Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2 s spremembami), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8 s spremembami) ter 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 4. decembra 2012 sprejel

(1) S tem odlokom se določa način posodobitve javne razsvetljave ter izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe javne razsvetljave v Mestni občini Nova Gorica (v nadaljevanju: javna služba), z namenom zagotavljanja javnih dobrin, zmanjšanja porabe električne energije ter doseganja okoljskih standardov.
(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(3) Odlok predstavlja odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno zasebnega partnerstva in pravno podlago za izvedbo posodobitve, upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica.
(4) Odlok je skupen akt, s katerim se sprejema odločitev, da se posodobitev javne razsvetljave ter izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe javne razsvetljave v Mestni občini Nova Gorica izvede v obliki javno-zasebnega partnerstva in hkrati akt o javno-zasebnem partnerstvu.

(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je izbirna lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka, ki zajema upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave;
– »posodobitev javne razsvetljave«: je celovita prenova javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica, ki vključuje zamenjavo in namestitev varčnih in okolju prijaznih svetilk in svetil ter opreme za izvajanje redukcij obratovanja javne razsvetljave, vključno z opremo za spremljanje porabe električne energije;
– »koncedent«: je Mestna občina Nova Gorica;
– »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 7. člena tega odloka;
– »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 7. člena tega odloka na podlagi koncesije in izvede posodobitev javne razsvetljave zaradi zagotavljanja zmanjšanja porabe električne energije ter doseganja okoljskih standardov;
– »pristojni organ«: če ni drugače določeno, je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka;
– »javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, razsvetljavi namenjeni osvetljevanju javnih objektov priključenih na električno omrežje javne razsvetljave, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste ipd.);
– »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v Mestni občini Nova Gorica v skladu s standardi in predpisi iz sedme alineje prvega odstavka 20. člena tega odloka.

Na območju Mestne občine Nova Gorica obstaja javni interes, da se izvede posodobitev javne razsvetljave in uredi upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave in s tem omogoči prilagoditev obstoječega omrežja novim in strožjim predpisom s področja varstva okolja in uvedbo novih tehnologij, ki bodo omogočale normalno in nemoteno izvajanje javne službe iz 7. člena tega odloka ob hkratnem znižanju stroškov izvajanja javne službe (prihranek električne energije, nižji stroški rednega vzdrževanja).

Javno-zasebno partnerstvo se skladno s 27. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu obravnava kot javnonaročniška oblika pogodbenega partnerstva.

(1) Javna služba se izvaja na celotnem območju Mestne občine Nova Gorica.
(2) Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

(1) Za čas trajanja pogodbenega razmerja so naprave in oprema, s katero koncesionar posodobi in nadgradi javno razsvetljavo v okviru investicije v prvo posodobitev javne razsvetljave, last koncesionarja, in sicer nad napravami in opremo, za katero finančna sredstva zagotovi koncesionar. Za preostale naprave in opremo, za katero zagotovi finančna sredstva koncedent ali se sredstva zagotovijo iz drugih virov (npr. evropski skladi, finančne spodbude), ne glede na to ali se nanašajo na prvo posodobitev ali na kasnejše investicije, lastninsko pravico ohrani koncedent.
(2) Po izteku, prekinitvi ali prenehanju pogodbenega razmerja pa preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v last koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe. Načini in pogoji prenosa se opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na vgrajenih napravah izločitveno pravico v primeru stečaja.
(4) Lastništvo ostalih naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne službe kot objektov gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno.

(1) Javna služba obsega redno vzdrževanje in strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, zlasti pa:
1. popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo,
2. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav,
3. redna vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov, ki so vezani na javno razsvetljavo,
4. intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave,
5. vodenje katastra, kontrolne knjige in računovodskih evidenc,
6. pripravo predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije,
7. pripravo poročila o realizaciji letnega programa,
8. izdelavo načrta razsvetljave skladno s predpisi,
9. pripravo in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave,
10. vzpostavitev energetskega knjigovodstva in vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih,
11. izdajanje soglasij,
12. upravljanje celotnega omrežja javne razsvetljave, vključno z morebitnimi razširitvami.
(2) S ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije na enoto je koncesionar skladno s predpisi o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijsko pogodbo zadolžen tudi za posodobitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave, dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave, zlasti pa:
1. dobavo, postavitev in zamenjavo svetilk in sijalk s svetilnostjo, ki ustreza vsem predpisom,
2. dobavo, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov,
3. izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave.
(3) Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni in drugi podzakonski akti.
(4) Način izvajanja javne službe se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
(5) Kot redna vzdrževalna dela na objektih in napravah javne razsvetljave se štejejo tista vzdrževalna dela, ki služijo ohranjanju vrednosti javne infrastrukture in zagotavljajo njeno normalno ter nemoteno delovanje. Vsebina in obseg rednega vzdrževanja se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo in letnimi programi izvajanja javne službe.
(6) Koncesija iz prvega odstavka tega člena zajema zgolj investicijo v prvo posodobitev javne razsvetljave. Morebitne naknadne investicije v javno razsvetljavo niso predmet te koncesije, pri čemer pa se koncesionar zavezuje vzpostavljeno javno infrastrukturo prevzeti v upravljanje skladno z določbami koncesijske pogodbe.

