Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2012.

V Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo in 43/12 – odločba US) se v drugem odstavku 1. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 319 z dne 2. 12. 2011, str. 43), in«.

V prvem odstavku 17. člena se v a) točki vrednost »387.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »400.000 eurov«. V b) točki se vrednost »4.845.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »5.000.000 eurov«.

V sedmem odstavku 18. člena se za besedilom »objave v Uradnem listu Evropske unije« doda besedilo »in na portalu javnih naročil«.
V osmem odstavku se za besedilom »objave v Uradnem listu Evropske unije« doda besedilo »in na portalu javnih naročil«.

V prvem odstavku 19. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti, javna naročila, katerih izvedbo morajo v skladu z zakonom spremljati posebni varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije;«.
Za 3. točko se doda 3.a točka, ki se glasi:
»3.a naročila blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti;«.

Tretji odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblasti le osebo, ki mora v skladu s 3. členom tega zakona, 3. ali 13. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 43/12 – odl. US in 90/12; v nadaljnjem besedilu ZJN-2) ali predpisi druge države članice ali tretje države svoja naročila oddajati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.«.

V drugem odstavku 32. člena se v prvi alineji b) točke in prvi alineji c) točke vrednost »387.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »400.000 eurov«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona.«.
Sedmi in osmi odstavek se črtata.

V prvem odstavku 35. člena se v 7. točki besedilo »odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« nadomesti z besedilom »odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi ali postopka oddaje naročila male vrednosti«.
V 13. točki se za besedo »začetega« dodata besedi »ali ponovljenega«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi 4. ali 13. točke prejšnjega odstavka, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.«.

Na koncu drugega odstavka 45. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »oziroma 73. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNPOV).«.
V petem odstavku se v tretjem stavku za besedo »nanašajo« pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »razen če ta ali drug zakon določa drugače.«.
Dodata se dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasita:
»(12) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolventnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 46. do 48. člena tega zakona, 42. do 47. člena ZJN-2 oziroma 32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z 81. členom tega zakona, 77. členom ZJN-2 ali 72. členom ZJNPOV, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 42. člena ZJN-2 ali 32. člena ZJNPOV, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.
(13) Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja sistema iz prejšnjega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za finance, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.«.

V tretjem odstavku 47. člena se v drugem stavku vejica za besedo »drugega« črta, besedilo »četrtega in sedmega« pa se nadomesti z besedama »in tretjega«.

V četrtem odstavku 48. člena se v drugem stavku vejica za besedo »drugega« črta, besedilo »četrtega in sedmega« pa se nadomesti z besedama »in tretjega«.

V prvem odstavku 50. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.«.

V drugem odstavku 81.a člena se na koncu zadnjega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »ali iz 2. točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV.«.

V 82. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 83. členu se dodajo sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja.
(8) Kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali ki v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
(9) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot 25 % lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.
(10) Kadar je z izbranim ponudnikom v povezavi iz osmega odstavka tega člena zakoniti zastopnik naročnika, mora ta oseba o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. Nadzorni organ mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.«.

V tretjem odstavku 90. člena se za zadnjim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj razen, če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in čas zaključka dražbe.«.

V prvem odstavku 96. člena se vrednost »387.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »400.000 eurov«.
V drugem odstavku se vrednost »387.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »400.000 eurov«.

Tretji odstavek 105. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihovih odgovornih oseb, morajo naročnik, ponudnik, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala.«.

Besedilo 106. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:
1. ne objavi obvestila iz 2. do 14. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (prvi in drugi odstavek 17. člena, 61.a do 64.č člen ter deveti odstavek 38. člena);
2. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila (18. člen);
3. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 24. člena);
4. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona;
5. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (33. do 36.a člen);
6. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;
7. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko se je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 45. člena);
8. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloži ponudnik (peti odstavek 45. člena);
9. med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več najugodnejša (49. člen);
10. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51. do 56., 63. do 64.b člen);
11. opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 74. člena);
12. ravna v nasprotju z osmim odstavkom 74. člena tega zakona;
13. popravi računsko napako v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 82. člena);
14. ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 83.a člena);
15. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnila vse ponudbe (četrti odstavek 84. člena);
16. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 84. člena tega zakona;
17. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (103.a člen);
18. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, in zakoniti zastopnik naročnika, ki svojega predstojnika, naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ne obvestita o povezavi ali zasebnem interesu iz osmega odstavka 83. člena tega zakona, se kaznujeta z globo od 500 do 2.000 eurov.
(6) Za prekršek iz 2., 5., 9., 14. ali 15. točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi iz četrtega odstavka tega člena, ki je storila dejanje, ki se šteje za ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja po ZJN-2, ZJNPOV in tem zakonu, in sicer ta oseba tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v teh postopkih.
(7) Organ, ki odloči o prekršku iz prejšnjega odstavka, pošlje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena, in ministrstvu, pristojnemu za finance. Odločitev mora poslati v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.«.

Besedilo 106.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot ponudnik:
1. ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali enajstim odstavkom 74. člena tega zakona;
2. kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati, jih pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti;
3. v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo;
4. uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja;
5. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Za prekršek iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ponudniku iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja, in sicer:
– če je predmet naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
– če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.«.

Besedilo 106.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba prava, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot podizvajalec:
– ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (sedmi odstavek 74. člena);
– ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.«.

Besedilo 106.c člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je narava prekrška iz 2., 5., 12. in 14. točke prvega odstavka 106. člena tega zakona ter 1. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče večkratnik globe iz 106. oziroma 106.a člena tega zakona, vendar izrečena globa za:
– pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 300.000 eurov;
– pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 150.000 eurov;
– samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči zneska 90.000 eurov;
– odgovorno osebo pravne osebe iz prve ali druge alineje tega člena, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnje alineje ali odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti ne sme preseči zneska 6.000 eurov.«.

Minister, pristojen za finance, izda predpis iz trinajstega odstavka 45. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ministrstvo, pristojno za upravo, in ministrstvo, pristojno za finance, morata informacijski sistem iz dvanajstega odstavka 45. člena zakona vzpostaviti v 12 mesecih po uveljavitvi predpisa iz trinajstega odstavka 45. člena zakona.

Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave in postopki s pogajanji po predhodni objavi, v katerih naročnik ne objavi obvestila iz 2. točke prvega odstavka 57. člena zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih, če je naročnik pred uveljavitvijo tega zakona ponudnikom poslal povabilo k oddaji prijave.
Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.