Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) ter na podlagi 7., 8. in 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave časopisa Primorske novice, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 1. izredni seji dne 11. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Kanal ob Soči (OPN Kanal)
1.0.0.0 Uvodne določbe
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju: tudi OPN Kanal ali odlok). Z njim občina načrtuje posege v prostor – na strateški ravni, kjer določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja ter na izvedbeni ravni, kjer določa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v prostor.
(2) OPN Kanal je temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike občine in omogoča razvoj gospodarskih dejavnosti, izboljšanje pogojev bivanja in drugih poselitvenih potreb, varovanje okolja, varstvo narave, varovanje in ohranjanje kulturne dediščine, razvoj gospodarske javne infrastrukture ter uresničevanje skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov.
2. člen
(veljavnost odloka)
(1) Odlok velja za območje celotne občine in se upošteva pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter drugih predpisov občine, ki se nanašajo na urejanje prostora. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor na celotnem območju občine. Ob tem ohranja pravni red v območjih veljavnih občinskih prostorsko izvedbenih načrtov in v območjih državnih prostorskih ureditev.
(2) Pri gradnji in vseh drugih posegih v prostor je potrebno ob določilih tega odloka in predpisov o graditvi objektov upoštevati tudi druge predpise, ki določajo javnopravne režime v prostoru. Tako se pogoji in omejitve, ki izhajajo iz teh pravnih režimov, upoštevajo tudi kadar to v odloku ni posebej navedeno.
3. člen
(vsebina in oblika odloka)
(1) OPN Kanal je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela ter prilog. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, usmeritve za razvoj poselitve ter celovito prenovo naselij ob ohranjanju identitete le-teh, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo zemljišč – območja namenske rabe prostora, enote urejanja prostora in prostorsko izvedbene pogoje ter usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(2) OPN je izdelan skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik) in drugimi podzakonskimi predpisi.
(3) Strateški del OPN je sestavljen iz besedila (poglavje 2.0) in grafičnih prikazov na naslednjih kartah (v merilu 1:50.000):
– prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz – 1 list),
– prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji – 1 list),
– prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_213_.zas_pos_ rg_rp – 1 list),
– prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo (_21_str_del_2141_zas_pos_usm – 1 list),
– prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj – 1 list),
– prikazi usmeritev za namensko rabo prostora (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp – 1 list).
(4) Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila (poglavje 3.0) in grafičnih prikazov na naslednjih kartah:
– pregledna karta Občine Kanal ob Soči z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi – 1 list, merilo 1:50.000),
– pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji – 1 list, merilo 1:50.000),
– prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip – 45 listov, merilo 1:5.000),
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 45 listov, merilo 1:5.000).
(5) OPN ima naslednje priloge:
– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za območje Občine Kanal ob Soči (_31_izvl),
– prikaz stanja prostora Občine Kanal ob Soči (_32_st_pros),
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod),
– urbanistični načrt Kanala (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del),
– urbanistični načrt Deskel (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del),
– usmeritve za izdelavo OPPN (na izvedbeni in strateški ravni) (_333_usmer_PZ_OPPN),
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn),
– obrazložitev in utemeljitev OPN (_35_obr),
– povzetek za javnost (_36_pov_jav),
– okoljsko poročilo (_37_por_okolj).
(6) V grafičnem delu prikaza stanja so prikazana varovana območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor. Podatki iz prikaza stanja prostora se v povezavi s smernicami nosilcev urejanja prostora (NUP) in predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.
(7) OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. V primeru eventuelne različnosti velja verzija v tiskani obliki.
4. člen
(uporaba pojmov in okrajšav)
(1) V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04-ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34 in 57/12), v 14. do 21. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v 5. členu Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov:
ČHE – črpalna hidroelektrarna,
ČN – čistilna naprava,
DPN – državni prostorski načrt,
FZP – faktor zelenih površin,
E – etaža,
EMS – elektromagnetno sevanje,
EPO – ekološko pomembna območja,
EŠD – evidenčna številka dediščine,
EUP – enota urejanja prostora,
FI – faktor izrabe parcele,
FZ – faktor zazidanosti parcele,
GE – gradbena enota,
GJD – grajeno javno dobro,
GJI – gospodarska javna infrastruktura,
GM – gradbena meja,
HE – hidroelektrarna,
KD – kulturna dediščina,
KK – kulturna krajina,
KS – kulturni spomenik,
LEK – lokalni energetski koncept,
M – mansarda,
MHE – mala hidroelektrarna,
NUP – nosilci urejanja prostora,
NRP – namenska raba prostora,
NV – naravna vrednota,
ON – okvirno območje naselja,
OPN – občinski prostorski načrt,
OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt,
PIN – prostorski izvedbeni načrt,
PIP – prostorski izvedbeni pogoji,
PM – parkirno mesto,
PNRP – podrobna namenska raba prostora,
RTP – razdelilna transformatorska postaja,
RPE – register prostorskih enot,
SKD – standardna klasifikacija dejavnosti,
SORG – sanacija območja razpršene gradnje,
SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
SVPH – stopnja varstva pred hrupom,
TP – transformatorska postaja,
UN – urbanistični načrt,
Uredba – Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost,
VVO – vodovarstveno območje,
ZGO – Zakon o graditvi objektov,
ZGS – Zavod za gozdove Slovenije,
ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju.
(2) V aktu uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno neupoštevanje oziroma odstopanje od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
5. člen
(vsebina besedila odloka)
V tekstualnem delu odloka so v nadaljevanju naslednje vsebine:
1.0.0.0 Uvodne določbe
2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo
2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini
2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2.7.0.0 Razvoj centralnih naselij na podlagi urbanističnega načrta
3.0.0.0 Izvedbeni del OPN
3.1.0.0 Splošne določbe
3.1.1.0 Pravni obseg akta
3.1.2.0 Namenska raba
3.1.3.0 Način urejanja
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
3.1.3.2 Način urejanja v območjih z določenimi OPPN
3.1.4.0 Varovanja
3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora in grajene
gospodarske javne infrastrukture
3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja izven območij stavbnih
zemljišč – EUP z oznako KGV
3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
3.4.3.0 Stavba
3.4.3.1 Splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
3.4.3.2 Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
3.4.3.3 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
3.4.4.0 GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot
(tipi GE) s predpisanimi tipi stavb:
(GE s prevladujočo PNRP S)
– hm – modernistične stanovanjske hiše (tip glavne stavbe – modernistična stanovanjska hiša)
– pv – GE podeželske vile (tip glavne stavbe – podeželska vila)
– hv – GE stanovanj v vrsti oziroma podtipa (tip glavne stavbe – hiša v vrsti)
– sb – GE stanovanj v bloku (tip glavne stavbe – stanovanjski blok)
– ph – GE primorske hiše (tip glavne stavbe – primorska hiša)
– kh – GE kraške hiše (tip glavne stavbe – kraška hiša)
(GE s prevladujočo PNRP C)
– js – GE javne stavbe oziroma podtipov (tip glavnih stavb – klasična javna stavba, modernistična javna stavba, paviljonska stavba)
– pj – GE posebne javne stavbe oziroma podtipov
– pps – GE posebne javne stavbe – poslovilne stavbe
– th – GE trške hiše s podtipom (tip glavne stavbe – trška hiša)
(GE s prevladujočo PNRP I)
– gs – GE gospodarske stavbe (tip glavne stavbe – gospodarska stavba)
– ip – GE industrijske proizvodnje (tip glavne stavbe – industrijska hala)
(GE s prevladujočo PNRP Z)
– zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport
– zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine
– zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih
– zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča
(GE s prevladujočo PNRP P)
– jp – GE središčnega javnega prostora oziroma podtipov
(GE s prevladujočo PNRP T/E/O)
– in – GE infrastrukturnega objekta oziroma podtipov
(GE s prevladujočo PNRP A)
– od – GE osamele domačije v odprtem prostoru (tip stavbe – hiša)
(GE na vseh stavbnih zemljiščih)
– pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov
– ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN
4.0.0.0 Prehodne in končne določbe
2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo
2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(izhodišča)
Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini
(1) Občina Kanal ob Soči leži v spodnjem delu doline reke Soče, na zahodu Slovenije. Meji na občine Tolmin, Nova Gorica in Brda, njena zahodna meja pa je hkrati državna meja z Italijo. Občina je del Severne Primorske oziroma Goriške statistične regije, v katero sodi še dvanajst naslednjih občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno idrija, Kobarid, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Tolmin in Vipava.
(2) Površina občine znaša 146,5 km2 in je 0,32 % površine ozemlja Slovenije. Njeno območje je razdeljeno na osem krajevnih skupnosti: Kanal, Lig, Ročinj-Doblar, Anhovo-Deskle, Kambreško, Levpa, Kal nad Kanalom in Avče. V 35 naseljih občine živi 5.683 prebivalcev (stanje 1. 1. 2012, vir SI-Stat). Značilna je demografska ogroženost in nizka ter glede na lego neenakomerna gostota poseljenosti (41 preb./km2). Gostejša poselitev je v Spodnji Soški dolini, razpršena poseljenost in slabša dostopnost do poselitvenih območij pa na območjih Kanalskega Kolovrata in zahodnega dela Banjšic. Za poselitveni prostor občine je značilna dotrajanost stanovanjskih in tudi zastarelost industrijskih objektov.
(3) Naravni prostor se deli na tri geografska območja, ki so hkrati del prepoznavnih območij širšega zaledja Severne Primorske v prehodu med sredozemskim in alpskim svetom, in sicer: Spodnja Soška dolina, Kanalski Kolovrat in zahodni del Banjšic. Spodnjo Soško dolino določa ozka dolina Soče med Mostom na Soči in Solkanom z manjšimi razširitvami. Ob glavni prometnici v dolini Soče je najgostejša poseljenost, z največjimi naselji v občini – občinskim središčem Kanalom, Desklami in Ročinjem. Zahodni del Banjšic je del planote, ki zajema dve tretjini območja občine z redko poseljenostjo in slabimi prometnimi povezavami s sosednjimi območji v smeri proti vzhodu. Največji naselji sta Levpa in Kal nad Kanalom. Območje Kanalskega Kolovrata se razteza med dolino Soče, Goriškimi Brdi, reko Idrijo in Livškim Kolovratom. Največji naselji na območju sta Lig in Kambreško. Reka Soča ima v delu toka skozi občino z obeh strani veliko manjših pritokov, najpomembnejša sta Doblarec in Avšček. Pomembnejši vodotoki v občini so še potok Ajba, Rohot in ob meji z Italijo reka Idrija.
(4) Proizvodne zmogljivosti so locirane v dolini Soče, na območju poselitve med Desklami in Kanalom. Med njimi izstopajo proizvodni kompleks Anhovo in objekti za izkoriščanje energetskega potenciala reke Soče (HE in ČHE). Več kot dve tretjini površine občine je poraščene s pretežno listnatim gozdom slabše kakovosti in z grmičevjem. Kmetijstvo ima geografsko pogojene omejitve: slabša pedološka kakovost, manj primerni klimatski pogoji, strme lege. Primeren naklon zemljišč za današnje kmetovanje je le na manjših, razdrobljenih površinah.
Potrebe in težnje v razvoju
(5) V občini je potrebno zaustaviti upadanje števila prebivalcev ter izboljšati starostno sestavo prebivalstva, zaustaviti negativni trend izseljevanja ter povečati privlačnost naselij za preseljevanje različnih starostnih skupin. Del prostora občine je bil z rudarjenjem in drugimi koriščenji naravnih virov, z izgradnjo energetske infrastrukture in delovanjem industrije ter s tem povezanimi obremenitvami okolja v preteklosti močno degradiran. Potrebno je zaustaviti proces nadaljnjega poslabševanja stanja okolja in odpraviti posledice njegovega preteklega obremenjevanja in onesnaževanja. Tako za privabljanje novih, okolju prijaznih vlaganj v gospodarski sektor kot za ohranjanje in razvijanje človeških virov je smiselno povečati privlačnost občine z naslednjimi razvojnimi ukrepi: z izboljšanjem bivalnih razmer, s posodobitvijo družbene in komunalne infrastrukture, s sanacijo degradacij in nasploh z izboljšanjem kakovosti okolja ter z zagotavljanjem učinkovite prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi območji.
(6) V občini je prepoznana težnja ljudi po dvigu kakovosti življenja z izboljšanjem bivalnih pogojev. Ta je izvedljiva predvsem v potrebni prenovi obstoječega stanovanjskega fonda v izvornih vaseh in trgih in prenovi javnega prostora (tako tlakovanih kot zelenih in drugih rekreacijskih površin). Potrebe po novih površinah za gradnjo stanovanj ter infrastrukture, skupaj z zelenimi površinami se pojavljajo predvsem v Kanalu in Desklah, v manjšem obsegu pa še v naseljih Plave, Morsko, Gorenja vas, Ročinj, Avče, Kal nad Kanalom, Levpa, Lig in Kambreško. V obliki posamičnih razvojnih pobud se tovrstne potrebe izkazujejo tudi v drugih naseljih. Za izboljšanje prometnih razmer je potrebna izgradnja lokalnih in regionalnih prečnih cestnih povezav z dolino Soče, obvoznice v Kanalu in izgradnja primernega števila parkirnih površin v Kanalu in Desklah.
