Na podlagi prvega odstavka 57. člena v povezavi s tretjim odstavkom 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter na osnovi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – UPB1) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 20. redni seji dne 19. 11. 2012 sprejel

S tem odlokom se dopolnjuje Odlok o zazidalnem načrtu individualne zazidave Podgorska cesta Štibuh (SC7) (Uradni list RS, št. 8/90, 132/04), v nadaljevanju: ZN. Spremembe in dopolnitve ZN (v nadaljevanju: SD ZN) je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 12003.

SD ZN vsebujejo:
A. ODLOK
B. GRAFIČNI DEL:
3.    Zazidalna situacija                            M 1:1000
4.    Prometna ureditev                              M 1:1000
5c.   Vzdolžni profil ceste                      M 1:1000/100
6.    Vodovod kanalizacija                           M 1:1000
7.    Elektrika                                      M 1:1000
8.    Geodetski in količbeni načrt                   M 1:1000
9.    Karakteristični prerezi                         M 1:500
C. PRILOGE:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Smernice in mnenja
5. Obrazložitev in utemeljitev SD ZN
6. Povzetek za javnost.

Ureditveno območje SD ZN (prikazano v grafičnem delu) v skupni kvadraturi ca. 3340,6 m2 obsega parcele ali dele parcel: 381/1, 381/2, 381/12, 381/14 in 381/15, vse k.o. Stari trg, oziroma območje objektov 1, 2 in 3.

V »IV. poglavju Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in etapnost realizacije« se prvi in drugi odstavek nadomestita z vsebino, ki se glasi:
»Osnova za urbanistično oblikovanje območja je postavljanje stavbnih mas vzporedno s plastnicami terena. Tlorisna velikost objektov grafično označenih od št. 3 do 34 je 8,5 m x 12,5 m ± 1,0 m, možno je povečanje osnovnega objekta za aneks dimenzij 3,0 m x 6,0 m ± 1,0 m, kolikor to dopuščajo terenske razmere. Tlorisna velikost objekta 1 je maksimalno 9,6 m x 19, 5 m s povečanjem osnovnega objekta (tlorisa) za gradnjo dveh rizalitov v širini 1,0 m in dolžini 6 m v smeri daljše stranice, da se na ta način zagotovi členitev tlorisa in fasade oziroma skladnost objekta s sosednjimi manjšimi objekti, kot je razvidno iz grafične priloge Količbeni in geodetski načrt.
Objekti, ki so locirani nad cesto, imajo garažo v okviru tlorisa kleti (razen objekta št. 1, ki garaže nima), objekti, ki so pod cesto, pa imajo garažo v okviru tlorisa pritličja.«
Zadnja dva odstavka se nadomestita z besedilom:
»Etapnost izvajanja prostorskega posega:
– prvo etapo posega predstavlja izgradnja celotnega infrastrukturnega omrežja z opremljanjem gradbenih parcel s priključki na obstoječo gospodarsko infrastrukturo ter izgradnja ceste;
– gradnja objektov pred izvedbo komunalne opreme zemljišč ni dovoljena;
– druga etapa zajema graditev individualnih stanovanjskih objektov (1 in 2), ureditev okolice objektov in njihovo priključitev na infrastrukturno omrežje.«

V poglavju »V. Pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov« se prvi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Vertikalni gabarit objektov je podan s K+P+M, za objekt št. 1 s P+1.«
in za drugim stavkom se doda stavek, ki se glasi:
»Dopustno je, da ima objekt št. 1 deloma ravno (pohodno) streho, pri čemer mora biti nad objektom v dolžini najmanj 12,5 m v smeri daljše stranice izvedena dvokapna streha, za katero ni potrebno, da se zaključi s šopi.«

