Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2012.

V Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US) se v prvem odstavku 3. člena doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. »dokazilo o izvoru« je dokument, kot je sklep o dedovanju, dovoljenje o izvozu, oporoka, pogodba, odločba sodišča ali upravnega organa, izpisek iz evidence prodaje, ali druga verodostojna listina, iz katere izhaja, da je oseba arheološko najdbo ali zbirko takšnih najdb pridobila v last ali hrambo. Dokazilo o izvoru je lahko tudi izvedensko mnenje, izjava prejšnjega lastnika ali druge priče ali druga dokumentacija, kot je fotografija, posnetek, objava v publikaciji. Kot dokazilo o izvoru se šteje tudi prijava o najdbi ali prijava o hrambi na podlagi tega zakona.«.
Dosedanje 6. do 48. točka postanejo 7. do 49. točka.

Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Arheološka najdba ali arheološka ostalina, ki je premičnina in jo kdor koli najde ali drugače pridobi s površja zemlje, iz zemlje ali vode na ozemlju Republike Slovenije, je lastnina države, če se v postopku po 10., 26., 53. ali 135. členu tega zakona ugotovi, da je dediščina.«.

V drugi alineji prvega odstavka 10. člena se besedilo »ki izhaja iz izkopavanj in najdišč na kopnem ali pod vodo« nadomesti z besedilom »ki izhaja iz izkopavanj ali najdišč na kopnem ali pod vodo na ozemlju Republike Slovenije«.

V 26. členu se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Zavod izda najditelju, lastniku zemljišča in osebi, ki je o najdbi obvestila zavod, odločbo o tem, ali je arheološka ostalina dediščina v skladu s tem zakonom. Lastnik arheološke ostaline, ki je premičnina in za katero se s pravnomočno odločbo ugotovi, da je dediščina, je država.
(6) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži predaje arheološke ostaline, ki je premičnina, pristojnemu muzeju.«.

V tretjem odstavku 34. člena se pred besedilo »krijejo tudi stroški predhodne arheološke raziskave« doda beseda »lahko«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Minister predpiše način financiranja predhodnih arheoloških raziskav iz druge alineje tretjega odstavka tega člena.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 40. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Javna sredstva se lahko vložijo tudi za financiranje interventnih ukrepov varstva, ki so nujni in zahtevajo takojšnjo izvedbo.
(4) Država lahko zagotovi sredstva za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka v okviru letnih proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za kulturo, namenjenih za obnovo kulturne dediščine. Višina interventnih sredstev se določi s sklepom ministra, pristojnega za kulturo.«.
Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo peti do osmi odstavek.

V 53. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(hranjenje arheoloških najdb in postopek za pridobitev dokazila o izvoru)«.
Dodajo se novi drugi do šesti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Oseba, ki hrani arheološko najdbo ali zbirko takih najdb, pa zanjo nima dokazila o izvoru, mora o tem obvestiti ministrstvo.
(3) Ministrstvo na podlagi obvestila iz prejšnjega člena izvede postopek, v katerem na podlagi strokovnega mnenja državnega ali pooblaščenega muzeja z odločbo ugotovi, ali najdba oziroma zbirka najdb izvira z ozemlja Republike Slovenije, ali je bila najdena ali drugače pridobljena po 31. 7. 1945 in ali so jo predpisi, ki so veljali v času najdbe ali drugačne pridobitve, opredeljevali kot dediščino v lasti države.
(4) Posestnik najdbe ali zbirke najdb iz drugega odstavka tega člena mora pooblaščeni osebi državnega ali pooblaščenega muzeja dopustiti dokumentiranje in raziskovanje najdbe ali zbirke najdb za potrebe priprave strokovnega mnenja iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Če se v postopku iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da najdba ali zbirka najdb ne izvira z ozemlja Republike Slovenije, da je bila najdena ali drugače pridobljena pred 31. 7. 1945 ali da jo predpisi, ki so veljali v času najdbe ali drugačne pridobitve, niso opredeljevali kot dediščino v lasti države, najdba ali zbirka najdb ostane v posesti osebe, ki jo je hranila pred začetkom postopka iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Odločba iz tretjega odstavka tega člena se šteje kot dokazilo o izvoru za potrebe hrambe na ozemlju Republike Slovenije in ne kot dokazilo o lastništvu ali kot izvozno dovoljenje.«.

V prvem odstavku 127. člena se dodata novi druga in tretja alineja, ki se glasita:
»– posega v kraj najdbe v nasprotju z odločbo iz 27. člena tega zakona,
– izvaja raziskave in odstranitev arheološke ostaline brez dovoljenja iz 31. člena tega zakona ali v nasprotju z v njem določenimi zahtevami.«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.