Možnosti prostorskega razvoja občine
(7) Razvojne možnosti v občini so določene predvsem z naravnimi značilnostmi prostora in geografsko lego. Zmogljivosti prostora, ki so izhodišče razvojnih možnosti občine, pogojujejo tudi možnosti izkoriščanja naravnih virov, varovanje naravne in kulturne dediščine ter stanje degradiranosti okolja. Možnosti prostorskega razvoja, naselbinske strukture v občini so predvsem v obstoječih izvornih naseljih, še posebej v Kanalu in Desklah ter Ročinju. V vseh izvornih naseljih so v ospredju predvsem neizkoriščene možnosti notranjega razvoja, ki jih je mogoče aktivirati predvsem s celostno prenovo na vseh ravneh – demografsko sociološko oživitvijo, prenovo javnega prostora in infrastrukture ter stavbnega fonda. Prenova izvornih enot razpršene poselitve z vzporedno sanacijo razpršenih gradenj je v odprtem prostoru pomemben potencial za specifične, konkretnemu prostoru prilagojene dejavnosti. Možnosti za širitev poselitve so ugotovljene predvsem pri naseljih Kanal in Deskle. Manjše širitve so možne z ukrepi povezovanja stavbne strukture in sočasno sanacijo razpršene gradnje tudi ob naseljih Ročinj, pa tudi v naseljih Močila, Levpa, Lig in Ajba. V drugih naseljih bodo širitve možne potem, ko bodo obstoječe prostorske rezerve v njih že aktivirane. V območjih izvornih osamelih domačij in območjih razpršene gradnje Kanalski Kolovrat in Banjšice je mogoče s prenovo in manjšimi dograditvami posamičnih stavb povsem na novo aktivirati obstoječi stavbni fond. Tudi degradirano območje in opuščeni del industrijskega kompleksa Anhovo je prostorski potencial, ki ga bo mogoče aktivirati z novimi programi industrijske proizvodnje ter obrtnih in servisnih dejavnosti.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
(8) Občina je z glavno cesto in železnico v dolini Soče prometno in gospodarsko močno vpeta med Mestno občino Nova Gorica na jugu in Občino Tolmin na severu. Povezave z območjem sosednje Občine Brda so zaradi slabših prometnih povezav in naravnih značilnosti prostora šibkejše. Na zahodu, ob državni meji z Italijo, so vplivi in povezave s sosednjim območjem omejeni na obmejni cestni promet. Poleg značilnega goratega terena Kanalskega Kolovrata s strmimi pobočji in globokimi soteskami reke Idrije s pritoki, so pomembni razlogi za slabe povezave z območji preko meje v demografskih in kulturno zgodovinskih okoliščinah.
Izhodišča varovanja
(9) V postopku priprave akta se upoštevajo ugotovitve v strokovnih podlagah in smernicah ter mnenjih, ki so jih podali nosilci urejanja prostora. Ugotovitve v strokovnih podlagah na podlagi SPRS in drugih predpisov določajo predvsem koncept poselitve v smislu varovanja razvoja avtohtonosti in drugih kakovosti v prostoru. Mnenja nosilcev urejanja prostora so vključena zlasti na območjih varovanja naravnih virov, varstva okolja, varovanja kmetijskih zemljišč oziroma gozdov in iz vidika varovanja kulturne dediščine, upoštevana pa so tudi na področjih zdravja ljudi, obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pri razvoju omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture – na državni, regionalni in lokalni ravni.
7. člen
(cilji in prioritete prostorskega razvoja občine)
(1) Dolgoročni cilji občine, ki so na področju urejanja prostora in varstva okolja skladni s cilji regije Severne Primorske, so: trajnosten prostorski razvoj, izboljšanje stanja okolja za bivanje in zagotovitev dobre prometne, energetske, komunikacijske in komunalne oskrbe naselij s poudarkom na razvoju osrednjega poselitvenega prostora v dolini Soče oziroma razvoja pomembnejših lokalnih središč. Prostorski razvoj občine naj bo tako usklajen tudi z načrti infrastrukturnih omrežij. Omogoči naj razvoj konkurenčnega gospodarstva, prepoznavnega po inovativnosti ter uporabi novih znanj. Eden izmed pomembnih ciljev prostorskega razvoja občine je tudi zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Občina Kanal ob Soči želi z OPN doseči naslednje splošne cilje prostorskega razvoja:
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvijanje prepoznanih kakovosti v prostoru,
– omogočiti aktiviranje gospodarskih razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov,
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje – z zagotovitvijo kakovosti posegov v prostor, z urejeno opremljenostjo naselij s komunalno opremo in drugimi storitvami ter dobro povezanostjo – med naselji v občini in navzven,
– zagotoviti kakovostno oskrbo in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti,
– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije,
– odpraviti druge probleme v urbanem in odprtem ruralnem prostoru oziroma krajini,
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino,
– zagotavljati prostorske pogoje za obstoj in razvoj kmetij,
– spodbujati sonaravno kmetijstvo, ohranjati kulturno krajino in poseljenost,
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotoviti celovit razvoj osrednjega poselitvenega območja občine z naselji Kanal in Deskle in drugih naselij v dolini Soče,
– ohraniti poseljenost na območjih Kanalskega Kolovrata in Zahodnih Banjšic.
(3) Prioritetni projekti občinskega in regionalnega pomena v občini, za katere se z OPN zagotavljajo prostorski pogoji, so:
– izgradnja tehnološkega centra in gospodarske cone v Anhovem,
– ureditev prostorov za etnološke in vojaške muzejske zbirke,
– ureditev zgodovinskih poti na Kanalskem Kolovratu in vključitev v projekt ureditve »Smaragdne poti«,
– izgradnja turistične infrastrukture s povečanjem nastanitvenih kapacitet,
– ureditev kolesarskih poti Zamedveje–Vrtače–Slemenska cesta, Kanal–Most na Soči in Gonjače–Plave ter Solkan–Plave in Plave–Kanal,
– nadaljevanje prenove vaških in trških jeder skozi projekte manjših ureditev (ureditev trga Kontrada, ureditev peš brvi v Kanalu, obnova kulturnega doma Lig, ureditev doma Valentina Staniča v Ročinju, obnova večnamenskega doma v Avčah),
– izgradnja doma za ostarele,
– ureditev parkirišča pri pokopališču na Gorenjem Polju,
– ureditev javnih parkirnih površin v Kanalu in Desklah,
– ureditev infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov,
– izgradnja manjkajočih ter rekonstrukcija obstoječih kanalskih sistemov in čistilnih naprav večjih naselij v občini,
– rekonstrukcija in dograditev sistema oskrbe z vodo v občini: vodovod Kal nad Kanalom–Levpa, povezava vodovodov Morsko in Gorenja vas na vodovodni sistem Kanal, povezava vodovodnega sistema Kanal in Deskle, ureditev priprave vode na sistemih, kjer je izdana odločba Zdravstvenega inšpektorata RS, sanacija vodovodnega omrežja Lovišče, dokončanje sanacije vodovodnega omrežja v naselju Kanal, ureditev merjenja porabe pitne vode.
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 1: prikazi zasnove prostorskega razvoja občine)
8. člen
(izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)
(1) Raba prostora naj temelji na ugotovitvah in prikazu obstoječega stanja prostora, na razvojnih pobudah, na usmeritvah iz strokovnih podlag ter na smernicah nosilcev urejanja prostora. Smernice nosilcev urejanja prostora državne in lokalne ravni za posege v prostor določajo zakonske pogoje, strokovna merila in upoštevajo razvojne planske dokumente na področjih iz pristojnosti posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Poselitev naj se ohranja v strukturi obstoječih naselij, območjih avtohtone poselitve in saniranih območij razpršene gradnje. Za poselitev je načeloma najbolj primeren pretežni del doline Soče. Zato naj se razvoj usmerja predvsem v osrednje poselitveno območje naselij Kanal in Deskle, v manjši meri tudi v naselje s historičnim jedrom Ročinj. Pri tem naj se enakovredno ohranja tudi kakovost kulturne krajine kot razvojno izhodišče tudi za turizem, športne in rekreativne dejavnosti. Navedene dejavnosti naj se torej razvijajo v povezavi z naravno vrednoto – reko Sočo, z naravnim okoljem in kulturno krajino Kanalskega Kolovrata in območja zahodnih Banjšic.
(3) Naselja, ki imajo večje možnosti razvoja zaradi bližine poselitvenih središč so še Morsko, Močila in Gorenja vas. Pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti oziroma naselja z vlogami krajevnih središč so še Plave, Kambreško, Lig, Levpa, Kal nad Kanalom in Avče ter Kanalski Vrh. Manjše širitve, predvsem s smiselno zaokrožitvijo stavbnih zemljišč, sanacijo območij razpršene gradnje ter s posebno utemeljitvijo za potrebe razvoja kmetijstva, obrti in storitev se zagotavlja tudi v drugih naseljih.
(4) Urbani središči v občini, za kateri se izdelata urbanistična načrta sta Kanal in širše poselitveno območje naselja Deskle. Slednje obsega naselja Deskle, Anhovo, Robidni Breg in Ložice. Za naselje Ročinj naj se pred pripravo OPPN prenove izdela konservatorski načrt.
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
Območja za bivanje
(1) Osrednji razvojni območji za bivanje sta naselji Kanal in Deskle z Anhovim, Robidnim Bregom in Ložicami, ki se urejajo z urbanističnima načrtoma.
(2) Večje možnosti za razvoj poselitve, ki so predvsem v možnih nekaterih širitvah naselij in v izrabi nepozidanih stavbnih zemljišč, imajo tudi nekatera druga naselja, ki niso vključena v eno od območij UN, vendar pa dopolnjujejo vlogo lokalnih središč. To so naselja Morsko in Gorenja vas z navezanostjo na Kanal in naselje Močila z navezavo na Deskle ter Anhovo. V severnem delu občine pa izstopa lokalno središče Ročinj s potenciali za prenovo in širitev. V Morskem se zagotavljajo stanovanjske površine eno ali dvostanovanjskih stavb za katere v Kanalu ni zadostnih prostorskih možnosti. Morsko tako zadovoljuje poselitvene razvojne potrebe Kanala ter se nanj funkcionalno navezuje. Območje naselja Močila se s svojo dobro komunalno opremljenostjo naslanja in funkcionalno povezuje z območjem naselij Robidni Breg, Deskle in Anhovo.
(3) Za razvoj poselitve za bivanje se namenjajo površine s povezavami naselbinskih struktur znotraj meja v obstoječih naseljih in v območjih sanacij razpršenih gradenj. Poleg središčnih naselij Kanal in Deskle so ob upoštevanju omejitev in geografskih značilnosti naravnega prostora primerne zmogljivosti za razvoj poselitve še v območjih urejanja naselij Plave, Ložice, Doblar, Ajba ter Avče v dolini Soče. Na Kanalskem Kolovratu so takšne zmogljivosti v območjih urejanja naselij Lig in Kambreško, na Banjški planoti pa v Kalu nad Kanalom, Kanalskem Vrhu, Levpi ter deloma na Seniškem Bregu. V navedenih naseljih naj se razvojno ohranjajo predvsem izvorni poselitveni vzorci. Razpoložljive proste površine naj se namenijo predvsem razvoju obstoječih poselitvenih enot – domačij, za potrebe bivanja na podeželju s pretežno kmetijsko dejavnostjo.
(4) Kakovostne pogoje za bivanje bo občina zagotavljala s prostorskimi možnostmi za prenovo in gradnjo ter dostopnostjo do centralnih dejavnosti, različnih tipov stanovanj in gostoto poseljenosti. Predvsem naj se razvija prevladujoči tip poselitve s severnoprimorskimi hišami z gospodarsko servisnimi vsebinami, v naseljih z urbanimi prvinami pa tudi s tipi, razvitimi iz trških in mestnih avtohtonih tipov stavb. Stanovanja v bloku v obstoječi formi, ki na eni strani višinsko presegajo merilo naselbinskih teles in na drugi v prostorskem smislu niso urbanotvorna, niso optimalen tip stavb v tem prostoru. Pri snovanju pogojev za bivanje občina upošteva potrebe po varčni rabi prostora, racionalni energetski in komunalni oskrbi ter bo zagotavljala zadostne javne površine in infrastrukturo za rekreacijo v večjih soseskah.
Območja centralnih dejavnosti
(5) Centralne dejavnosti, predvsem oskrbne, storitvene in upravne, naj se razvijajo predvsem s prenovo središč naselij z urbanimi prvinami. Ključne tovrstne sredine so v Desklah in Kanalu, kjer se zagotavljajo občinske oskrbne, storitvene, družbene in upravne dejavnosti. Lokalno oskrbo se zagotavlja še v pomembnejših naseljih Ročinj, Lig, Levpa in Kal nad Kanalom ter nadalje v drugih vitalnejših naseljih kot so Plave, Doblar, Kambreško, Avče ter Kanalski Vrh.
Območja za gospodarski razvoj
(6) Proizvodne dejavnosti naj se ohranjajo in razvijajo predvsem na območju Anhovega. Pri tem se izrabljajo potenciali obstoječega aktivnega in deloma degradiranega ter opuščenega proizvodnega kompleksa in v delu izpraznjenega naselja Anhovo. V obstoječem obsegu se ohranja tudi proizvodno območje na Kolodvorski cesti v Kanalu in Ligu. Ob upoštevanju naravnih danosti in okoljskih ter prostorskih omejitev naj se razvijajo dejavnosti pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov. Območje ČHE Avče omogoča poleg vodne tudi izrabo vetrne in sončne energije.