V poglavju »VI. Pogoji komunalnega urejanja« se doda naslednje besedilo:
»Za gradnjo objektov št. 1 in 2 je potrebno zgraditi komunalne vode. Za funkcioniranje objektov in gradnjo komunalne infrastrukture veljajo naslednja merila in pogoji:
Odvajanje odpadnih voda
Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Zahodno od obravnavanega območja v krajevni cesti Pod graščino poteka javna komunalna kanalizacija (kanal DN 200 mm), sistema Slovenj Gradec št. 10112, na območju poselitve Slovenj Gradec, ID aglomeracije 10572. Na omenjeno javno komunalno kanalizacijo, je treba priključiti komunalne odpadne vode iz obravnavanega območja.
Odvajanje padavinskih in drenažnih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode je treba speljati v predvideno padavinsko kanalizacijo, z iztokom v javno padavinsko kanalizacijo DN 200, ki se nahaja zahodno od obravnavanega območja v krajevni cesti Pod graščino.
Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo direktno v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v obstoječo padavinsko kanalizacijo, odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin pa je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj.
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.
Vodooskrba
Za potrebe vodooskrbe je objekta treba priključiti na vodovodni cevovod DN 110, ki poteka jugozahodno od obravnavanega območja v krajevni cesti Pod graščino.
Za merjenje porabe vode je potrebno predviditi jašek z vodomerom in zasunom izven objekta.
Elektrooskrba
Jugovzhodno od območja ob krajevni cesti Pod graščino, na parceli št. 381/5, se nahaja obstoječa elektroomarica. Za potrebe napajanja objektov z električno energijo bo treba zgraditi nizkonapetostni kabelski vod od elektroomarice do predvidenih objektov.
Odvoz odpadkov
Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati veljavni odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V naselju je vršen odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mokro - suho). Pri vsakem objektu je potrebno namestiti dva zabojnika.
Telekomunikacije in CATV
Na obravnavanem območju se nahaja telefonska omarica, na katerega je možna priključitev predvidenih objektov pod pogoji upravljavca, za kar bo treba naročiti projekt.
Hkrati naj se položi tudi CATV omrežje, pod pogoji upravljavca.
Ogrevanje
Objekta je potrebno ogrevati na ekološko sprejemljive energente, kot so: toplotna črpalka, biomasa, UNP … Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oziroma sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v Pravilniku o utekočinjenemu naftnem plinu (Uradni list RS, 22/91) in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko (če) bo na tem območju zgrajeno.
Ceste – komunikacija:
– Osnovno prometno navezavo območja zagotavlja nova dovozna cesta, ki se prometno podrejeno navezuje na mestno cesto ali krajevno cesto LK 378320 Pod graščino in preko nje na državno cestno omrežje, na regionalno cesto III. reda R3 – 696 Velenje–Skale–Graška gora–Šmiklavž in Slovenj Gradec–Mislinjska Dobrava.
– Višinski potek predvidene trase dovozne ceste se prilagodi terenu. Niveleta se od navezave na mestno ali krajevno cesto spušča do dostopa za objekt 1 in priključki predvidenih objektov se ji višinsko prilagodijo.
– Parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno na lastnih parcelah. Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta, ki je 6.5m. V primeru parkirnih mest pod nadstrešnicami morajo biti dimenzije nadstrešnic in postavitev njihove nosilne konstrukcije prilagojene merodajnim vozilom, ki bodo parkirali pod njimi in njihovim lastnostim.
– V območju priključka se zagotovi preglednost, ki se določi s preglednim trikotnikom, ki ga je možno nadomestiti s prometnim ogledalom.«

Za VI. poglavjem se zapiše novo poglavje z naslovom »VII. Pogoji za varstvo okolja« in 8. člen:
»Kulturna in naravna dediščina
Na območju urejanja ni registriranih območij kulturne dediščine. Ureditveno območje ni zaščiteno z veljavnim odlokom o naravni dediščini.
Varstvo pred onesnaženjem zraka
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Treba je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.
V izogib onesnaženju zraka je treba objekta ogrevati na okoljsko neoporečne energente.
Varstvo pred hrupom
Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Varovanje voda
Območje obravnave se ne nahaja na območju varovanja podtalnice.
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti, so:
– padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov,
– komunalne odpadne vode.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– potrebno je izvesti locen sistem odvajanja odpadnih voda;
– komunalne odpadne vode iz objektov je potrebno voditi v predvideno komunalno kanalizacijo z iztokom na obstoječo javno komunalno kanalizacijo;
– padavinske in drenažne vode se vodijo v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v obstoječo padavinsko kanalizacijo;
– odpadne padavinske iz parkirišč in drugih asfaltnih površin je potrebno odpadne padavinske vode voditi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in jih speljati v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v obstoječo padavinsko kanalizacijo;
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
– ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
– v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega.
Požarna varnost
Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje.
V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče.
Na območju urejanja ni nevarnosti visoke podtalnice.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je del PGD dokumentacije.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
– treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo,
– treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
– v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode,
– v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov,
– treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov,
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
– treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.
Erozija
Obravnavano območje se delno nahaja na erozijskem območju, zato je treba vsak objekt z geomehanskega stališča posebej obravnavati. Zazidalno območje je potrebno ustrezno odvodnjavati. Objekte je potrebno obvezno temeljiti v enotna homogena in stabilna temeljna tla.
Labilne cone je potrebno pred pričetkom gradnje sanirati z ustreznim drenažnim sistemom. Iz izkopov je potrebno obvezno odstraniti umetna nasutja, morebitne organske in razmočene zemljine ter jih nadomestiti s podbetonom.«

Poglavje VII. Obveznosti izvajalcev in investitorjev se preštevilči iz VII. v VIII. poglavje, členi 8.–11. se preštevilčijo v 9.–12. člen.
V 8. členu se doda besedilo:
»V najkrajšem možnem času se odpravijo vse morebitne negativne posledice in poravna vsa nastala škoda v prostoru, ki bi na legalno zgrajenih objektih nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih prostorskih ureditev.«

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.