Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2012.

V Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11 in 43/12 – odl. US) se v drugem odstavku 1. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 319 z dne 2. 12. 2011, str. 43), in«.

V prvem odstavku 12. člena se v 1.a) in 2.a) točki vrednost »125.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »130.000 eurov«. V 1.b) in 2.b) točki se vrednost »193.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »200.000 eurov«. V 3. točki se vrednost »4.845.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »5.000.000 eurov«.

V prvem odstavku 13. člena se v a) točki vrednost »4.845.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »5.000.000 eurov«. V b) in c) točki se vrednost »193.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »200.000 eurov«.

V petem odstavku 14. člena se v a) in b) točki za besedilom »objave v Uradnem listu Evropske unije« doda besedilo »in na portalu javnih naročil«.

Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Predmet javnega naročanja po tem zakonu so blago, storitve ali gradnje s področja obrambe in varnosti, za katere se ne uporablja Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNPOV).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon ne uporablja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti, če:
1. se naročila oddajajo v okviru progama sodelovanja, ki temelji na raziskavah in razvoju in v katerem z namenom razvoja novega proizvoda, če je to primerno, pa tudi z namenom razvoja poznejših faz v celotni življenjski dobi tega proizvoda, sodelujeta najmanj dve državi članici. Kadar se program sodelovanja izvaja izključno med državami članicami, morajo te ob njegovem zaključku Evropski komisiji sporočiti delež stroškov za raziskave in razvoj v razmerju do skupnih stroškov programa sodelovanja ter predvideni delež naročil za posamezno državo članico ter ji posredovati sporazum o delitvi stroškov med državami članicami;
2. se naročila oddajo v tretji državi, vključno s civilnimi naročili, ki se izvajajo, ko so slovenske vojaške sile zunaj Evropske unije, če je treba naročila zaradi operativnih potreb oddati gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na območju, na katerem potekajo aktivnosti ali operacije;
3. vlada naročila odda vladi države članice ali tretje države in se ta nanašajo na naslednje predmete javnega naročanja, katerih definicije so opredeljene v 8. in 9. točki prvega odstavka 3. člena ZJNPOV:
– dobavo vojaške opreme,
– dobavo občutljive opreme,
– občutljive gradnje,
– občutljive storitve,
– gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z vojaško opremo,
– gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z občutljivo opremo, ali
– gradnje ali storitve za specifično vojaške namene;
4. je predmet naročila neposredno in stvarno povezan z naročilom, ki ni predmet tega zakona, ZJNVETPS ali ZJNPOV, in je hkratna oddaja obeh naročil enemu ponudniku utemeljena s stvarnimi in dejanskimi razlogi;
5. bi izvedba postopkov naročanja iz prvega odstavka 24. člena tega zakona povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije;
6. so naročila namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, ki ju določa zakon.«.

Tretji odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblasti le osebo, ki mora v skladu s 3. ali 13. členom tega zakona ali predpisi druge države članice ali tretje države svoja naročila oddajati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.«.

V prvem odstavku 17. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti, javna naročila, katerih izvedbo morajo v skladu z zakonom spremljati posebni varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije;«.

V drugem odstavku 24. člena se v prvi alineji b) točke in prvi alineji c) točke vrednost »125.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »130.000 eurov«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno z določbami tega zakona.«.
Sedmi in osmi odstavek se črtata.

V prvem odstavku 28. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. če v postopku oddaje naročila male vre­dnosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona in so v prejšnjem postopku oddaje naročila male vrednosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb. V tem primeru mora pred začetkom postopka s pogajanji o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem, neuspešno izvedenem postopku predložili ponudbe;«.
Na koncu tretjega odstavka se doda besedilo, ki se glasi: »Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in čas zaključka dražbe.«.
Četrti odstavek se črta.

V prvem odstavku 29. člena se v 5. točki za besedo »začetega« dodata besedi »ali ponovljenega«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se v 2. točki besedilo »odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« nadomesti z besedilom »odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi ali postopka oddaje naročila male vrednosti«.
Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.
(7) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi 3. ali 5. točke prvega odstavka tega člena, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.«.

Prvi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vlada lahko skladno z letnim okvirnim načrtom skupnega javnega naročanja vlade odloči, da se za posamezne predmete javnega naročanja izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb in upravnih enot, če skupne nabave povečujejo gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšujejo konkurence na trgu.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Vlada z uredbo določi predmete, pravila, izjeme od skupnega javnega naročanja vlade in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil.«.