(7) Območje doline Soče s pritoki je primerno za razvoj turizma v naravi. Nanj se vežejo predstavitve varovanih območij narave, predstavitve območij in objektov kulturne dediščine ter športno rekreacijske površine. V povezavi s tradicionalnim kmetovanjem, z izletništvom in pohodništvom naj se turizem razvija še na območjih Kanalskega Kolovrata in Zahodnih Banjšic. Posamezne lokacije in območja, ki so posebej privlačna za pohodništvo, kolesarjenje in izletništvo so še Zamedvejski potok, Korada, soteska potoka Močila, Divja jama, Soteska Doblarca, Avče z dolino Avščka in druge naravne in kulturne znamenitosti. Ob izpostavljenih naravnih značilnostih prostora, ki so pomembne za razvoj turizma, je območje ob Soči v južnem delu občine ob naselju Prilesje pri Plavah posebej primerno za razvoj turistične infrastrukture. Prav tako je primerno območje za razvoj turizma in rekreacije območje ČHE Avče, kjer je vzpostavljeno območje zelenih površin. Te so namenjene različnim prostočasnim dejavnostim (rekreacija, pikniki idr.).
(8) Izraba vodne energije Soče s HE pri Plavah in Doblarju ter s ČHE Avče je gospodarski potencial regionalnega pomena. Območje prostora ob zgornjem bazenu ČHE Avče pri Kanalskem Vrhu je primerno za izrabo vetrne in sončne energije za pridobivanje električne energije.
Območje mineralnih surovin
(9) Druga pomembna območja za razvoj dejavnosti v občini so še območja pridobivanja mineralnih surovin v Desklah (Rodež, Perunk), ki se že izkoriščajo in imajo velik pomen za obstoječe kapacitete industrijskega kompleksa v Anhovem. Ohranja se tudi aktivni kamnolom Rodež (39,2 ha) za pridobivanje mineralnih surovin za proizvodnjo gospodarskih subjektov v občini. Kamnolom Perunk (20,9 ha) je v mirovanju. Za kamnolom Lastivnica (22,9 ha) je predvidena sanacija, kamnolom Deskle (31,5 ha) pa je deloma že saniran. Območja mineralnih surovin Rodež, Perunk in Lastivnica so med seboj povezana. Na območju Kala nad Kanalom je potencialno nahajališče naravnega kamna (skrilavca) za lokalne potrebe tradicionalne gradnje.
10. člen
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij)
(1) Občina bo v dolini Soče ohranjala omrežje naselij s poudarjeno središčno vlogo Kanala, ki naj se ob predhodni ureditvi cestnega omrežja na državni ravni in ureditvi komunalne infrastrukture razvija kot pomembnejše lokalno središče v prostoru Severne Primorske. Kanal naj v funkciji oskrbnega in storitvenega središča pomembno dopolnjujejo Deskle – torej kot lokalno središče z razvitimi centralnimi dejavnostmi in družbeno infrastrukturo. Z vlogo in funkcijo lokalnega središča se razvijajo še naselja Kal nad Kanalom, Lig in Ročinj.
(2) Z Desklami sta tesno povezani naselji Ložice in Anhovo – prvo s potenciali za razvoj poselitve in drugo kot proizvodno in s tem zaposlitveno središče. V Anhovem je torej prostorski potencial za razvoj industrije, servisnih, storitvenih, obrtnih in poslovnih dejavnosti.
(3) Občina Kanal ob Soči vse svoje potrebne funkcije regionalne in državne ravni zagotavlja v gravitacijskem območju regionalnega središča Severne Primorske, ki je nacionalnega pomena, Novi Gorici.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij)
Po dolini Soče v smeri jugozahod – severovzhod je vzpostavljena temeljna prometna povezava naselij in hkrati občine navzven – to je državna cesta Nova Gorica–Tolmin–Bovec–Vršič. Vzporedno, po območju Kanalskega Kolovrata, poteka slemenska cesta, ki je z dolino Soče povezana v Kanalu in Ročinju. Železniška proga v soteski Soče zagotavlja tovorni in potniški promet v smereh Nove Gorice, Tolmina in Jesenic. Preko glavne ceste bo, kot sekundarna smer, v občini vzpostavljena tudi navezava na 4. razvojno os v smeri Robič (meja z Republiko Italijo)–Kobarid–Tolmin–Dolenja Trebuša–Cerkno–Gorenja vas–Škofja Loka–Jeprca.
12. člen
(druga za občino pomembna območja)
Varovana območja narave
(1) Na območju Občine Kanal ob Soči so naslednja območja, varovana na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave:
– 7 ekološko pomembnih območij: Banjšice, Skalnica, Soča, Korada – Kolovrat, Sabotin, Divja jama nad Plavami in Avče,
– 5 posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000: Banjšice (SPA), Trnovski gozd – južni rob in Nanos (SPA), Banjšice – travišča (SCI), Divja jama nad Plavami (SCI), Avče (SCI),
– 48 naravnih vrednot in zavarovana območja petih naravnih spomenikov.
Vloženi so tudi predlogi za zavarovanje treh naravnih spomenikov: območja regijskega parka Trnovski gozd, za razširitev območja Natura 2000 in za območji Plave in Domaček.
Območja varstva kulturne dediščine
(2) Na območju Občine Kanal ob Soči se nahaja večje število enot registrirane nepremične kulturne dediščine – arheološke dediščine, naselbinsko kulturne dediščine, memorialno kulturne ter profane in sakralne stavbne dediščine.
Območja voda
(3) Območje voda sestavljajo površine voda Soče in Idrije s številnimi pritoki, med katerimi so najpomembnejši Avšček, Doblarec, Ajba, Rohot in Zamedvejski potok. Reka Soča pomembno določa prostorski in družbeni razvoj občine. Reka Idrija je hkrati mejna reka z Republiko Italijo.
Vodovarstvena območja
(4) Na dele občine segajo vodovarstvena območja vodnih virov zajetij pitne vode, ki se nahajajo v sosednji Mestni občini Nova Gorica in so zavarovana z Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči pri Novi Gorici (Uradno glasilo 7/84, 14/87). Vzhodno od naselja Kal nad Kanalom segajo vodovarstveni pasovi s 4. režimom varovanja, južni del občine z zaselki Zagomila in Zagora pa leži na vodovarstvenem območju z 2. režimom varovanja. Izvir Pri Kajži, ki napaja vodovod Kanal, je zavarovan z občinskim Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega izvira Kajža v dolini Avščka (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 3/94) in ima vodovarstveno območje s III. režimom varovanja na delu naselja in območje kmetijskih zemljišč vzhodno od Kanalskega Vrha. Zajetje Bavterca 2 (vir: Atlas okolja, ARSO) ni zavarovano z vodovarstvenimi pasovi. Za ostala zajetja v občini, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo, vodovarstvena območja niso določena in zavarovana z občinskimi predpisi. Za varovanje teh zajetij se upoštevajo izdelane strokovne podlage.
Območja mineralnih surovin
(5) Območja izkoriščanja mineralnih surovin apnenca in laporja za industrijske namene, za katere je podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, so Rodež, Perunk, Lastivnica in Deskle. Pri Kalu nad Kanalom je potencialno nahajališče naravnega kamna (skrilavca). V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki jih je potrebno sanirati brez izkoriščanja mineralnih surovin. Nekateri so deloma že samosanirani, oziroma se prepuščajo procesu dokončne naravne samosanacije.
Območja ogrožena s poplavami, erozijo in plazovi ter območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(6) Verjetnost pojavljanja plazov v občini je velika povsod, kjer relief ni uravnan. Na območju občine se pojavljajo tudi obstoječa žarišča zemeljskih plazov (z evidenčno številko), in sicer: v naselju Plave (pri Drnovščku in pri cerkvi – 163480 in 163481), pri rezervoarju pitne vode Ložice (163090), pri »Pršin« (163050), konglomeratni rob v Mlaki (163051), v »Drašci« (663100), Podkras (663560), v Avščku (663630), pod ČN Avče (163180), pri mostu (163180), Kras (663050), odcep Močila I (663060), odcep Močila II (663061), Podravne (163010).
(7) Večji del območja ob Soči je opredeljeno kot območje protierozijskih ukrepov – z izjemo robnih območij občine na vzhodu in na jugu. Erozijska območja so srednje intenzitete.
(8) Na območju občine poplavlja samo reka Soča. Kot območje katastrofalnih poplav je opredeljeno območje ob reki Soči skozi celo občino. Območja redkejših in pogostih poplav v občini niso opredeljena.
(9) V primeru potreb ob naravnih in drugih nesrečah se za pokope večjega števila ljudi namenijo površine ob pokopališču v Morskem in v Ročinju. Odstranjevanje, odvoz in sežig kadavrov v primeru večjega števila poginulih živali naj izvaja pooblaščeni koncesionar. Za nujne potrebe pokopov poginulih živali so namenjene površine v bližini ČN v Ložicah. Za odlaganje odpadnih ruševin po naravnih in drugih nesrečah je predvidena lokacija nesaniranega dela opuščenega kamnoloma Deskle. Površine za evakuacijo ljudi in materialno tehničnih sredstev so igrišča pri osnovni šoli Kanal in športni park v Ložicah, za evakuacijo živali pa je namenjen opuščen del vasi Anhovo.
Obmejno območje
(10) Območje Kanalskega Kolovrata v zahodnem delu občine je redko poseljeno in je demografsko ogroženo. Zaradi svoje obmejne lege ima na področju poselitve poseben pomen predvsem z vidika ohranjanja poseljenosti. Posamezne enote razpršene poselitve naj se zato ohranjajo.
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 2: prikazi zasnove GJI)
13. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture)
Omrežja prometne infrastrukture
Ceste
(1) Na glavni cesti G2/103, ki nima alternative, je po lokacijskem načrtu predvidena izgradnja obvoznice naselja Kanal. Območje Kanalskega Kolovrata povezujejo po slemenu pogorja državne regionalne ceste R3-612 Plave–Gonjače, R3-604 Ročinj–Lig, R3-605 Kambreško–Kuščar–Livek in R3-606 Kanal–Lig–Mišček–Neblo. Za izboljšanje dostopnosti in povezanosti obmejnih naselij naj se (vsaj na kritičnih delih) rekonstruira regionalna državna cesta. Pomembna sta predvsem odceka ceste med Ligom in Kambreškim ter proti Kanalu in proti Ročinju. Načrtovana je postopna modernizacija državne ceste R3-605/5702 v skupni dolžini 6 km.
(2) Koncept poselitve je prepleten z gostim omrežjem lokalnih cest, ki ga dopolnjujejo gozdne ceste. Zaradi povečini neustreznih prometno tehničnih parametrov in dotrajanosti naj se lokalne ceste postopno rekonstruira. Pri tem naj se upošteva prioritete glede gostote poseljenosti in dejanske prometne obremenitve v razmerju s prometno tehničnimi (ne)varnostmi.
Kolesarski promet
(3) Načrtovana, delno že zgrajena glavna državna kolesarska steza ob železnici na smeri Nova Gorica–Solkan–Plave–Kanal–Tolmin–Vršič in ureditev lokalne kolesarske poti Zamedveje–Vrtače–Slemenska cesta. V sklopu urejanja kolesarskega omrežja Goriške regije bodo urejene kolesarske steze oziroma poti Plave–Kanal–Most na Soči, Gonjače–Plave in Solkan–Plave.
Železnice
(4) Železniška proga II. reda Sežana–Nova Gorica–Jesenice obratuje za potrebe dnevnega tovornega in potniškega prometa. Pri razvoju poselitve je potrebno upoštevati dolgoročno predvideno elektrifikacijo, posodobitev, dograditev in rekonstrukcijo železniške proge v državni pristojnosti.
Javni potniški promet
(5) Javni potniški promet na smeri Tolmin–Nova Gorica naj zagotavljajo avtobusna podjetja. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest je obvezno načrtovati tudi avtobusna postajališča. Izboljšati je potrebno dostopnost z javnim prevozom. Zato naj se prouči možnost združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom – z namenom povečanja dostopnosti občanov do glavnega prometnega ožilja iz zalednih delov poselitve in racionalizacije prevozov. Zaradi posebnosti občine z vidika njene lege in velikosti je potrebno sistem javnega potniškega prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije. Ta sistem naj zagotavlja javni dostop do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe in drugih potreb.
Omrežja elektronskih komunikacij
(6) Telekomunikacijske storitve potekajo na obstoječem omrežju. Le-to je pretežno zračno, deloma pa zemeljsko. Vozliščne naprave (lokalni centri) so v Avčah (za naselja Avče, Levpa in Seniški Breg), v Desklah (za naselja Deskle, Anhovo in Plave), v Kal nad Kanalom, v Kanalu (za naselja Ajba – del, Bodrež, Gorenja vas – del, Kanal, Kanalski Vrh, Morsko), v Ligu (za naselja Ajba – del, Gorenja vas – del, Kambreško, Lig, Ukanje in Zapotok) in v Ročinju (za naselja Ročinj in Doblar). Na vseh naštetih lokacijah se omogočijo univerzalne in širokopasovne storitve. Omrežja v območjih razpršene poselitve in v območjih sanirane razpršene gradnje, kjer pokritost ni zadostna naj se razvijajo postopno v skladu z razvojno politiko izvajalcev telekomunikacijskih storitev.
(7) Lokalne centrale naj bodo priključene na optični kabel, s katerim je omogočen dostop do širokopasovnih povezav. Širokopasovne povezave bodo gospodinjstvom na voljo s postopnim dograjevanjem optičnega omrežja z območij gostejše poseljenosti v druga naselja in na območja razpršene poseljenosti. Načrtovane povezave naj se združuje z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji. Obstoječe omrežje mobilne telefonije naj se dograjuje z novimi oddajniki. Ohranja in razvija se omrežje kabelske televizije Nova Gorica.
