Številka: U-I-217/11-8

Datum: 29. 11. 2012

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Stanislave Pivec in Rafaela Pivca, oba Šmartno pri Litiji, ki ju zastopa Anita Dolinšek, odvetnica v Mozirju, na seji 29. novembra 2012

1. Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 80/10), kolikor kategorizira javno pot »Vodice«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1585/2, 1585/6 in 1585/8, vse k. o. Vintarjevec, se razveljavi.
2. Občina Šmartno pri Litiji mora pobudnikoma povrniti njune stroške postopka v višini 623,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnika izpodbijata 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot »Vodice«, v delu, ki poteka po njunih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Pobudnika navajata, da Občina Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju Občina) z njima ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka sporna javna pot, niti jima ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku.
2. Občina odgovarja, da vsako leto v proračunu nameni del sredstev za urejanje razmerij z lastniki zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste. Zaradi omejenih finančnih zmožnosti naj bi ureditev vseh takšnih razmerij trajala več let. Občina navaja tudi, da so lastniki zemljišč v času gradnje spornih javnih cest takratnim krajevnim skupnostim praviloma dali pisne izjave, s katerimi so na svojih zemljiščih dovoljevali gradnjo oziroma rekonstrukcijo cest. Občina naj bi obravnavano lokalno cesto kategorizirala z namenom upravljanja in vzdrževanja cest. V primeru razveljavitve izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji naj bi bili oškodovani vsi občani, zato Občina predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrne.

3. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da sta pobudnika solastnika zemljišč parc. št. 1585/6 in 1585/8, obe k. o. Vintarjevec, parc. št. 1585/2 iste k. o. pa je v izključni lasti pobudnika Rafaela Pivca. Po njunih navedbah po teh zemljiščih poteka javna pot »Vodice«, česar Občina ne zanika. Pobudnika zato izkazujeta pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njunih zemljiščih. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo odločanje o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12 – v nadaljevanju ZCes-1). Na podlagi 126. člena ZCes-1 so morale občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCes-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do 1. aprila 2012. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 5. členu Odlok o kategorizaciji med javnimi potmi v naseljih Občine in med naselji pod zaporedno številko 41 kategorizira javno pot »Vodice«. Javna pot poteka po zemljiščih v lasti pobudnikov.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
7. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (nazadnje v odločbi št. U-I-13/12 z dne 13. 9. 2012, Uradni list RS, št. 75/12). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo javne poti »Vodice« s pobudnikoma ni sklenila pravnega posla za pridobitev njunih zemljišč, po katerih poteka javna pot. Zoper njune nepremičnine tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 5. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 5. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 5. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot »Vodice«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1585/2, 1585/6 in 1585/8, vse k. o. Vintarjevec, razveljavilo (1. točka izreka).

8. Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče njune stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnika sta Občino pozvala k ureditvi zadeve in jo opozorila, da bosta v nasprotnem primeru predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji. Iz priloge k pobudi izhaja, da je bil pripravljen notarski zapis dogovora o odškodnini za razlastitev javne poti in o menjavi, ki pa ga po navedbah pobudnikov župan naj ne bi podpisal. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnikov javna pot, zato je glede na ustaljeno presojo Ustavnega sodišča lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih zadevah. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnikoma njune stroške, ki sta jih imela z vložitvijo pobude (2. točka izreka).
9. Pobudnika sta pobudo vložila po pooblaščenki, ki je Ustavnemu sodišču predložila stroškovnik in priglasila stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 – v nadaljevanju ZOdvT). Ustavno sodišče je pooblaščenki pobudnikov v skladu z ZOdvT za opravljene storitve priznalo nagrado po tar. št. 3470 v znesku 500,00 EUR, izdatke po tar. št. 6000 v znesku 9,00 EUR, pavšal za izdatke po tar. št. 6002 v znesku 10,00 EUR ter 104,00 EUR za plačilo davka na dodano vrednost. Stroški zastopanja znašajo tako 623,00 EUR.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.