Na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 16. redni seji dne 21. 10. 2012 sprejel

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Poslovno-trgovski center Dobrova« (v nadaljevanju: projekt) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z ZJZP. Poleg tega ta akt določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.
Javni partner je Občina Dobrova - Polhov Gradec. Zasebni partner je pravna oseba ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.

Občina Dobrova - Polhov Gradec skladno z določbo druge, pete in šeste alineje drugega odstavka 13. člena, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19.b člena in prve, desete in dvanajste alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1, 21/06 Odl.US: U-I-2/06-22, 14/07 – ZSPDPO, 60/07, 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF), na podlagi druge alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1, 56/08, 94/09 Odl. US: U-I-278/07-17, 4/10, 20/11, 100/11 Odl. US: U-I-210/10-10), na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04 – UPB1, 80/04, 23/05 – UPB2, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF) in 20. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »Poslovno-trgovski center Dobrova«.
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

Predmet javno-zasebnega partnerstva je zagotovitev novih prostorov v središču Dobrove, namenjenih izvajanju naslednjih javnih dejavnosti:
– kulturna dvorana,
– knjižnica,
– zdravstvena in lekarniška dejavnost,
– delovanje občinske uprave.

Javni partner bo z javni razpisom izbral primeren zasebni projekt, ki ga bo javni partner sofinanciral in bo skladen z javnim interesom, opredeljenim s tem aktom ter se bo nanašal na izgradnjo prostorov, namenjenih izvajanju javnih dejavnosti.
Cilj javnega partnerja je, da postane lastnik prostorov, namenjenih izvajanju javnih dejavnosti v deležu, ki bo ustrezal višini finančnega vložka javnega partnerja.
Zasebni partner mora razpolagati z zemljiščem, primernim za realizacijo projekta.
Po zaključeni gradnji in uspešno izvedenem prevzemu objekta bosta javni in zasebni partner sklenila sporazum o delitvi etažne lastnine na zgrajenem objektu, ki bo v bistvenih elementih dogovorjen že v postopku izbire zasebnega partnerja. Na podlagi sporazuma o delitvi etažne lastnine bo javni partner postal lastnik javnega dela projekta, zasebni del projekta pa bo ostal v lasti zasebnega partnerja.
Razdelitev projekta na javni in zasebni del ter vsebino dejavnosti, ki se bodo lahko izvajale v zasebnem delu projekta, določita javni in zasebni partner v postopku izbire zasebnega partnerja.
V javni del projekta sodijo prostori, namenjeni izvajanju knjižnične dejavnosti, zdravstvene in lekarniške dejavnosti, delovanju občinske uprave ter prostor, namenjen ureditvi v kulturno dvorano.
Skladno z razdelitvijo projekta na javni in zasebni del bosta partnerja vsak v svojem delu prevzela tveganje upravljanja in vzdrževanja zgrajenega objekta.
Javni partner bo v fazi javnega razpisa z vidika gospodarnosti preučil tudi možnost, da za določen del javnega dela projekta sklene dolgoročno najemno razmerje, in sicer v primeru, ko bi se izkazalo, da v proračunu ne more zagotoviti vseh potrebnih sredstev za nakup celotnega javnega dela projekta.
Upravljanje in vzdrževanje objekta ni predmet tega razmerja javno-zasebnega partnerstva.

Javni partner bo v projektu sodeloval s finančnimi sredstvi, kot jih bo uspel zagotoviti v svojem proračunu in z morebitnimi zemljišči, če bo to glede na konkretno situacijo možno, primerno in gospodarno.
Javni partner bo z zasebnim partnerjem aktivno sodeloval v fazi projektiranja na način, da bo potrjeval projektne rešitve v delu, ki se nanaša na javni del projekta.

Zasebni partner bo prevzel obveznost izvedbe projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja in drugih potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, priprave zemljišča in izgradnje objekta. Prevzete obveznosti bo zasebni partner zavezan izpolniti po terminskem planu, ki bo dogovorjen s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, in v vsebini, kot bo podrobneje opredeljena s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Zasebni partner bo moral za zasebni del projekta zagotoviti tudi financiranje projekta.
Zasebni partner bo zavezan pridobiti tudi ustrezna upravna dovoljenja, potrebna za prevzem in delovanje zgrajenega objekta (npr. uporabno dovoljenje).

Glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na ocenjen obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt se javno-zasebno partnerstvo, skladno s 27. členom ZJZP, izvede v obliki pogodbenega javnonaročniškega razmerja.

Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa, v postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU.
V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.

Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo projekta javno-zasebnega partnerstva in da razpolagajo z zemljiščem primernim za realizacijo projekta.

Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer mora javni partner vključiti naslednja podmerila:
– ponujena skupna površina prostorov namenjenih izvajanju javne dejavnosti;
– primernost umestitve lokacije projekta v prostor;
– kompatibilnost ponujenega programa dejavnosti v zasebnem delu projekta s programom, ki se bo izvajal v javnem delu projekta.

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva, se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.

Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.

Financiranje javnega dela projekta prevzame javni partner.
Financiranje zasebnega dela projekta prevzame zasebni partner, ki mora zagotoviti tudi zemljišče, primerno za realizacijo projekta.
V fazi javnega razpisa se lahko javni partner dogovori tudi za drugačen način financiranja projekta, kolikor bi se to izkazalo kot gospodarno (npr. najem, vložek zemljišč, predkupna pravica ipd.).

Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju;
– enostransko razdrtje pogodbe s strani javnega partnerja.
Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita župan in organi občine.
Na zahtevo občinskega sveta je župan dolžan poročati občinskemu svetu o aktivnostih, povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva.
Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije.

Če javni partner ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje obveznosti iz tega akta ali sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil.

Javni partner lahko enostransko razdre pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu iz naslednjih razlogov:
– če je proti zasebnemu partnerju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če zasebni partner pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu krši tako, da nastaja večja škoda javnemu partnerju;
– če obstaja utemeljen dvom, da zasebni partner v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če zasebni partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem aktom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Enostranski razdor pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob enostranskem razdoru pogodbe je zasebni partner dolžan javnemu partnerju v roku 3 mesecev zagotoviti povrnitev vseh morebitnih vlaganj javnega partnerja v projekt vključno s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva plačila posamezne situacije do dneva razdora pogodbe.

Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta, v okviru katere se preveri, ali so bili doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene obveznosti javnega in zasebnega partnerja, kot izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.