Omrežja in objekti oskrbe z energijo
Oskrba z elektriko
(8) Na območju Občine Kanal ob Soči potekajo obstoječi DV 2 x 110 kV Avče–Nova Gorica, DV 2 x 110 kV Avče–Doblar, DV 110 kV Avče–Tolmin, DV 110 kV Plave–Doblar, DV 110 kV Plave–Anhovo in DV 110 kV Nova Gorica–Plave. Oskrbo z elektriko se zagotavlja preko obstoječe RTP Salonit Anhovo.
(9) Obstoječe sisteme je zaradi starosti potrebno rekonstruirati. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1x110 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV).
(10) Načrtovana je izgradnja naslednjih objektov za razdeljevanje, prenos in proizvodnjo električne energije: DV 2x400 kV Okroglo–Udine, DV 2x400 kV vzankanje RTP Avče in RTP Avče (400/110 kV).
(11) Na območju ČHE Avče je načrtovana vetrna elektrarna in fotonapetostna elektrarna.
(12) Distribucijsko omrežje temelji na 17 zidanih in 55 jamborskih TP 20/0,4 kV. V prenosno omrežje se vključujejo naslednji objekti energetske infrastrukture: HE Plave 1, HE Plave 2 HE Doblar 1 HE Doblar 2, ČHE Avče, MHE Ajba, MHE Prgonov mlin na Ajbi.
Oskrba s plinom
(13) Industrijski kompleks Anhovo se oskrbuje s plinom po visokotlačnem regionalnem plinovodu R31 preko MMRP Šempeter NG–MRP Anhovo in po nizkotlačnem plinovodu R31 MRP Anhovo–Salonit (premer 200 mm, tlak 5 bar), ki sta v upravljanju podjetja Geoplin plinovodi d.o.o., kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Omrežje naj zagotavlja možnost oskrbe s plinom za naselji Deskle in Kanal.
Daljinski sistemi ogrevanja in obnovljivi viri energije
(14) V občini obratuje daljinski sistem ogrevanja za potrebe gospodarskih dejavnosti v industrijskem kompleksu Anhovo. Za naselje Kanal naj se načrtuje daljinski prenos energije iz lesne biomase vsaj za oskrbo družbenih objektov in stanovanj.
Ogrevanje in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije
(15) Na podlagi lokalnega energetskega koncepta naj energetska oskrba temelji predvsem na obnovljivih virih energije ter na soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Uporaba obnovljivih virov – to je geotermalne, vetrne, solarne energije in sistemi ogrevanja na biomaso – naj bo prednostna na območjih, kjer še ni plinovodnega omrežja. Zaradi gozdnatosti je še posebej primerna uporaba lesne biomase. Na območjih z redko poselitvijo naj se načrtuje individualna energetska oskrba s prednostno uporabo obnovljivih virov energije. Na objektih in območjih kulturne dediščine namestitev naprav za proizvodnjo energije ni dopustna.
(16) Pri načrtovanju posegov, ki imajo vpliv na učinkovito rabo energije v prostor, se upošteva tudi LEK. Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije naj se upoštevajo načela vzdržnega prostorskega razvoja, učinkovitost sistema ter prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost. V smislu odpiranja novih lokacij naj se v čim večji meri izogiba novim posegom v prostor. V naseljih z možnostjo napeljave distribucijskega plinovodnega omrežja naj se dolgoročno načrtuje ogrevanje z zemeljskim plinom. Na območju ČHE Avče pri Kanalskem Vrhu naj se znotraj obstoječe prostorske ureditve načrtuje postavitev objektov in naprav za izkoriščanje energije vetra in sonca.
Učinkovita raba energije
(17) Učinkovita in varčna raba energije je trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju prenove naselij, novogradnjah, prenovah in sanacijah – z namenom zmanjšanja rabe energije ter smotrne uporabe materialov ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja.
(18) V naseljih se zagotavlja zmanjševanje porabe električne energije za javno razsvetljavo – upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), ki se nanašajo na porabo električne energije. Pri stavbah se cilj učinkovite rabe energije zagotavlja tudi s spodbujanjem pasivne in druge energetsko učinkovite gradnje, s predpisanimi tehničnimi ukrepi toplotne zaščite stavb in vzpodbujanjem zamenjave fosilnih goriv z gorivi z manj ogljika ali biomase. V naseljih Kanal in Deskle se predvidi gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja.
Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
Oskrba s pitno vodo
(19) Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo iz 41 vodnih zajetij. Od tega ima za 21 zajetij določena vodovarstvena območja, v ostalih zajetjih, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij, so območja predlagana v strokovnih podlagah – Hidrološko poročilo za pridobitev vodnega dovoljenja in strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju vodnih virov v Občini Kanal ob Soči (Geologija d.o.o. Idrija, december 2008) in v Hidrološki dokumentaciji za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba (Geologija d.o.o. Idrija, november 2008).
(20) Obstoječi vodovodni sistem obsega 30 vodohranov, 16 objektov za pripravo vode, vodarno in 8 črpališč. Nadgrajuje naj se s povečanjem kapacitet črpalnih vrtin na zajetjih, novimi črpališči in objekti za pripravo vode, rezervoarji ter s povezavami omrežij in rekonstrukcijami dotrajanih delov vodovodov. Prioritetne investicije v omrežje so: povezovalni vodovod Lokovec–Kal nad Kanalom in razvodni vodovod po Kalu nad Kanalom z nadaljevanjem do Levpe, izgradnja vodovoda za naselje Kanalski Vrh, obnova odsekov vodovoda v Desklah, obnova odsekov vodovoda v Kanalu in ureditev vodovoda Lovišče.
Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
(21) Sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda je zasnovan na kanalizacijskih omrežjih, priključenih na obstoječe ČN: ČN Kanal (2000 PE), ČN Doblar (300 PE), ČN Ložice (250 PE), ČN Gorenja vas (180 PE) in novozgrajeno ČN Deskle (1700 PE). V celoti je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v naseljih Kanal, Morsko, Deskle, Doblar, Gorenja vas, Močila, Ložice in Avče. Kanalizacijsko omrežje se zgradi v naseljih Ročinj, Robidni Breg, Anhovo, Prilesje pri Plavah, Plave, Ajba, Lig, Kambreško, Levpa. Prioritetne investicije v kanalizacijsko omrežje so gradnje oziroma rekonstrukcije: kanalizacija in ČN Kanalski Vrh (2ČN), kanalizacija in ČN Kal nad Kanalom, ČN Avče, ČN Plave in ČN Ročinj. V drugih naseljih občine bo vzpostavljen sistem v drugi prioriteti in skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Za naselja z manjšim številom objektov in razpršeno poselitvijo se načrtujejo posebne rešitve.
Ravnanje z odpadki
(22) V vseh večjih strnjenih naseljih se v obstoječ sistem zbiranja in odvoza odpadkov uvede zbiranje komunalnih odpadkov z ločevanjem frakcij. Ločeno zbiranje odpadkov in izločanje sekundarnih surovin izvaja zbirni center komunalnih odpadkov v Bodrežu. Odpadki za odlaganje se do vzpostavitve regionalnega centra za ravnanje z odpadki odvažajo na deponijo Stara Gora v Mestni občini Nova Gorica. Povzročitelji odpadkov morajo poskrbeti za ločeno zbiranje vseh frakcij, ki so posledica opravljanja dejavnosti. Za odlaganje odpadkov je potrebno urediti ustrezno število kontejnerskih mest (ekoloških otokov) za zbiranje vseh vrst odpadkov.
Druge površine grajenega javnega dobra in omrežja, objekti ter naprave komunalne opreme naselij
(23) V sklopu celovitih ureditev naselij, zlasti središčnih delov, se načrtuje površine grajenega javnega dobra kot so parkirišča in površine namenjene pešcem (pešpoti, stopnišča, trgi, zelenice, urbane parkovne ureditve ter otroška igrišča). Za izboljšanje povezanosti peš prometa obeh bregov naj se v jedru Kanala uredi brv preko reke Soče. Javne površine naj se, glede na namen, opremljajo z urbano opremo, kot jo opredeljuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08).
Javna razsvetljava
(24) Javna razsvetljava ob prometnicah in drugih javnih površinah v naseljih se dograjuje zaradi prometne in splošne varnosti prioritetno na območjih gostejše poseljenosti in pomembnejših prometnicah. Pri načrtovanju gradnje se upošteva sodobne tehnološke dosežke v skladu z učinkovito rabo energije in omejitvami svetlobnega onesnaževanja. S postopno prenovo obstoječega omrežja javne razsvetljave se zagotavlja racionalno upravljanje, ki zmanjšuje stroške, porabo energije in svetlobno onesnaževanje.
2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve)
14. člen
(območja naselij)
RPE
(1) Register prostorskih enot (RPE) vsebuje 35 naselij: 1. Ajba, 2. Anhovo, 3. Avče, 4. Bodrež, 5. Deskle, 6. Doblar, 7. Gorenja vas, 8. Kal nad Kanalom, 9. Kambreško, 10. Kanal, 11. Kanalski Vrh, 12. Levpa, 13. Lig, 14. Morsko, 15. Plave, 16. Ročinj, 17. Seniški Breg, 18. Ukanje, 19. Zapotok, 20. Goljevica, 21. Kamenca nad Ložicami, 22. Zagomila, 23. Zagora, 24. Paljevo, 25. Prilesje pri Plavah, 26. Ravna, 27. Jesen, 28. Krstenica, 29. Čolnica, 30. Ložice, 31. Močila, 32. Robidni Breg, 33. Gorenje Nekovo, 34. Dolenje Nekovo in 35. Gorenje Polje.
Območja naselij (ON)
(2) V okvirnem območju zgoščene poselitve se določijo naslednja območja naselij (ON):
2. Anhovo (1 ON), 4. Bodrež (1 ON), 5. Deskle (3 ON), 7. Gorenja vas (3 ON), 10. Kanal (1 ON), 14. Morsko (1 ON), 15. Plave (3 ON), 16. Ročinj (1 ON), 30. Ložice (1 ON), 32. Robidni Breg (2 ON).
(3) Na okvirnem območju razpršene poselitve se določijo še naslednja ON:
1. Ajba (2 ON), 3. Avče (1 ON), 6. Doblar (3 ON), 8. Kal nad Kanalom (6 ON), 9. Kambreško (3 ON), 11. Kanalski Vrh (1ON), 12. Levpa (4 ON), 13. Lig (3 ON), 17. Seniški Breg (1 ON), 20. Goljevica (1 ON), 25. Prilesje pri Plavah (1 ON), 29. Čolnica (1 ON), 31. Močila (1 ON), 35. Gorenje Polje (1 ON).
(4) Naselja po RPE, ki na območju razpršene poselitve nimajo določenega ON so:
18. Ukanje, 19. Zapotok, 21. Kamenca nad Ložicami, 22. Zagomila, 23. Zagora, 24. Paljevo, 26. Ravna, 27. Jesen, 28. Krstenica, 33. Gorenje Nekovo in 34. Dolenje Nekovo.
15. člen
(naselja, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo)
(1) Območja razpršene gradnje v večjem obsegu so evidentirana na območjih naselij Lig, Ajba, Ročinj ter Močila. V navedenih naseljih so opredeljena območja sanacije razpršene gradnje, ki se sanirajo na podlagi OPPN in s priključitvijo k obstoječim naseljem. Razpršena gradnja v manjšem obsegu in s posamičnimi enotami v odprtem prostoru se pojavlja še ob drugih naseljih. Posamezni objekti in manjše skupine objektov razpršene gradnje, ki jih je možno komunalno opremiti, se lahko vključijo v območje naselja in sanirajo na podlagi podrobnih PIP.
(2) Območja razpršene gradnje kot posebna zaključena območja poselitve
V občini ni območij razpršene gradnje, ki predstavljajo posebno zaključeno območje poselitve.
Druga območja razpršene gradnje
(3) Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti na identiteto naravnega prostora, okolje in kulturno krajino ne bodo imeli negativnega vpliva. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve)
16. člen
(območja razpršene poselitve)
(1) Na osnovi ugotovitev iz strokovnih podlag, kjer so v prostoru evidentirani pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi pred letom 1967, se v občini določijo območja razpršene poselitve. Razpršena poselitev je ugotovljena tudi na podlagi nizke gostote poseljenosti in identificiranega vzorca avtohtone poseljenosti. Največje območje razpršene poselitve se nahaja na Kanalskem Kolovratu in njegovem pobočju z naselji (po RPE) Ajba, Kambreško, Lig, Goljevica, Kamenca nad Goljevico, Močila, Gorenje Polje, Ravna, Jesen, Krstenica, Čolnica, Gorenje Nekovo, Dolenje Nekovo, Ukanje, Zapotok in Doblar. Drugo obsežno območje razpršene poselitve je na Banjški planoti in njenem vznožju z naselji Levpa, Avče, Seniški Breg, Kal nad Kanalom in Kanalski Vrh. Med območja razpršene poselitve kot območje naselij z nizko gostoto poselitve sodijo še Plave, Bodrež in Prilesje pri Plavah.
(2) Na območjih razpršene poselitve se znotraj posameznih naselij RPE pojavljajo posamična naselja, ki so pretežno tipa gručasto naselje (Avče, Avšje, Dolenja Levpa, Bizjaki, Koprivišče, Kal nad Kanalom, Zabrdo, Cvetrež, Bahovišče, Murovci, Testeni, Mešnjak, Doblar, Kanalski Vrh, Avško, Ajba, Kostanjevica, Lovišče, Čolnica, Goljevica in Prilesje pri Plavah) ter nekaj naselij tipa obcestno naselje z gručastim jedrom (Lig, Kambreško, Srednje).
