopni material, štori, odpadki in nevarne snovi ne odlagajo v pretočne profile Dobovskega potoka in potoka Lešnica ter v vse tri neimenovane vodotoke in obvodni prostor. Morebitna začasna odlagališča materiala se uredijo tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Med gradnjo se ne odvzema voda iz vodotokov.
(8) Ob začetku izvajanja gradbenih del je treba o tem obvestiti izvajalca javne službe urejanja voda.

Med gradnjo se izvajata naslednja osnovna omilitvena ukrepa varstva pred hrupom:
– načrtovanje prevoznih poti na gradbišče v največji mogoči meri zunaj stanovanjskih območij;
– če investitor ne pridobi soglasja za občasno prekoračenje mejnih vrednosti hrupa in za obratovanje gradbišča zunaj delovnika, se hrupna gradbena dela, opravljajo zgolj ob delavnikih med 6. in 18. uro.

Fazna razporeditev vodnikov daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo se prilagodi fazni razporeditvi vodnikov obstoječega daljnovoda 2 × 110 kV Krško–Hudo, tako da ima notranji sistem vodnikov daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo, ki se približa obstoječemu daljnovodu, zgornjo fazo ravno obratno kot obstoječi daljnovod 2 × 110 kV Krško–Hudo, srednja faza pa je enaka.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda ne sme poslabšati.
(2) Varstvo pred požarom pri daljnovodu se zagotovi z odmiki objektov od vodnikov, odmiki drevja od stebra daljnovoda najmanj 2,5 m in uporabo negorljivega materiala na objektih pod daljnovodom.
(3) Med gradnjo je prepovedano kuriti v gozdu ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.

Na celotni trasi se zagotovi rezervacija za par optičnih vlaken v zaščitni vrvi za obrambne potrebe s priključki oziroma odcepi, ki se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1) Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, je dopustno izvajati v etapah, ki pomenijo funkcionalno sklenjene celote:
– gradnja daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo in
– odstranitev obstoječega daljnovoda 110 kV Brestanica–Hudo od SM 84 do SM 102, ki se opusti.
(2) Etapi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajata ločeno ali sočasno.
(3) Dopustna je delitev navedenih etap na manjše zaključene funkcionalne celote glede na izbrano tehnologijo gradnje, pri čemer se zagotavljajo vsi potrebni ukrepi, da se zaradi etapnosti ne povzročijo negativni vplivi na okolje.

(1) Investitor zagotovi program okoljskega monitoringa kot celosten načrt za spremljanje in nadzor med gradnjo in obratovanjem s tem državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter izvedbo tega spremljanja in nadzora.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upošteva obstoječa obremenitev prostora. Spremljanje in nadzor se po možnosti prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi monitoringi kakovosti okolja. Monitoring se izvaja skladno z zahtevami iz okoljskih elaboratov: Poročilo o vplivih na okolje za državni prostorski načrt za del rekonstrukcije daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo, Elektroinštitut Milan Vidmar, Elektromagnetna sevanja in hrup, Poročilo: VENO – 2727/1, Ljubljana, oktober 2011 in Okoljski elaborat za državni prostorski načrt za del rekonstrukcije daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo, št. projekta: 2119, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, oktober 2011.
(3) Ugotovitve spremljanja in nadzora v okviru monitoringov so javne.
(4) Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi ugotovitev monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatna zasaditev in ukrepi za preprečevanje erozije,
– sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sanacija objektov, za katere bo glede na ugotovitve monitoringa ugotovljeno poslabšanje stanja zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda,
– drugi ustrezni ukrepi.
(5) Investitor zagotovi nadzor nad posegi, ki se izvajajo na podlagi tega državnega prostorskega načrta.