V šestem odstavku 41. člena se v tretjem stavku za besedo »nanašajo« pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »razen če ta ali drug zakon določa drugače.«.
Dodata se dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasita:
»(12) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona, 46. do 48. člena ZJNVETPS oziroma 32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu s 77. členom tega zakona, 81. členom ZJNVETPS ali 72. členom ZJNPOV, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 42. člena ZJN-2 ali 32. člena ZJNPOV, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.
(13) Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja sistema iz prejšnjega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za finance, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.«.

Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: KZ-1):
– sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),
– goljufija (211. člen KZ-1),
– protipravno omejevanje konkurence (225. člen KZ-1),
– povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1),
– oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),
– poslovna goljufija (228. člen KZ-1),
– goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1),
– preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1),
– preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1),
– preslepitev kupcev (232. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1),
– ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1),
– izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1),
– zloraba informacijskega sistema (237. člen KZ-1),
– zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1),
– zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1),
– zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1),
– nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1),
– nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1),
– ponarejanje denarja (243. člen KZ-1),
– ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1),
– pranje denarja (245. člen KZ-1),
– zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1),
– uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (247. člen KZ-1),
– izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1),
– davčna zatajitev (249. člen KZ-1),
– tihotapstvo (250. člen KZ-1),
– izdaja tajnih podatkov (260. člen KZ-1),
– jemanje podkupnine (261. člen KZ-1),
– dajanje podkupnine (262. člen KZ-1),
– sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
– dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
– hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1).
(2) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena tega zakona, 81.a člena ZJNVETPS oziroma 73. člena ZJNPOV.
(3) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več.
(4) Naročnik lahko iz postopka javnega naročanja izloči kandidata ali ponudnika, če:
– je v postopku prisilne poravnave ali je bil zanj podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
– je v stečajnem postopku ali je bil zanj podan predlog za začetek stečajnega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
– je v postopku prisilnega prenehanja, je bil zanj podan predlog za začetek postopka prisilnega pre­nehanja in sodišče o tem predlogu še ni odločilo, z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju;
– je bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
– mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil;
– je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z do­ločbami 41. do 49. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil.
(5) Izpolnjevanje pogojev iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter prve do pete alineje prejšnjega odstavka se izkaže z dokazilom iz uradne evidence. V skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali no­silcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter prve do pete alineje prejšnjega odstavka, za katere meni, da so potrebne.
(6) Če kandidat ali ponudnik nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. Informacije, ki jih morajo pri­dobiti naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom. Če država, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, ne izdaja dokumentov iz prejšnjega odstavka, lahko naročnik namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo kandidata oziroma ponudnika. Izjava mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti.
(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka tega člena izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik obvesti ponudnika in podizvajalca, da podizvajalec ne sme sodelovati pri izvedbi javnega naročila, če teh pogojev ne izpolnjuje.
(8) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje, Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije in drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti Komisijo, kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz petega in šestega odstavka tega člena.
(9) Vlada v skladu z:
– Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo (EU, Euratom) št. 1081/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje (UL L št. 311 z dne 26. 11. 2010, str. 9), in
– Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L št. 344 z dne 20. 12. 2008, str. 12)
z uredbo določi način vzpostavitve podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov javnega naročanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki.
(10) Naročnik ne glede na določila četrtega odstavka tega člena iz postopka javnega naročanja ne sme izločiti kandidata ali ponudnika, pri katerem je sodišče pravnomočno odločilo o potrditvi prisilne poravnave.«.

V prvem odstavku 49. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.«.

V prvem odstavku 77.a člena se beseda »drugega« nadomesti z besedilom »4. točke prvega«.
V drugem odstavku se v zadnjem stavku besedilo »drugega odstavka 109.a člena tega zakona ali iz drugega odstavka 106.a člena ZJNVETPS« nadomesti z besedilom, ki se glasi: »4. točke prvega odstavka 109.a člena tega zakona, 3. točke prvega odstavka 106.a člena ZJNVETPS ali 2. točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV«.