(3) Pojavi razpršene poselitve in preplet tipov poselitve z razpršenim, razloženim in gručastim delom naselij, zaselki in samotnimi kmetijami, je značilno še za naselja v nižinskem delu občine kot so Plave, Prilesje pri Plavah, Robidni Breg in Bodrež.
(4) Razpršena poselitev, značilna za območja Kanalskega Kolovrata in planote zahodne Banjšice, se ohranja na izvornih lokacijah. Z boljšimi prometnimi povezavami, ohranjanjem in spodbujanjem kmetijske dejavnosti ter njenim povezovanjem s turizmom, se prvenstveno ohranja poseljenost obmejnega območja.
Demografsko ogrožena območja
(5) Na podlagi demografske ogroženosti (določena z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 19/99, 60/99), so kot območja razpršene poselitve opredeljena vsa naselja v občini.
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.1: prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo; od 17. do 22. člena)
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.2: prikazi usmeritev za razvoj v krajini; 23. člen)
(grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.3: prikazi usmeritev za namensko rabo prostora; 24. člen)
2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
17. člen
(splošne usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1) Prostorski načrt občine mora zagotoviti pogoje za uresničevanje celovitega razvoja občine, ki so oblikovani na podlagi razvojnih potreb v prostoru. Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov. Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredeli in hkrati zagotavlja njegovo sanacijo tako, da ta ne le odpravlja degradiranost prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne razmere ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani, in ob upoštevanju vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja na drugi, se zagotavlja celovitost pristopa k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.
(2) Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.
(3) Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve z:
– razvojem stavb/arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva/arhitekture,
– dajanjem prioritete notranji prenovi pred odpiranjem možnosti za širitev naselja na njegovih robovih,
– ohranjanjem in razvojem značilnih javnih prostorov,
– ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih sklopov v razmerju do kulturne krajine ter z ohranjanjem njihove homogenosti,
– ohranjanjem elementov tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprti prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti,
– ohranjanjem enovitosti krajine streh, orientacije slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin,
– razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru, zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda, spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu naselja oziroma proti njegovemu robu),
– oživitvijo oziroma spodbujanjem kulture prenavljanja in presnavljanja stavbne strukture,
– izrabo notranjih rezerv v naseljih z zgoščevanjem, prenovo in razvojno rastjo objektov,
– ohranjanjem biotske raznovrstnosti (npr. ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin) in naravnih vrednot.
(4) Ob upoštevanju hierarhije naselij se v naseljih z najvišjo stopnjo centralnosti v občini (naselja, ki se urejajo z UN) poleg površin za bivanje zagotavlja prostorske možnosti za gospodarske dejavnosti, za objekte družbene infrastrukture, za gradnjo omrežij, objektov in naprav komunalne, energetske, komunikacijske in prometne infrastrukture ter zelene površine za šport in rekreacijo.
18. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče gospodarska poslopja prenoviti za stanovanjsko ali drugo rabo. Razvoju vitalnih kmetij s tehnološko sodobno pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve).
(2) Gospodarske dejavnosti se v naseljih dopušča le v obsegu, ki ga prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob upoštevanih pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Razvoj teh dejavnosti je predviden v Anhovem.
(3) Turizem je v občini močno povezan predvsem z reko Sočo, zato se za razvoj turizma opredeli območja v Kanalu in Plavah (razvoj rekreacijsko turističnega centra Plave). Dobre pogoje razvoja turistične ponudbe povezane z izjemnim naravnim okoljem imajo tudi odročna območja in naselja Kanalskega Kolovrata ter Zahodne Banjšice. Pri načrtovanju v območjih turizma se zagotavlja dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tiste, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo. Pri načrtovanju turističnega razvoja destinacije Kanal ob Soči je potrebno upoštevati varovanje območja z mednarodno pogodbo alpskih držav – Alpsko konvencijo.
19. člen
(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) V vseh naseljih občine se, v skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb, poselitev prednostno usmerja v obstoječo stavbno strukturo naselij, s posegi prenov, nadomestnih gradenj, rasti stavbne strukture znotraj obstoječih GE in z izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv. Med pomembne ukrepe usmerjanja notranjega razvoja se uvršča revitalizacija oziroma formiranje središčnih prostorov z umeščenimi centralnimi dejavnostmi, z urejenimi javnimi, prometnimi, tlakovanimi in zelenimi površinami ter komunalno opremljenostjo stavbnih zemljišč, primernih za gradnjo. V naseljih ob vodi se obvodni svet integrira v zeleni sistem urbanega prostora. V drugih naseljih se vanje vključi kakovostne elemente kulturne krajine, ki so z njimi funkcionalno tesno povezani. Zeleni sistem naselja lahko vključuje tudi dolgoročno prostorsko rezervo za kasnejši razvoj poselitve.
(2) Pri načrtovanju razvoja naselij (prenove, notranjega razvoja naselja in širitve) naj se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti – ohranjanje obstoječe vegetacije, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin ter naravnih vrednot. V čim večji možni meri naj se ohranjajo elementi tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprti prostor.
Celovita prenova
(3) Celovita prenova se izvaja na območjih naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder ter neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo.
(4) Pri prenovi naselij, še posebej kadar se ta dopolnjuje z novogradnjo, je potrebno načrtovanje ureditve podrediti ohranjanju prepoznavnih značilnosti naselja in varovanju prvin stavbne in naselbinske kulturne dediščine. Celovita prenova je predvidena za območja jedra največjih naselij Kanala in Deskel ter za naselja Prilesje pri Plavah, Plave, Morsko, Lig, Ukanje, Kambreško, Doblar, Ročinj, Avče, Kanalski Vrh, Levpa, Seniški Breg in Kal nad Kanalom. Na območju naselbinske dediščine naselja Ročinj naj se celovita prenova izvaja na podlagi konservatorskega načrta za prenovo. Velik del naselij v občini ima kvalitetne prepoznavne objekte in območja, ki sooblikujejo identiteto prostora – bogato in kakovostno kulturno/naselbinsko dediščino, zato bi bila tudi za druga naselja z vidika ohranjanja ustreznega razmerja grajenega/naselbinske dediščine do kulturne krajine primerna in potrebna celovita prenova. Vendar se ta lahko izvede le v primeru zagotavljanja ekonomske podlage takemu ukrepu, kar pa je v večini teh naselij manjko.
(5) Pri prenovi je potrebno načrtovati zagotavljanje smotrne rabe energije in materialov. Prenovo stavb mora spremljati tudi energetska sanacija stavb z načrtovanjem ustrezne toplotne zaščite, skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo obnovljivih virov energije, zmerno zgoščevanje poselitve z upoštevanjem razmestitve, orientacije in razmikov stavb ter racionalno razvodno omrežje. Pri prenovi se spodbuja namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene.
Širitev naselij
(6) Pri usmerjanju razvoja naselij se na podlagi potreb po širitvah, kadar tem ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, te praviloma usmerjajo na območja znotraj ugotovljenih optimalnih in maksimalnih meja naselja iz strokovnih podlag – na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Pri slednjem se ohranjajo zatoki kmetijskih površin, ki so hkrati zelene cezure – vmesni prostori – med že vzpostavljenimi zaključenimi sklopi poselitve z jasno izraženo identiteto v urbanem prostoru. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, kjer je omogočena organizirana stanovanjska gradnja, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost Občine Kanal ob Soči za priselitev v ta naselja. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN.
(7) Širitve naselij so mogoče v okviru razpoložljivih in primernih površin, ki so predhodno ugotovljene z izdelavo strokovnih podlag, v primeru utemeljenih potreb z demografskimi kazalci in razvojnimi programi ter ob upoštevanju vseh varstvenih omejitev.
(8) Širitve poselitve so predvidene na območju naselij Kanal, Deskle, Gorenja vas, Levpa in Kal nad Kanalom. S širitvami se zagotavljajo prostorski pogoji pretežno za gradnjo novih stanovanj, delno za centralne dejavnosti in zelene površine za šport in rekreacijo ter v manjšem obsegu za potrebe razvoja gospodarstva. Površine za širitev naselij se zagotavljajo tudi v okviru sanacije razpršene gradnje (v naseljih Ajba, Ročinj, Lig in Močila).
(9) Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških razmer ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in se izločijo iz območja stavbnih zemljišč in območja naselja. Lahko pa se opredelijo kot zelene površine naselja. Take neizkoriščene površine so v Kanalu, Desklah, Ligu in Levpi.
20. člen
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)
Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Območja, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje in razpršene poselitve, se določijo kot zaokrožena območja po načelu pretežnosti. Nadaljevanje širitve razpršene gradnje zunaj določenih meja naselij ni dopustno. Za sanacijo razpršene gradnje so opredeljena naslednja območja oziroma deli naselij: Ajba, Ročinj – vzhod, Lig – sever in Močila – vzhod.
21. člen
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru in na območju naselij z nizko gostoto poselitve se ne le ohranja temveč spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost. V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja, takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje.
22. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja.
(2) Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se za vsako naselje posebej oblikujejo iz danih razvojnih, ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Pri zaključenih in izoblikovanih naseljih, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh. Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd.
(3) Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in ustrezne prostorske cezure na drugi. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru, kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto. V podeželskih naseljih naj se pri obnovi in dograjevanju obstoječih ter gradnji novih stavb ohranja tipološke značilnosti grajene strukture in vzdržuje obstoječi prevladujoči vzorec poselitve na površinah z namensko rabo SK – površine podeželskega naselja.
(4) Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru) naj se ohranijo.
Zelene površine
(5) V naseljih, vključenih v UN, se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, zlasti v jedrih naselij, na območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru.
Pokopališča
(6) Pokopališča so del zelenega sistema v občini. Pokopališka dejavnost se izvaja na obstoječih pokopališčih Kanal, Deskle, Avče, Levpa, Kal nad Kanalom, Lig, Gorenje Polje, Zapotok, Ročinj ter na pokopališčih Srednje in Prilesje pri Plavah. Možnost pokopavanja se na teh pokopališčih zagotavlja za dobo najmanj 30 let. Za izboljšanje opremljenosti pokopališč se uredijo parkirne površine pri pokopališčih na Gorenjem Polju, v Levpi, Desklah, Avčah, Srednjem, Zapotoku in Prilesju pri Plavah.
2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini
23. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev v dolini Soče:
– ohranjanje vodnega in obvodnega ekosistema, rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, vezanih na vodni in obvodni prostor,
– načrtovanje krajinske obnove celotne doline Soče (skrivanje neugodnih pogledov na kamnolome in večja industrijska območja),
– saniranje razvrednotenih območij v dolini (cementarna Anhovo in kamnolom Rodež/Perunk),
– varovanje narave (predvsem vodotokov) pred škodljivimi izlivi, katerih verjetnost je zaradi industrije, velike frekvence vozil, predvsem pa povečane gradbene mehanizacije (za gradnjo nasipov ob reki itd.) večja,
– izboljšanje kvalitete vodotokov,
– nujno je ohranjanje biodiverzitete kot posledice različne rabe tal in spremenljivih naravnih pogojev,
– ohranjanje značilne kulturne krajine obdelovanih kmetijskih površin na aluvialnih terasah dolinskega dna,
– ohranjanje oblike doline reke Soče, ki je prepoznana kot kvalitetna kulturna krajina, kot krajinske in morfološke značilnosti območja,
– upoštevanje navedenih usmeritev predstavljajo izhodišče za razvoj turizma ob in na reki Soči.
Na Kanalskem Kolovratu
– preprečevanje nadaljnjega zaraščanja travnikov in pašnikov na položnejših območjih, hkrati pa prepustitev kmetijskih zemljišč na prestrmih in erodibilnih površinah naravni sukcesiji,
– gospodarno ravnanje z gozdovi in ohranjanje varovalnih gozdov,
– ohranjanje ekosistemov,
– preprečevanje intenzivne sečnje in golosekov na strmih in eroziji podvrženih pobočjih,
– ohranjanje kakovostne kulturne krajine – kmetijska zemljišča na pobočjih in slemenih, kjer obrobljajo zaselke ali posamezne hiše in/ali visijo nad strmejšimi deli pobočij, obsežna gozdna pobočja s prekinitvami v gozdnem pokrovu ter vidnost posameznih izstopajočih znamenj (cerkva) v prostoru,
– spodbujanje pašništva zaradi ohranjanja kmetijskih zemljišč in kulturne krajine,
– usmerjanje razvoja v izletniški in rekreativni turizem s težiščem na območju Korade,
– varovanje varstvenih območij za oskrbo s pitno vodo, predvsem večje območje severno od Kambreškega,
– varovanje območja Nature 2000 – Divja jama nad Plavami,
– kot območje kvalitetne kulturne krajine je opredeljena tudi dolina reke Idrije.
