Številka: U-I-233/11-8
Datum: 29. 11. 2012
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Antonije Sever, Domžale, Marije Tomažič, Ljubljana, in Marije Tomažič, Šmartno pri Litiji, ki jih zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Ljubljana, na seji 29. novembra 2012
o d l o č i l o:
1. Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 80/10), kolikor kategorizira lokalno cesto »Štang. Polj.–V. Štanga–Tuji Grm«, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 731/3, k. o. Štanga, se razveljavi.
2. Pobudnice same nosijo svoje stroške postopka s pobudo.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudnice izpodbijajo 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira lokalno cesto »Štang. Polj.–V. Štanga–Tuji Grm«, v delu, ki poteka po njihovem zemljišču. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudnice navajajo, da Občina Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju Občina) z njimi ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka sporna lokalna cesta, niti jim ni zemljišča odvzela v razlastitvenem postopku.
2. Občina odgovarja, da vsako leto v proračunu nameni del sredstev za urejanje razmerij z lastniki zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste. Zaradi omejenih finančnih zmožnosti naj bi ureditev vseh takšnih razmerij trajala več let. Občina navaja tudi, da so lastniki zemljišč v času gradnje spornih javnih cest takratnim krajevnim skupnostim praviloma dali pisne izjave, s katerimi so na svojih zemljiščih dovoljevali gradnjo oziroma rekonstrukcijo cest. Za eno izmed pobudnic prilaga kupo-prodajno pogodbo, s katero naj bi pobudnica svoj del zemljišča parc. št. 731/3, k. o. Štanga, prodala nekdanji krajevni skupnosti. Občina naj bi obravnavano lokalno cesto kategorizirala z namenom upravljanja in vzdrževanja cest. V primeru razveljavitve izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji naj bi bili oškodovani vsi občani, zato Občina predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrne.
B. – I.
3. Pobudnice so vložile tri pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na zemljišče parc. št. 731/3, k. o. Štanga. Ker se pobude nanašajo na isto zemljišče, jih je Ustavno sodišče zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da so pobudnice solastnice zemljišča parc. št. 731/3, k. o. Štanga, po katerem naj bi potekala lokalna cesta »Štang. Polj.–V. Štanga–Tuji Grm«. Nasprotna udeleženka za eno izmed pobudnic zatrjuje pomanjkanje pravnega interesa, ker naj bi pobudnica svoj delež na navedenem zemljišču prodala nekdanji krajevni skupnosti. Ker drugi dve pobudnici izkazujeta pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na lokalno cesto, ki poteka po parc. št. 731/3, k. o. Štanga, se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem pravnega interesa tretje pobudnice. Pobude je sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo odločanje o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12 – v nadaljevanju ZCes-1). Na podlagi 126. člena ZCes-1 so morale občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCes-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do 1. aprila 2012. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 4. členu Odlok o kategorizaciji med lokalnimi cestami med naselji pod zaporedno številko 15 kategorizira lokalno cesto »Štang. Polj.–V. Štanga–Tuji Grm«, ki poteka po zemljišču v solastnini pobudnic.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
7. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (nazadnje v odločbi št. U-I-13/12 z dne 13. 9. 2012, Uradni list RS, št. 75/12). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo lokalne ceste »Štang. Polj.–V. Štanga–Tuji Grm« s pobudnicami ni sklenila pravnega posla za pridobitev njihovega zemljišča, po katerem poteka lokalna cesta. Zoper njihovo nepremičnino tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 4. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 4. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 4. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira lokalno cesto »Štang. Polj.–V. Štanga–Tuji Grm«, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 731/3, k. o. Štanga, razveljavilo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji z Ustavo že iz navedenih razlogov, ni presojalo še njegove skladnosti z 19. členom ZJC-B.
B. – II.
8. Pobudnice predlagajo, naj Ustavno sodišče naloži Občini plačilo njihovih stroškov postopka, saj naj bi Občino opozorile, da bodo vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti spornega dela Odloka o kategorizaciji, če ne bodo uredile medsebojnih razmerij. Opozorile naj bi jo tudi, da je Ustavno sodišče sprejelo že vrsto enakih odločitev o protiustavnosti občinskih predpisov o kategorizaciji javnih cest. Pobudnice navedenega ne izkažejo. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.
C.
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič l.r.
Predsednik