(1) Za potrebe gradbišč se čim bolj uporabljajo že obstoječe ceste in poti. Če so med gradnjo potrebne dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se pri tem upošteva trenutna raba zemljišča in sosednjih zemljišč.
(2) Poleg vseh obveznosti iz te uredbe morajo investitorji in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevati tudi te zahteve:
– vse ceste in poti, namenjene obvozu ali prevozu med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredijo, po končani rekonstrukciji daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo in odstranitvi daljnovoda, ki se opusti, pa sanirajo morebitne poškodbe;
– ceste, poti, objekti in gospodarska javna infrastruktura se obnovijo ali sanirajo, če se med gradnjo daljnovoda poškodujejo zaradi opravljanja del;
– zagotovi se zavarovanje gradbišča, tako da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se preprečijo onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi, oziroma se ob morebitni nezgodi zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(3) V vodni prostor se z gradbenimi stroji ne posega. Zaradi zagotovitve varnosti pred škodljivim delovanjem voda mora biti gradnja organizirana tako, da ne bo oviran pretok v vodotokih ali odtok zalednih voda ob večjih nalivih.
(4) Med gradnjo je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(5) Med gradnjo se preprečijo kakršno koli onesnaženje vodotokov in neposredni posegi v struge vodotokov z materialom, ki vsebuje nevarne spojine, prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo ter do spiranja zemljine, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodo. Pranje gradbenih strojev z vodo iz vodotokov ni dovoljeno.
(6) Na celotnem območju gradbišča se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadne vode, odpadkov in drugega onesnaženega materiala, ki lahko nastanejo ob morebitni nezgodi zaradi razlitja ali razsutja nevarnih snovi. Onesnaženi material se preišče in določi način ukrepanja.
(7) Če oskrba prevoznih sredstev in drugih naprav poteka na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, se te uredijo tako, da nevarne snovi, odpadne ali izcedne vode ne odtekajo v tla. Ploščad za pretakanje goriva in pranje vozil oziroma gradbenih strojev mora biti izvedena kot neprepustna skleda, tako da se ulovi vsa morebitna izlita količina goriva in vode za pranje.
(8) Morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala se uredijo tako, da se ne povzroči erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč.
(9) Odlagališča gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala, gradbiščne poti in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko uredijo samo na območju državnega prostorskega načrta, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine in naravnih vrednot.

Obveznosti investitorja in izvajalcev so tudi:
– nadomestiti izpad dohodka od kmetijskih površin, na katerih začasno ne bo mogoča kmetijska raba;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah;
– kriti stroške zaradi zaščite, prestavitve, nadzora, zakoličenja tras, spremembe dokumentacije obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb, prekinitve prometa zaradi izvedbe državnega lokacijskega načrta;
– urediti dostope do zemljišč in objektov, ki v državnem prostorskem načrtu niso opredeljeni, so pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank;
– za posege v varovalnem pasu avtoceste, to je na območju v oddaljenosti 40 m od avtoceste, predhodno pridobiti soglasje upravljavca avtoceste DARS, d. d.;
– ob oviranju prometa na avtocesti zaradi tehnologije izvajanja odstranjevalnih del za delno zaporo avtoceste pridobiti dovoljenje njenega upravljavca;
– obveščati javnost in lokalne skupnosti o začetku gradnje.

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ali na podlagi monitoringa pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetskotehničnega ali okoljevarstvenega vidika in upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike ter omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Dovoljeni so pomiki nosilnih stebrov v osi daljnovoda ± 40 m glede na določene koordinate stebrov. Pomiki so dovoljeni le na zemljišča, na katerih ni posebnih režimov (npr. poplavna in erozijska območja, območja varstva narave), na območjih kulturne dediščine pa le v skladu z izsledki opravljenih predhodnih arheoloških raziskav. Dovoljeno je tudi odstopanje pri višini stebrov ± 15 %, pri čemer se glede približevanja posameznim objektom in vodom ter glede poteka po območjih ohranjanja narave upoštevajo omejitve iz te uredbe.
(3) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prvega in drugega odstavka tega člena ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 32. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta dovoljeni:
– izvajanje rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del,
– gradnja, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter povečevanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske zmogljivosti,
– izvajanje kmetijskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih, razen ureditve trajnih nasadov in agrarnih operacij,
– izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni ali dopolnjeni ti občinski prostorski akti:
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – teh. popr., 76/10 – teh. popr., 26/11 – obv. razl., in 4/12 – teh. popr.),
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 s spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95,11/96, 16/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 92/99, 52/00, 12/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03, 97/03,15/04, 99/04, 31/06, 47/06 – popr., 53/07 – popr., 11/09 – popr., in 37/09 – popr.),
– Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 s spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 8/95,11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03, 97/03, 15/04, 99/04, 31/06, 47/06 – popr., 53/07 – popr., 11/09 – popr., in 37/09 – popr.).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.