V zahodnem delu Banjšic:
– preprečevanje golosekov na strmih in eroziji podvrženih pobočjih, saj bi to povzročalo usade in plazenje,
– nujno je strnjevanje naselij oziroma zaselkov in izkoriščanje notranjih prostorskih rezerv naselij, čim več prostora pa namenjati kmetijskim obdelovalnim površinam,
– ohranjanje kulturne krajine – travnatih in pašniških površin ter sadovnjakov,
– preprečevanje zaraščanja travniških in pašniških površin z gozdom,
– razvijanje turizma in drugih dejavnosti ob upoštevanju načela sonaravnega razvoja,
– varovanje pred ranljivostjo s previdnim ravnanjem z zemljišči na strminah,
– celotno območje je opredeljeno kot predlog regijskega parka Trnovski gozd – Banjška planota,
– posebno pozornost je potrebno nameniti varovanju območij Natura 2000 – Avče, del Trnovskega gozd – južni rob, manjši del Banjšic,
– gospodarno ravnanje z gozdovi in ohranjanje varovalnih gozdov.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo varovanih območij (območij Natura 2000 in zavarovanih območij), naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnih gradivih Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), v Okoljskem poročilu in Presoji sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja. Vplivi posegov na naravne vrednote, ekološko pomembna območja in varovana območja, kjer so ti predvideni, se presojajo s predhodno izdelavo okoljskega poročila. Pri načrtovanju dejavnosti in prostorskih ureditev v dolini Soče, na Kanalskem Kolovratu in na območju Zahodnih Banjšic se zagotavljajo lastnosti naravnih vrednot ter ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.
(3) Dejavnosti in prostorske ureditve se načrtujejo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti naravnih vrednot ter ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorsko izvedbenimi pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba je za gradnjo povsem neprimerna, se predvidi začasno blokado posegov nanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.
(4) Na erozijsko ogroženih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. V občini se zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja praviloma ne načrtuje dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo.
Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih
(5) Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih, se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za: kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.
Območja kmetijskih zemljišč
(6) Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (hribovita območja, ozke doline, strma pobočja) ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Ohranja se obstoječa struktura prepleta njivskih, travniških in pašniških površin z značilno trakasto parcelacijo njiv. Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem. Zlasti v ravninskem delu občine v dolini Soče se širitev poselitve na najboljša kmetijska zemljišča lahko načrtuje le, če za to obstajajo ugotovljene potrebe in zanje ni drugih možnosti. Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se opredelijo območja melioracij ter pridobitev novih površin najboljših kmetijskih zemljišč – nadomestnih kmetijskih zemljišč. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih GE. Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč.
Območja gozdnih zemljišč
(7) Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturnokrajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd.
(8) Krčitev gozda z namenom spreminjanja v pašnik ter postavljanje obore za rejo divjadi je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna – razen manjših objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke in biotopske funkcije gozda. Po zaključeni gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.
(9) V varovalnih gozdovih, ki so razglašeni na manjših površinah zaradi strmih naklonov, skalnatih in erodiranih tal, posegi niso dovoljeni, razen kadar so ti potrebni za izboljšanje protierozijske zaščite in ob predhodni presoji vplivov na okolje.
(10) V gozdovih pomembnih za ohranjanje naravnih kakovosti krajine na lokalni ravni (sklenjena območja gozdov, gozdovi s prvo stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije) posegi brez soglasja območne gozdarske službe niso dovoljeni.
Območja voda
(11) Površinska vodna mreža je dobro razvita. Vodotoka prvega reda sta reka Soča in reka Idrija, vsi ostali so vodotoki drugega reda.
(12) Na območjih voda (na vodnem in priobalnem zemljišču) ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08 in 57/12) ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaževanjem in
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Območja drugih zemljišč
(13) Na ogroženih območjih pred poplavami, erozijo in plazovi ter na plazovitih območjih so dovoljeni le posegi, ki povečajo varnost takšnih območij. Pri tem je treba upoštevati podrobna strokovna spoznanja in raziskave, predpisane omejitve in obvezna ravnanja.
Območja mineralnih surovin
(14) Izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomih je mogoče le ob predhodni pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj (in rudarskega projekta za izkoriščanje in sanacijo). Sočasno z izkoriščanjem mineralnih surovin mora potekati sprotna sanacija površinskih kopov. V kamnolomih Lastivnica in Deskle se lahko izvaja le sanacija. V kamnolomu Perunk se s sprotno sanacijo lahko pridobiva posamezne surovinske komponente, potrebne za zagotavljanje ustrezne sestave surovinske mešanice, vendar le v skladu z dovoljenjem za izkoriščanje in rudarskim projektom. V aktivnem kamnolomu Rodež sočasno z izkoriščanjem potekajo sanacijski posegi v skladu z rudarskim projektom za izkoriščanje in sanacijo. Potencialno nahajališče naravnega kamna (skrilavca) v Kalu nad Kanalom je primerno za izkoriščanje v manjšem obsegu za lokalne in regionalne potrebe obnavljanja objektov kulturne dediščine.
(15) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo).
(16) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(17) Sanacija nelegalnih kopov se lahko izvaja v skladu z določili ZGO, če je to potrebno iz varnostnih razlogov, sicer se takšen kamnolom prepusti samosanaciji v naravnem procesu.
Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora
(18) Prostor občine je posebej prepoznaven po izjemnosti doline Soče in Idrije. Dolina Soče ima izjemen pomen kot naravna kakovost s prepoznavnimi značilnostmi z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine ter naravne kakovosti na ravni Primorske krajine. Posamezni naravno ohranjeni deli dolin se varujejo kot kakovostni deli kulturne krajine, zato se vanje ne posega z urbanizacijo, z gradnjo infrastrukture pa le izjemoma, če ni drugih možnosti. Razvoj naselij, zlasti Kanala in Ročinja, se ureja s strnjevanjem gradnje tako, da je ohranjena identiteta naselja s kakovostnimi urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi v krajini.
Območja varstva kulturne dediščine
(19) V občini predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.
(20) Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebine in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(21) Pri rabi objektov in območij kulturne dediščine je potrebno zagotoviti ustrezno uporabo in obravnavo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja, kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni potencial v prostoru.
(22) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina).
(23) Pri načrtovanju razvoja prostora v občini se zagotavlja celostno varstvo arheološke, stavbne profane, stavbne sakralne, memorialne, naselbinske in krajinske kulturne dediščine državnega in lokalnega pomena. Varstvo se zagotavlja z upoštevanjem predpisov in režimov, ki veljajo za kulturne spomenike, in njihova vplivna območja, arheološka najdišča in registrirano kulturno dediščino z vplivnim območjem. Zato je pred posegom v prostor v fazi njegovega načrtovanja potrebno pridobiti in upoštevati obvezujoče smernice pristojnih organov, strokovna mnenja in druga izdelana strokovna gradiva s področja varovanja konkretnega območja ali objekta. Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi v vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.
(24) Ohranjati je potrebno značilnosti v naravi ohranjenih starih zemljiških razdelitev, parcelne strukture, vegetacijske prvine, členitev prostora in značilne tradicionalne stavbe oziroma gospodarska poslopja, razmeščena v krajini, v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter rabi.
(25) Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu strateškega dela in v prikazu stanja prostora.
Območja ohranjanja narave
(26) Na območju Občine Kanal ob Soči se nahajajo območja z različnim varstvenim statusom: posebna varstvena območja (Natura 2000), zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in pričakovane naravne vrednote. Ohranjanje naravnih kakovosti se na celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri posegih na zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih ter posegih v naravne vrednote je potrebno upoštevati vse varstvene režime iz veljavnih predpisov in smernice pristojnih organov.
(27) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture, tako dejavnosti kot prostorskih ureditev, naj se zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot, Natura 2000 območja, zavarovana območja, ekološko pomembna območja in območja pričakovanih naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(28) Degradirane površine naravnega prostora se sanira in na njih postopno vzpostavlja naravno stanje.
2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
24. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
Na izhodiščih obstoječih veljavnega prostorskega plana in dejanske rabe iz prikaza stanja se določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. V odprtem prostoru krajine zunaj poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine.
2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
25. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve ter režime varovanj na območju. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za ostali prostor (izven stavbnih zemljišč) in se opredeljujejo glede na namensko rabo.
(2) Merila in pogoji stavbnih zemljišč in poselitvenega območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (GE). V eni enoti urejanja prostora so GE z istimi merili urejanja.
(3) PIP se izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem je pomembno upoštevati posebnosti vsakega območja posebej. V takšni obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujejo strateški del tega akta in UN. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej.
(4) Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični celici prostora GE in njihovi povezanosti v EUP ter na naboru tipiziranih urbanistično pravnih elementov. Zato naj ti pravni modeli obravnavajo GE kot funkcionalni prostor oziroma upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto. GE praviloma zajema vsaj eno, lahko pa tudi več zemljiških parcel, na katerih so zgrajeni objekti in stavbe oziroma je prostor/območje, ki je s tem aktom namenjen graditvi objektov.
(5) Pri stavbah, kjer identiteta prostora ni ključen element, naj ti prostorski modeli (GE) določajo predvsem robne pogoje umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev ipd. v širšem prostoru. Pravno prostorski modeli GE naj zajemajo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. Koncept PIP z mejo izrisa meje EUP združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je prostorsko mogoče predpisati en določen tip pravno prostorskega modela GE v enotnem/enem EUP.
(6) Pravno prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da hkrati na kar najbolj fleksibilen način zagotavljajo robne pogoje za:
– urbanistično oblikovanje gradbenih enot in njihovo korelacijo z drugimi že obstoječimi GE, najpomembnejšim javnim prostorom in sosednjimi GE oziroma mejo naselja,
– umestitev stavb in objektov na GE oziroma povezanost stavb s prostorom GE,
– urbanistično arhitekturno oblikovanje stavb (od tlorisnih razmerij stavb in ravni organizacije vhodov, oblikovanja fasadnega plašča in odprtin, oblikovanja streh …),
– dovoljen višinski gabarit stavb,
– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti zemljišč (GE) ter
– druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.
(7) Predpisovanje dopustne izrabe prostora za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja stavbne dediščine in prebivalstvenih gibanj. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli z drugimi regulatorji urejanja naselij.
(8) V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.
Določitev območij OPPN
(9) Občinski podrobni prostorski načrti so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez celovitega načrtovanja razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN je posebej pomembno uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter realizacija smiselnih in smotrnih parcelacij. Za posamezen prostor oziroma območje, ki se ureja z OPPN, naj se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.
(10) OPPN naj se izdelajo za celovito ali delno prenovo naselja, širitev naselja na nove površine, za območja naselja, kjer se s celovito obravnavo spreminja podrobnejša namenska raba, zgoščuje pozidava ali zajema urejanje večjih površin že zazidanih in degradiranih delov naselja ter za pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. OPPN naj se izdela tudi za območja sanacije razpršene gradnje ter za območja urejanja pomembnejše GJI in ureditev rekreacijskih površin.
2.7.0.0 Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta
26. člen
(koncept razvoja centralnih naselij)
(1) Za osrednje poselitveno območje v občini sta izdelana urbanistični načrt naselja Kanal in urbanistični načrt naselja Deskle. Slednji ob Desklah zajema še naselja, ki spadajo v širšo KK naselja, in sicer naselja Anhovo, Robidni Breg in Ložice. Urbanistična načrta sta temeljna dokumenta prostorskega razvoja za navedena naselja, ki se upoštevata pri načrtovanju novih posegov v prostor in njegove rabe.
Koncept razvoja naselja Kanal
(2) Prostor urbanističnega načrta Kanal obsega razvojni prostor občinskega središča – mesta Kanal. Meja UN obsega funkcionalno tesno povezan prostor mesta, ki proti zahodu sega do trase železniške proge. Območje urejanja v smeri sever–jug členi reka Soča. Razvojni koncept občinskega središča Kanal izhaja iz ugotovljenih kakovosti in razvojnih potencialov prostora. Ti se odražajo v kakovosti umestitve naselbinske strukture v lokalnih mikroambientih ter v prostorskih razvojnih možnostih, pogojenih predvsem z naravnimi in ustvarjenimi danostmi. V smislu razvojno investicijskih ukrepov je v ospredju prenova obstoječih prostorskih resursov in kakovostna nadgradnja obstoječih sistemov na način, da se odpirajo možnosti za povečanje zmogljivosti obstoječih ter umeščanje dodatnih funkcij. V območju občinskega središča so v povezavi z lokalnim središčem (Deskle) koncentrirane vse najpomembnejše družbeno upravne funkcije v občini.
(3) Dolgoročno se ohranja strnjeno pozidano jedro mesta Kanal na levem bregu reke Soče. Ob vseh pomembnejših središčnih prostorih ter ob primarni in sekundarnih oseh (Vojkovi ulici, Trgu svobode, delno tudi Staničevi in Gradnikovi ulici ter ob predvideni obvoznici) se vzpostavijo predvsem območja centralnih dejavnosti z umeščanjem novih objektov, zunanjimi ureditvami, predvsem pa s preoblikovanjem obstoječih objektov. Posebej pomembne so lokacije na križiščih obstoječih in načrtovanih prometnic, kjer se praviloma oblikujejo območja prepoznavnih javnih dejavnosti z objekti in zunanjimi ureditvami. Omogoči se vzpostavitev nove stanovanjske soseske na desnem bregu za različne skupine prebivalcev in z visokim bivanjskim standardom v obliki kompleksne, organizirane gradnje. Hkrati se sanira in ureja obstoječe stanovanjske soseske. Oblikovno, prostorsko in programsko različne zelene ureditve, zelene površine so v odmerjenih prostorskih razporeditvah integrirane v ostale ureditve – še posebej v razmerju do odprtega javnega prostora. V odnosu do grajenega mestnega tkiva so zelene površine koncipirane kot antipoli grajenim/tlakovanim prostorom.