(1) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v Mestni občini Nova Gorica. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
(2) Če je bil v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe s strani uporabnika opozorjen koncedent, mora ta o opozorilu obvestiti koncesionarja v roku 5 delovnih dni. Koncesionar je v takem primeru dolžan pripraviti pisni odgovor ter ga v roku 30 dni poslati uporabniku in koncedentu v vednost.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 7. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu ter redno vzdrževanje in upravljanje infrastrukture,
– pravico dobave, postavitve naprav in opreme javne razsvetljave v okviru določil 7. člena odloka.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 7. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij, skladno z usmeritvami koncedenta.
(4) Koncesionar vodi prihodke in odhodke izvajanja javne službe na posebnem poslovno-izidnem mestu. Če koncesionirano dejavnost ne izvaja v okviru posebnega podjetja, sodila za razporejanje posrednih stroškov predhodno potrdi koncedent. Predlog sodil koncesionar posreduje mestnemu svetu v potrditev do 15. oktobra tekočega leta za prihodnje leto.
(5) Trženje oglasnih prostorov na objektih in napravah javne razsvetljave ni pravica koncesionarja.

(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.
(2) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (svetilke, sijalke, drogovi oziroma oporišča, prižigališča, energetski kabli nad in pod zemljo ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov. Nove vsebine katastra (na primer: jaški, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev ipd.) se doda v kataster na pobudo koncesionarja po potrditvi vsebin v okviru letnega programa.
(3) Koncesionar prejme od koncedenta ob sklenitvi koncesijske pogodbe bazo podatkov javne razsvetljave za potrebe izvajanja javne službe, tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa. Morebitne nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti v bazi podatkov ne vplivajo na izvajanje javne službe.
(4) Koncesionar mora kataster vzpostaviti v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.
(5) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last koncedenta. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega prostorsko informacijskega sistema oziroma s pooblaščenim operaterjem PIS-a.
(6) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka.
(7) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa je dolžan kataster v celoti brezplačno izročiti v last in posest koncedentu.
(8) Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem.

(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po letnem programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),
– opis dela,
– popis porabljenega materiala,
– porabljen čas za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.

(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 9. vsakega tekočega leta za prihodnje leto predložiti pristojnemu organu v potrditev. Letni program sprejme mestni svet.
(2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. 4. tekočega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. Letno poročilo sprejme mestni svet.
(3) Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
– obseg predvidenega rednega vzdrževanja,
– predlog potrebnih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije,
– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– namen oddaje poslov podizvajalcem,
– spremembe v podjetju koncesionarja,
– spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe,
– podatke o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Nespoštovanje določb tega člena se šteje za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti.

Prepovedano je:
– namerno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave,
– povzročitelju opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne razsvetljave s prometno nesrečo,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,
– onemogočanje dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave,
– gradnja oziroma postavitev pomožnih in začasnih drugih objektov v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,
– opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave.

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja ter finančni nadzor.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu pisno naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(4) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence (letne računovodske izkaze …), drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije in nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(5) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
(6) Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno tajnost.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcijska služba, ki je pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– pripraviti oziroma posodobiti projekt posodobitve omrežja kot del ponudbene dokumentacije, vključno s časovnim načrtom;
– posodobiti omrežje v skladu s pogodbo določenimi roki in standardi kakovosti ter veljavnimi okoljskimi predpisi in potrebami koncedenta;
– prihodke in odhodke izvajanja javne službe voditi na posebnih poslovno-izidnih mestih;
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu s predpisi, koncesijsko pogodbo in v javnem interesu ter zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe,
– podajati pripombe in predloge pri izgradnji novih odsekov javne razsvetljave;
– biti prisoten pri tehničnem prevzemu zgrajene javne razsvetljave;
– izdajati tehnične pogoje v zvezi z izdajo soglasij;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):
– SIST EN 13 201 Cestna razsvetljava,
– Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava,
– CIE Pub. 115:2 Lighting of Roads for motor and Pedestrian Traffic,
– Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 s spremembami),
– Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10 s spremembami),
– veljavno slovensko zakonodajo,
– smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE,
– smernice Slovenskega društva za razsvetljavo SDR,
– veljavne slovenske in evropske standarde in
– dobro inženirsko prakso;
– kot dober gospodar uporabljati, upravljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte in naprave javne infrastrukture;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
(2) Posamezne storitve iz 7. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje ali nedelovanje naprav celotne veje javne razsvetljave ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.
(2) Koncesionar je dolžan odpraviti manj pomembne okvare posameznih naprav najkasneje v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ter za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
(4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 23. členom tega odloka,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine,
– da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper upravne akte koncesionarja,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(1) Javna služba in obveznosti po koncesijski pogodbi se financirajo iz sredstev proračuna koncedenta.
(2) Plačila koncesionarju morajo biti vezana na kvaliteto izvajanja javne službe in dejansko dosežene prihranke porabe električne energije sistema javne razsvetljave po obnovi.
(3) Sredstva za izvedbo prve investicije v posodobitev javne razsvetljave zagotovi koncesionar, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka tega člena.
(4) Način financiranja izvajanja javne službe se podrobno uredi z javnim razpisom za izbor koncesionarja in s koncesijsko pogodbo.
(5) S koncesijsko pogodbo se opredeli tudi način usklajevanja ponujenih cen skozi celotno koncesijsko obdobje.
(6) Sredstva za investicijo v posodobitev javne razsvetljave ali izvajanje koncesije se lahko zagotovijo tudi iz drugih virov (npr. evropski skladi, finančne spodbude).

