Številka: U-I-267/10-12

Datum: 15. 11. 2012

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Šikovca in drugih, vsi Zagorje ob Savi, na seji 15. novembra 2012

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. točke drugega odstavka 3. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo cementa (Uradni list RS, št. 34/07) se zavrže.

1. Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedeno določbo Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo cementa (v nadaljevanju Uredba), ki določa mejno koncentracijo benzena v odpadnih plinih za vsak izpust iz peči za žganje cementnega klinkerja. Zatrjujejo, da je v neskladju s 14., 22., 34. in 72. členom Ustave. Navajajo, da so krajani, ki živijo znotraj vplivnega območja cementarn. Ker naj bi izpodbijana določba Uredbe urejala višjo mejno vrednost benzena v izpustih odpadnih plinov iz cementarn, naj bi bili izpostavljeni večjemu tveganju, da zbolijo za levkemijo ali katero drugo obliko rakavega obolenja. Na podlagi izpodbijane določbe Uredbe naj bi bili namreč cementarnam dovoljeni posamični izpusti benzena v mejni vrednosti, ki je bistveno višja od mejne vrednosti te snovi, kot jo določa klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO), in ki kar petkrat presega mejno koncentracijo, ki je za emisije benzena iz drugih industrijskih virov dovoljena na podlagi Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08 in 61/09). Zato naj bi Uredba v izpodbijanem delu posegala v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja in pravico do varnosti, ki ju zagotavlja Ustava, v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pa naj bi bili tudi v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi prebivalci Republike Slovenije.

2. Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Če je izpodbijani predpis veljal že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A), začne teči enoletni rok za vložitev pobude šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007 (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09, in OdlUS XVIII, 16).
3. Isti pobudniki so pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. točke drugega odstavka 3. člena Uredbe, ki je začela veljati 2. 5. 2007, vložili že 15. 3. 2010. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-70/10 z dne 10. 6. 2010 pobudo zavrglo, ker je bila vložena po preteku enega leta od uveljavitve ZUstS-A, pobudniki pa niso zatrjevali, da so pobudo vložili v roku enega leta od dneva, ko so izvedeli za nastanek škodljivih posledic.
4. V ponovni pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti iste določbe Uredbe, ki so jo vložili 30. 11. 2010, pobudniki pravočasnost pobude utemeljujejo z navedbo, da so za škodljive posledice, ki naj bi jim nastajale zaradi izpodbijane določbe Uredbe, izvedeli pred manj kot enim letom pred vložitvijo pobude, in sicer 2. 12. 2009 na okrogli mizi z naslovom »Kakovost življenja v Zasavju – vpliv ekologije na zdravje«. Navajajo, da jim je bilo tedaj prvič nedvoumno in jasno povedano, da je bila sprejeta Uredba, ki v izpodbijani določbi cementarnam dovoljuje izredno veliko onesnaženje z benzenom ter da so zato, ker živijo v bližini cementarne, zaradi določb te Uredbe izpostavljeni velikemu tveganju, da zbolijo za levkemijo. Pobudi prilagajo vabilo OO SDS Trbovlje na okroglo mizo z navedenim naslovom in letak, ki naj bi ga obiskovalcem okrogle mize delili njeni organizatorji.
5. Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika), določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok),(1) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanje objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih pa bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče to njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru povsem na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.
6. Pobudniki, ki se sklicujejo na subjektivni rok, bi zato morali dokazati, da so za nastanek škodljivih posledic, ki jih zatrjujejo, lahko izvedeli šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. Po presoji Ustavnega sodišča pobudniki z navedbami v pobudi niso zadostili zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Zgolj s trditvijo, da so šele na okrogli mizi 2. 12. 2009 izvedeli za nastanek škodljivih posledic, ki naj bi jim nastajale na podlagi izpodbijane določbe Uredbe, pobudniki izpolnjenosti procesne predpostavke pravočasne vložitve pobude ne morejo utemeljiti. V letaku z naslovom »Evidentirane industrijske emisije snovi v zrak v Zasavju«, ki ga pobudniki prilagajo pobudi, so predstavljeni podatki o vsebnosti različnih anorganskih in organskih snovi, težkih kovin in prašnih delcev v zraku v Zasavju (v kg/leto), podatki o vplivih posameznih kemikalij na zdravje in podatki vsebnosti delcev z oznako PM10 v zraku za različna območja Slovenije. V letaku je navedeno, da so podatki povzeti po podatkih, objavljenih na spletni strani , oziroma po podatkih, objavljenih v letnem poročilu Agencije Republike Slovenije za okolje za leto 2008. Zato je mogoče sklepati, da so bili ti podatki očitno znani že pred novembrom 2009, še posebej glede na to, da je splošno znano, da so postopki izdaje okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi izpodbijanega predpisa, v katerih se je uveljavljal prav nastanek zatrjevanih škodljivih posledic, potekali že v prvi polovici leta 2009.
7. Glede na navedeno pobudniki, ki so pobudo vložili 30. 11. 2010, niso dokazali, da je pobuda pravočasna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič - Horvat.

(1) Skladno s stališčem, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo v odločbi št. U-I-113/08, se v zadevah, ko se s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbija predpis, ki je bil uveljavljen pred uveljavitvijo ZUstS-A, za presojo pravočasnosti pobude kot dan uveljavitve predpisa upošteva dan uveljavitve ZUstS-A.