(4) Koncept prometnega omrežja temelji na obstoječi prometni infrastrukturi – osnovni prometnici G2/103, ki pa se z načrtovano rastjo mesta prestrukturira tako, da se težišče tranzitnih prometnih tokov prenese na novo načrtovano obvoznico. Ta se v prostor umešča jugozahodno od urbane strukture mesta v robno območje pod železniško progo in poteka po skrajnem zahodnem robu UN. Nova obvoznica zagotavlja ravnotežje prometnih tokov, omogoča vzpostavitev nove mreže prometnic v območju širitve mesta v zahodnem delu in razbremeni prometnico preko jedra mesta. Urejanje priključnih cest bo potekalo postopno v odvisnosti od aktiviranja razvojnih potencialov mesta. Skupaj s cestno infrastrukturo se načrtuje tudi ureditev spremljajočih prometnih površin, kot so avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarske poti. V prometni sistem se vključuje osrednja kolesarska os od Nove Gorice do Tolmina, ki je umeščena ob železniški progi, nanjo pa se navezujejo glavne prečne povezave. Obstoječa komunalna omrežja za oskrbo z vodo, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se razvijajo in prenavljajo skladno z rastjo potreb v prostoru. Pomembna je prenova vodovodnega in izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja. V energetski oskrbi se ob klasičnih virih energije razvijajo tudi sistemi energetske oskrbe iz obnovljivih virov, zlasti energije sonca in biomase. Tako se načrtuje gradnja nove kotlovnice za oskrbo območij gostejše poselitve, objektov družbene infrastrukture, centralnih dejavnosti in industrije. Možna je navezava na plinovod, ki oskrbuje industrijski kompleks Anhovo.
(5) Načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami stanovanjskih sosesk. Območje proizvodnih dejavnosti na desnem bregu reke Soče se bo postopno preoblikovalo v območje centralnih dejavnosti. Na območju trškega jedra Kanala se prednostno izvede celovita prenova (OPPN 10-04) z vsebinsko, razvojno, prostorsko in umetnostno zgodovinsko prenovo središča Kanala v občinsko središče. Stavbna struktura je zasnovana na način, da sooblikuje javni prostor, pri tem se upoštevajo temeljna izhodišča ohranjanja kulturne dediščine. V tem delu se v celoti ohranja obstoječa stavbna struktura. Revitalizira se tudi obstoječa mreža javnega prostora. Razvoj terciarnega sektorja gospodarstva se usmerja v območje pod tovarno Plastik v povezavi s stanovanjsko pozidavo. Notranji razvoj je predviden na pretežnem delu urejanja širšega območja tovarne Plastik, širšega območja osnovne šole in območju na jugovzhodnem robu naselja ob prometnici. Gre za pretežno pozidana območja, s posameznimi neizkoriščenimi površinami ter manjšimi širitvami, ki tvorijo smiselne zaokrožitve. Na teh območjih je predvidena vzpostavitev stavbne strukture drobnega merila, pretežno enostanovanjske hiše. Večje širitve za območja stanovanj se nahajajo na desnem bregu reke Soče, pod obstoječo tovarno in dve manjši območji v severnem delu naselja – stanovanjska soseska in dom starejših občanov. V zahodnem območju na desnem bregu se dolgoročno urbanistično ureditev zastavlja povsem na novo, prav tako v severnem delu, kjer se območje za stanovanjsko gradnjo varuje kot dolgoročno rezervo. Stavbna struktura drobnega merila se vzpostavlja na območjih novih stanovanjskih sosesk.
(6) Na območjih obstoječih, izključno stanovanjskih površin se z vzdrževanjem obstoječih stanovanjskih objektov ohranjajo vzpostavljena prostorska razmerja, rast objektov pa zagotavlja le izboljšanje bivalnega standarda. Ruralni deli v območju UN se postopoma preobražajo v območja stanovanj z možnimi storitvenimi, servisnimi in obrtno proizvodnimi dejavnostmi.
(7) Merilo oblikovanja gradbenih enot in velikosti stavb namenjenih bivanju in dejavnostim naj omogoča le postavitev objektov, ki se v morfološko podobo naselja vklopijo tako, da se ohranja značilna podoba naselja in ne razvrednoti kakovosti kulturne krajine. V vseh območjih se naselbinska struktura razvija iz že vzpostavljenih meril višinskih gabaritov in krajine streh. V območju UN so opredeljena naslednja območja zelenega sistema: površine za oddih, rekreacijo in šport (ob osnovni šoli v Kanalu, ob vrtcu v Kanalu, manjša površina na vzhodnem robu naselja), pokopališče (v južnem delu naselja, kjer je predvideno tudi območje za širitev pokopališča), druge urejene zelene površine (znotraj grajene strukture, v vzhodnem delu naselja, na vznožju Banjške planote se rekultivirajo – ureditev območja za vrtičkarje) in obvodna vegetacija (na naravovarstvenem območju ob reku Soči).
Koncept razvoja naselja Deskle
(8) Območje UN Deskle vključuje naselje Deskle ter okoliška naselja Anhovo, Ložice in Robidni Breg. Deskle se bodo še naprej razvijale kot naselje, ki je po svoji vlogi in funkcijah komplementarno Kanalu. Razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti je predviden predvsem ob glavni prometnici v Desklah. Preostali del naselja Deskle ohranja predvsem stanovanjsko funkcijo, kot tudi naselji Ložice in Robidni Breg. V obstoječih izvornih vaških jedrih se pretežno izvaja razvoj s sanacijo javnega prostora in z zapolnitvami nepozidanih stavbnih zemljišč. V Anhovem se zagotavlja osrednji gospodarski prostor občine. V obstoječem industrijskem kompleksu se poleg delujočih industrijskih obratov, v degradiranem industrijskem območju načrtuje ureditev nove gospodarske cone, v katero je vključeno tudi degradirano območje stanovanjskih objektov. To se bo postopoma preobrazilo in priključilo v GC. Območje se namenja razvoju gospodarskih dejavnosti, pretežno sekundarnega in terciarnega sektorja. Na območju GC se vzpostavi stavbna struktura srednjega in velikega merila, nova mreža javnega prostora ter opredeli raster gospodarskih enot srednjega in manjšega merila z novo parcelacijo. Prenovljena in novo grajena cestna mreža v GC Anhovo naj po smereh, hierarhiji in standardu opreme izhaja iz koncepta razvoja gospodarske cone.
(9) V jedru naselja Deskle se izboljša kakovost bivanja s prenovo javnega prostora in izboljšanjem prometne varnosti pešcev in kolesarjev ter ureditvijo zelenih in rekreacijskih površin.
(10) Z organizacijo nove pozidave se ohranja prepoznavnost naselja ter zagotavlja večji prostorski red. Na ravninskem delu severno od Deskel se predvidijo nove površine za centralne dejavnosti. Večjih površin za nove stanovanjske soseske ni predvidenih, načrtovane so le manjše zapolnitve površin za gradnjo na območju obstoječe stavbne strukture. Le-te naj se zapolnijo s stavbno strukturo drobnega merila.
(11) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij stremi k povečanju enovitosti naselij. Novejša stavbna struktura naj sledi oblikovnim značilnostim in gabaritom, orientaciji in naklonom streh že obstoječe stavbne strukture.
(12) Obstoječe kanalizacijsko omrežje se dograjuje in navezuje na čistilno napravo. Prednostno se izgrajuje manjkajoče vodovodno omrežje, postopoma pa se obnavlja obstoječe. Obstoječe nizkonapetostno zračno omrežje se v celoti nadomesti z zemeljskim. Posodobi se srednjenapetostne odcepe in transformatorske postaje. Prometno omrežje znotraj obstoječih urbanih struktur je načeloma zadovoljivo, potrebne so tehnične sanacije nekaterih odsekov.
3.0.0.0 Izvedbeni del OPN
3.1.0.0 Splošne določbe
3.1.1.0 Pravni obseg akta
27. člen
(pravni obseg glede na vrsto posegov)
(1) OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in drugem pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor: na novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer obstoječe stanje zgrajenih objektov nima pravne podlage, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega akta.
(2) V območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo določila veljavne zakonodaje na tem področju (ZGO-1 in Uredbe). Za posege po izdanih gradbenih dovoljenjih se smatra, da niso v nasprotju s tem odlokom.
(3) V primerih eventualnih kontradiktornosti med posameznimi določbami se, poleg interpretacije zakonodaje, v tem odloku upoštevajo določila oziroma izrazi: določeni v hierarhiji določil v 29. členu, v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku, v obrazložitvi akta ter termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki so sestavine tega akta.
28. člen
(skladnost posega z OPN)
(1) Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi OPN:
– s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip)),
– z določili PIP za KGV po posameznih namenskih rabah zunaj območja stavbnih zemljišč (KGV – 3.3.0.0) oziroma določili PIP za dotičen tip EUP za posege na območju stavbnih zemljišč (3.4.0.0),
– z merili in pogoji varovanj (3.1.4.0), ki so prikazani v prikazu stanja prostora (_3223_varst_gji),
– z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0.) ter
– s posebnimi merili in pogoji urejanja EUP oziroma podobmočij KGV (3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP).
(2) Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0).
29. člen
(hierarhija določil)
(1) Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljena v 3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (še posebej v petem stolpcu) so pravno nadrejena ostalim določilom PIP za posamezno EUP. Poleg tega pa so določila tipov in števila glavnih stavb (navedenih v tretjem stolpcu) in števila pomožnih stavb (navedenih v četrtem stolpcu) specifikacije nadrejene določilom glede vrste in števila stavb, ki so določeni v posameznem tipu GE.
(2) Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila, opredeljena za tovrstne stavbe (54. člen).
3.1.2.0 Namenska raba
30. člen
(namenska raba)
V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN.
+---------------------------------------------------------------+
|I. Območja stavbnih zemljišč |
+-------------------------------+-------------------------------+
|Osnovna namenska raba prostora |Podrobnejša namenska raba |
| |prostora |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|Oznaka |Opis |Oznaka |Opis |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|S |območja stanovanj |SS |stanovanjske |
| | | |površine |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| | |SK |površine |
| | | |podeželskega naselja|
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|C |območja centralnih |CU |osrednja območja |
| |dejavnosti | |centralnih |
| | | |dejavnosti |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| | |CD |druga območja |
| | | |centralnih |
| | | |dejavnosti |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|I |območja proizvodnih |IP |površine za |
| |dejavnosti | |industrijo |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| | |IG |gospodarske cone |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| | |IK |površine z objekti |
| | | |za kmetijsko |
| | | |proizvodnjo |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|B |posebna območja |BT |površine za turizem |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|Z |območja zelenih |ZS |površine za oddih, |
| |površin | |rekreacijo in šport |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| | |ZD |druge urejene zelene|
| | | |površine |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| | |ZK |pokopališča |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|P |območja prometnih |PC |površine cest |
| |površin | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| | |PŽ |površine železnic |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| | |PO |druge prometne |
| | | |površine |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|E |območja energetske | | |
| |infrastrukture | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|O |območja okoljske | | |
| |infrastrukture | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|A |površine razpršene | | |
| |poselitve | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
| |razpršena gradnja | | |
+---------------------------------------------------------------+
|II. Območja kmetijskih zemljišč |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|K1 |najboljša kmetijska | | |
| |zemljišča | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|K2 |druga kmetijska | | |
| |zemljišča | | |
+---------------------------------------------------------------+
|III. Območja gozdnih zemljišč |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|G |gozdna zemljišča |GP |gozd s posebnim |
| | | |namenom |
+---------------------------------------------------------------+
|IV. Območja voda |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|V |površinske vode |VC |celinske vode |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|VI |območje vodne | | |
| |infrastrukture | | |
+---------------------------------------------------------------+
|V. Območja drugih zemljišč |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|L |območja mineralnih |LN |površine nadzemnega |
| |surovin | |pridobivalnega |
| | | |prostora |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
|OO |druga območja | | |
+----------+--------------------+----------+--------------------+
3.1.3.0 Način urejanja
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
31. člen
(1) OPN določa urejanje po EUP z opredelitvijo namenske rabe, določil PIP in OPPN. DPPN in občinski podrobnejši izvedbeni akti, ki ostanejo v veljavi, so v OPN le povzeti. Poleg tega veljajo tudi režimi varovanj iz prikaza stanja (v prilogi).
(2) Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP. Prostorski izvedbeni pogoji skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN kot pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov za vse EUP. Tako predpisujejo tudi merila in pogoje razmerij med EUP, nadalje glede parcelacije, priključevanja na javno infrastrukturo, glede varstva narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanja kulturne dediščine, zatem glede načina umeščanja stavb glede lege, velikosti in oblikovanja – na tak način in tako natančno, da je v teh delih akt podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za posege v prostor.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno določeni za območja stavbnih zemljišč (torej za poselitev) in posebej za preostali prostor občine – torej zunaj območja stavbnih zemljišč. Pri slednjem so izjeme le površine prometne infrastrukture.
32. člen
(PIP v EUP stavbnih zemljišč)
(1) Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.4.0 GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih gradbenih enot in hkrati so zanje določeni prostorsko izvedbeni pogoji na ravni tipa PIP GE oziroma posebnosti posamičnih GE glede na tip. GE z enakimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami so združene v en EUP. V aktu je tako za vsak EUP predpisana celotna vsebina PIP, ki je določena z ZPNačrt in Pravilnikom.
(2) Za ta namen so v odloku med drugim določeni tudi:
– uporabljeni izrazi na EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0),
– tipi GE z robnimi določili PIP za organizacijo in urbanistično oblikovanje grajene strukture oziroma objektov na GE (3.4.3.0),
– tipi stavb z robnimi določili glede oblikovanja le-teh (3.4.4.0, točka 2.0 posameznega tipa GE),
– specifikacija EUP s posebnimi merili PIP (3.5.0.0).
33. člen
(PIP v EUP zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP KGV)
(1) Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV po vrsti rabe na: kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine in druga območja (torej vsa nestavbna zemljišča). Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve PNRP – po posameznih vrstah namenske rabe – v sloju podrobnejše namenske rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip).