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti javne službe;
2. da koncesionar ali vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem in drugem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju;
3. da koncesionar ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 43/12 Odl. US: U-I-211/11-26) oziroma 81.a člena ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 72/11 – UPB3, 43/12 Odl. US: U-I-211/11-26);
4. da koncesionar na dan roka za oddajo ponudb:
– ni v stečajnem postopku;
– nima neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika;
– nima neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika;
5. da koncesionar v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov;
6. da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti investicije v posodobitev javne razsvetljave. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira na naslednji način:
a) v primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
b) v primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
c) v primeru partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
7. da predloži finančen načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi potrebnimi za realizacijo investicije v posodobitev javne razsvetljave;
8. koncesionar mora imeti vzpostavljena ustrezna poslovna razmerja s proizvajalci ključne opreme, ki mu zagotavljajo kvalitetno izvedbo investicije v posodobitev javne razsvetljave in redno vzdrževanje javne razsvetljave;
9. da ima ustrezne izkušnje in reference;
10. da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi javne službe, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih in napravah javne službe iz naslova drugih nevarnostnih virov;
11. da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
12. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesionirane dejavnosti na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
13. da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
14. da je predložil opis tehnološke rešitve, ki je skladen z zahtevami koncedenta.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi in razpisna dokumentacija.

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan po predhodnem soglasju mestnega sveta.
(2) Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil in uradnem glasilu EU ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Javni razpis vsebuje tudi vse sestavine, ki jih za postopek konkurenčnega dialoga zahtevajo predpisi.
(4) V javnem razpisu se poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena lahko objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa je potrebno objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(5) Sestavni deli razpisne dokumentacije morajo ustrezati vsebini razpisa.
(6) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(7) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(8) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred oddajo objave na portalu javnih naročil.
(9) Javni razpis se izvede ob smiselni uporabi določil:
– Zakona o javno-zasebnem partnerstvu,
– Zakona o gospodarskih javnih službah in
– Zakona o javnem naročanju.

(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– ponujena višina prihranka električne energije (koncesnina);
– ponujena mesečna vrednost rednega vzdrževanja javne razsvetljave;
– ponujena ocenjena vrednost investicije v posodobitev javne razsvetljave;
– ponujena doba trajanja koncesije;
– ponujena garancijska doba ponujene opreme.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana, ki so lahko notranji javni uslužbenci ali zunanji strokovnjaki. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delale za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(2) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(3) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe razpisa lahko strokovna komisija uporabi zunanje strokovnjake.
(4) Na podlagi poročila strokovne komisije župan sprejme sklep o izboru.
(5) Na podlagi določbe četrtega odstavka 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati upravno odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati javno službo. Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe, pod pogojem, da predloži finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
(2) Za vse dejavnosti iz 7. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 26. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let ali krajši od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.

(1) Koncesionar ne sme brez pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
(2) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z enostranskim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,
– iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave.
(3) Ob sporazumni razvezi koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz prve alinee prvega odstavka je koncesionar dolžan koncedentu povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(5) V primeru odvzema koncesije iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj koncesionarja.

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti mestni svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) V primeru odkupa koncesije prevzema koncedent tudi obvezo po izplačilu morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj koncesionarja.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Mestni občini Nova Gorica. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

(1) Z globo 1.500 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 10. členom tega odloka,
– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 19. členu tega odloka,
– ne uporablja veljavnih tarif,
– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,
– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi v predpisanih rokih.
(2) Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 500 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Mestne občine Nova Gorica.
(2) Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe.
(3) Tudi odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 500 EUR.

(1) Z globo 1.000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ter z globo 500 EUR odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prve, četrte, pete ali šeste alineje 14. člena odloka.
(2) Z globo 500 EUR se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz druge ali tretje alineje 14. člena odloka.

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Mestni svet Mestne občine Nova Gorica.
(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.