V 78. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 79. členu se dodajo sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja.
(8) Kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali ki v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
(9) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot 25 % lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.
(10) Kadar je z izbranim ponudnikom v povezavi iz osmega odstavka tega člena zakoniti zastopnik naročnika, mora ta oseba o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. Nadzorni organ mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.«.

V prvem odstavku 96. člena se v a) točki vrednost »125.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »130.000 eurov«, v b) in c) točki pa se vrednost »193.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »200.000 eurov«.
V tretjem odstavku se v drugem stavku beseda »petem« nadomesti z besedo »četrtem«.

Drugi odstavek 105.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Podatki o posameznih naročilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 13. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.«.

Tretji odstavek 108. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihovih odgovornih oseb, morajo naročnik, ponudnik, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala.«.

Besedilo 109. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:
1. ne objavi obvestila iz 2. do 13. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (prvi in drugi odstavek 12. člena, 61. do 63.č člen ter enajsti odstavek 32. člena);
2. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila (14. člen);
3. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 16. člena);
4. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 16. člena tega zakona;
5. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (25. do 30.a člen);
6. ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 29. člena tega zakona;
7. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblasti­la vodi uradno evidenco, predloži ponudnik (šesti odstavek 41. člena);
8. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativ­nimi referencami (drugi odstavek 42. člena);
9. med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več najugodnejša (48. člen);
10. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50. do 56., 62. do 63.b člen);
11. opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 71. člena);
12. ravna v nasprotju z osmim odstavkom 71. člena tega zakona;
13. ravna v nasprotju s trinajstim odstavkom 71. člena tega zakona;
14. popravi računsko napako v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 78. člena);
15. ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 79.a člena);
16. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso bistveno spre­menile okoliščine, zaradi katerih je zavrnila vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena);
17. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 80. člena tega zakona;
18. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči na­pačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (105.a člen);
19. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, in zakoniti zastopnik naročnika, ki svojega predstojnika, naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ne obvestita o povezavi ali zasebnem interesu iz osmega odstavka 79. člena tega zakona, se kaznujeta z globo od 500 do 2.000 eurov.
(6) Za prekršek iz 2., 5., 9., 15. ali 16. točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi iz četrtega odstavka tega člena, ki je storila dejanje, ki se šteje za ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja po ZJNVETPS, ZJNPOV in tem zakonu, in sicer ta oseba tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v teh postopkih.
(7) Organ, ki odloči o prekršku iz prejšnjega odstavka, pošlje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena, in ministrstvu, pristojnemu za finance. Odločitev mora poslati v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.«.

Besedilo 109.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot ponudnik:
1. ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali enajstim odstavkom 71. člena tega zakona;
2. naročniku v roku ne posreduje podatkov iz trinajstega odstavka 71. člena tega zakona (štirinajsti odstavek 71. člena);
3. kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponu­dnik ni mogel vplivati, jih pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti;
4. v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo;
5. uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja;
6. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz tretjega odstavka tega člena se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Za prekršek iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ponudniku iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja, in sicer:
– če je predmet naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
– če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.«.

Besedilo 109.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba prava, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot podizvajalec:
– ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (sedmi odstavek 71. člena);
– ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.«.

Besedilo 109.c člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je narava prekrška iz 2., 5., 12., 13. in 15. točke prvega odstavka 109. člena tega zakona ter 1. in 2. točke prvega odstavka 109.a člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče večkratnik globe iz 109. oziroma 109.a člena tega zakona, vendar izrečena globa za:
– pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 300.000 eurov;
– pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 150.000 eurov;
– samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči zneska 90.000 eurov;
– odgovorno osebo pravne osebe iz prve ali druge alineje tega člena, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnje alineje, ali odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti ne sme preseči zneska 6.000 eurov.«.

Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 36. člena zakona v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz trinajstega odstavka 41. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ministrstvo, pristojno za upravo, in ministrstvo, pristojno za finance, morata informacijski sistem iz dvanajstega odstavka 41. člena zakona vzpostaviti v 12 mesecih po uveljavitvi predpisa iz trinajstega odstavka 41. člena zakona.

Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave in postopki s pogajanji po predhodni objavi, v katerih naročnik ne objavi obvestila iz 2. točke prvega odstavka 57. člena zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih, če je naročnik pred uveljavitvijo tega zakona ponudnikom poslal povabilo k oddaji prijave.
Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.