(2) Znotraj EUP KGV so tudi sledeča podobmočja EUP KGV, ki imajo določena specifična merila in pogoje urejanja:
– enote razpršene gradnje (ERG – fundusi stanovanjskih in drugih stavb) – PIP urejanja v 52. členu,
–.ek in .sa – sanacije in eksploatacije površin nadzemnega pridobivalnega prostora v 44. členu,
–.vg – varovalni gozd – PIP urejanja v 45. členu,
–.re – rekreacija – PIP urejanja v 46. členu,
–.pp – varovanje lokacij za pokope prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč; PIP v 47. členu,
–.pz – varovanje lokacij za pokope živali v primeru naravnih in drugih nesreč; PIP v 48. členu,
–.ru – varovanje lokacij za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč; PIP v 49. členu.
3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
34. člen
(usmeritve za OPPN)
(1) Na območjih, za katere je predvidena priprava občinskega podrobnejšega prostorskega načrta (OPPN), bo možno poseg izvesti po sprejetju takšnega akta in le v skladu z njegovimi določili. Grafične opredelitve in usmeritve, ki so v tem OPN določene za vsak posamezni OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezne vsebine glede koncepta ureditve, namena, obsega in načrtovanih zmogljivosti.
Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena
(2) Predvideni OPPN se na podlagi utemeljenih pobud lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja lahko spremeni oziroma se opredeli nov To je mogoče kolikor spremenjen oziroma nov OPPN ni v nasprotju z odlokom OPN, še posebej UN.
(3) OPPN je možno pripraviti tudi v naslednjih primerih: za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje, za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, s katerimi se zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za načrtovanje urejanja površin, ki so javno dobro potrebno za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb v občini ter za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij.
(4) OPPN je potrebno praviloma, izdelati še v naslednjih primerih:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
– igrišče za golf ne glede na velikost in kamp nad 0,5 ha,
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov in nimajo urejenega javnega dostopa,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom.
(5) Pred pričetkom priprave OPPN je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – na vsaj taki ravni poglobljenosti in takih metodoloških izhodiščih, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati in utemeljiti kot spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve, s katerimi mora biti tak akt tudi utemeljen.
(6) V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno prostorsko zaokrožena, ostanek pa ne sme biti manjši od 5000 m2. Poleg tega morajo biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN predvidenega OPPN. Prav tako morajo biti za celotno območje izdelane tudi rešitve prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelan program opremljanja zemljišč.
(7) Odločitev o spremembi OPPN oziroma izdelavi novega OPPN glede na OPN sprejme, na podlagi utemeljene ocene iz predhodno izdelanih dopolnilnih strokovnih podlag, občinski svet.
Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih ureditev
(8) Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo najmanj dveh rešitev. O izbiri rešitve odloči pristojni organ občine. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu o pripravi OPPN.
Pravno stanje v prehodnem obdobju na območjih OPPN
(9) Do sprejema predvidenega OPPN veljajo PIP, opredeljeni za EUP na njegovem območju. Na območjih izvedbenih aktov, ki ostanejo v veljavi, se pravno stanje glede urejanja tudi po sprejetju OPN ne spreminja.
3.1.4.0 Varovanja
35. člen
(varovanja v prostoru)
Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb.
36. člen
(splošni pogoji varovanja kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: KD). To so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote KD z vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz prikaza stanja prostora in drugih uradnih evidenc.
(2) Na območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine določeni v 37. členu.
(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(5) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(6) Za posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni spomenik, spomeniško območje, vplivno območje kulturnega spomenika in spomeniškega območja, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, spomeniškega območja, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(8) Za odstranitev objekta varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskave in odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(9) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje in njihovo vplivno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirano enoto kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovano vrednoto ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo, poleg določb prejšnjega odstavka tega člena, tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine in so določeni v 37. členu.
(12) Pri projektiranju in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo zanje. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih so objekti in območja zavarovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(13) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot KD se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(14) V območju registriranih enot kulturne dediščine naj se praviloma ne postavlja večnamenskih kioskov, v ta namen se uporabijo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine. Kadar teh možnosti ni, ali gre le za začasno rešitev (prireditve, sezonska raba ipd.) je postavitev kioska dopustna pod pogoji in ob soglasju pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
37. člen
(pogoji in usmeritve za varovanje posamezne zvrsti kulturne dediščine)
Arheološka dediščina
(1) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilce reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev arheološkega najdišča.
(2) V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(3) Pri posegih večjih razsežnosti (območja izvedbenih prostorskih načrtov oziroma območja, ki predstavljajo območja poselitve), ki so v celoti, delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča se zagotovi arheološki pregled na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine. Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo pogledi iz okolice.
(4) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(5) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Stavbna dediščina
(7) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(8) Varuje se primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova.
(9) Varuje se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
(10) Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt).
(11) Varuje se prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova.
(12) Varuje se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(13) Nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti.
(14) V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine (npr. postavitev reklamnih panojev in energetskih naprav).
(15) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).
Naselbinska dediščina
(16) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Kulturna krajina
(17) Za registrirano kulturno krajino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so: krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice …), odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
Memorialna dediščina
(18) Varuje se avtentična lokacija, materialna substanca in fizična pojavnost enote dediščine.
Varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico (vedute na enoto dediščine). Na območjih enot memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območjem memorialne dediščine. V memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
Območje druge dediščine
(19) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so: materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
Sakralna dediščina
(20) Na sakralnih objektih so dopustni samo posegi, ki se nanašajo na sakralno dejavnost. Pozidava drugih objektov ni dopustna.
Vplivna območja
(21) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati sledeče usmeritve: ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante, ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin, ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine, usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto, pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo, usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov, preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih, pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
Varstvo vojnih grobišč
(22) Na območju občine se nahajajo tri grobišča borcev narodnoosvobodilne vojne (Prilesje pri Plavah, Anhovo, Avče), tri grobnice borcev narodnoosvobodilne vojne (Morsko, Kanal, Kal nad Kanalom), avstroogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Kalu nad Kanalom in italijansko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Avčah.
(23) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
38. člen
(varovanje naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora, zdravja ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varovanje kmetijskih zemljišč
(1) Varovanje kmetijskih zemljišč je v osnovi opredeljeno s kategorijo namenske rabe in PIP za tovrstno namensko rabo, ki je opredeljena v EUP KGV K/K1/K2 (41. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja kmetijstva, usmeritve za ravnanje in varstvo kmetijskih zemljišč v smernicah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo (november 2009) ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(2) Rodovitna zemlja se po izvedenih gradbenih posegih uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, za sanacijo degradiranih območij in urejanje zelenih površin, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, grajenega na mestu, kjer je bila odrinjena.
(3) Za varstvo kmetijskih zemljišč je treba upoštevati še naslednje ukrepe: preprečiti je potrebno izlitja nevarnih snovi na kmetijska zemljišča (namestitev lovilcev olj za preprečitev izpiranja na kmetijske površine) ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje, preprečiti onesnaženje tal oziroma kmetijskih zemljišč in rastlin, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti v predelih kmetijske pridelave, med gradnjo dovoznih cest do objekta se morajo vozila v največji meri izogibati manipuliranju na sosednjih kmetijskih zemljiščih, posegi naj se na posameznih/dotičnih kmetijskih zemljiščih izvedejo tako, da v najmanjši možni meri vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča, potrebno je izvesti sanacijo in rekultivacijo kmetijskih zemljišč, ki bodo v času izvedbe posegov degradirane. Na površinah, kjer so načrtovani začasni objekti za izvedbo posegov se po dokončanju del vzpostavi prejšnje stanje, potrebno je zagotoviti zadostno število prehodov za kmetijsko mehanizacijo na območju predvidenih gradenj.
(4) V primeru umeščanja novih oziroma večjih infrastrukturnih objektov v kmetijski prostor se jih umešča tako, da se kar najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča ter se zagotovi ustrezen odmik od le-teh. Na območjih predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč. Na najboljša kmetijska zemljišča (oziroma trajno varovana kmetijska zemljišča) se posega šele, ko so izkoriščene možnosti uporabe drugih zemljišč nekmetijske rabe in zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko rabo.
Varovanje gozdov
(5) Varovanje gozdov je opredeljeno v EUP KGV na področju ali na območjih PNRP G (42. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja gozdarstva, smernice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za gozdarstvo in Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Tolmin (julij 2009) ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(6) Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje je potrebno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira. V času gradnje je prepovedano poseganje v gozdove izven območja gradnje ter odlaganje materiala v gozdove.
(7) Potrebno je ohranjati prehodnost gozdnih prometnic. Pogoji gozdne proizvodnje ne smejo biti poslabšani. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih oblikah vegetacije. Gozdni rob je potrebno sanirati tako, da je le ta iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst, prednost naj ima potencialna vegetacija. V prečnem prerezu naj se gozdni robovi stopničasto dvigujejo.
(8) V času izvedbe plana je potrebno za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove RS. Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih in gozdarstvu do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Krčitev gozda se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede ZGS. Prepovedano je krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanja izvirov. Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo. Ohranjati je potrebno večje gozdne komplekse. Večji posegi vanje niso dopustni. Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno. Raba in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti.
(9) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(10) Na območju varovalnih gozdov so dopustni le posegi v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in veljavno zakonodajo – Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10) in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd.
Varovanje voda
(11) Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV, na področju PNRP V (43. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Agencije republike Slovenije za okolje (september 2009) ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(12) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
(13) Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na poplavnih območjih je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti (na osnovi karte in Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja – Uradni list RS, št. 89/08, 77/11) tako, da objekti in ureditve ne bodo ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti drugih območij.
(14) Na EUP stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so drugi posegi in nove gradnje dovoljeni le, če se s predhodno izdelano hidravlično hidrološko študijo, izdelano v skladu z uredbo iz prejšnjega odstavka, izkaže, da gradnja ali drug poseg ne bo povzročil povečanja poplavne nevarnosti.
(15) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. V času gradnje je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.
(16) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno z ZV-1 in predpisi s področja varstva okolja. Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s 6. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12).
(17) Odpadne tehnološke vode naj se čisti na izvoru, tako da bodo ustrezale s predpisi določenim mejnim koncentracijam za izpuste v kanalizacijo oziroma vodotoke.
(18) Komunalne odpadne vode se odvaja v omrežje javne kanalizacije na območjih opremljenih z javno kanalizacijo v skladu z določili 8. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12). Če na območju poselitve ni javne kanalizacije se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb načrtuje in izvaja v skladu z določili od 2. do 7. točke, 7. člena prej navedene uredbe.
(19) Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno stopnjo čiščenja, tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo presegala mejne vrednosti določene z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12).
(20) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.
(21) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12).
(22) Za kmetovanje na območjih kmetijstva, predvsem glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja, je z vidika kemijskega in biološkega stanja voda bistveno, da je v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 98/11) in Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09). Pri izvajanju kmetijske prakse naj se dosledno upošteva širina obrežnega pasu ob vodotokih (vsaj 5,0 m za vodotoke 2. reda in vsaj 40,0 m za vodotoke 1. reda).
(23) Na območju kopalnih voda je potrebno zagotoviti ustrezno kakovost kopalne vode. Potrebno je upoštevati Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08) oziroma veljavno zakonodajo.
(24) Na območju površinskih kopov je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z meteorno in tehnološko vodo, ki je lahko močno obremenjena z drobnimi delci.
(25) Ohranja se vodotoke z obrežnim rastjem ne glede na namensko rabo na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(26) Posege v strugo in v vegetacijski pas ob vodotokih pri izvajanju del za varovanje voda in del na podlagi koncesije za izkoriščanje vodne energije se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5,0 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoka steblike), na obeh straneh struge.
(27) V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.
Varovanje vodnih virov
(28) Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se izvajajo v skladu s predpisi s tega področja. Varstvena območja vodnih zajetij in drugih vodnih virov so določena s predpisi države o varstvu virov pitne vode. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
(29) Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih ta akt omogoča in dovoljuje, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja varstva virov pitne vode.
(30) Na tretjem (3.) vodovarstvenem območju je dopustno graditi objekte ali naprave 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. V drugem (2.) vodovarstvenem območju gradnja stavb ni dovoljena v primeru, ko bi se z gradnjo stavb ali naprav zmanjšala prostornina vodonosnika, presekal tok podzemne vode ali zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom. Na prvem (1.) vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in naprav za črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode.
(31) Zaradi varovanja virov pitne vode je način kmetovanja treba prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.).
(32) Za zajetja, ki nimajo urejene priprave vode oziroma le ta ni zadostna, je potrebno urediti ustrezno pripravo vode, uvesti HACCP sistem. Vodna zajetja se redno vzdržujejo in čistijo.
(33) Iz stanovanjskih in gospodarskih območij ter prometne infrastrukture mora biti odvajanje in čiščenje odpadnih vod urejeno v skladu s predpisi s področja varstva voda.
Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin
(34) Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Posegi se lahko izvajajo le za namen izkoriščanja naravnih virov v skladu z določili in na način določen s predpisi s področja rudarstva ter določili tega odloka.
Varovanje in ohranjanje narave
(35) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih ohranjanja narave se upoštevajo izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti kot so opredeljena v naravovarstvenih smernicah, ki jih je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, k projektni dokumentaciji pa naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor. Območja varovanja narave (območje Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja) so grafično prikazana v prikazu stanja prostora.
(36) Pri območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih se praviloma sicer načrtuje osvetljevanje, naj se zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) območja ne osvetljuje ali predvidi razsvetljavo v čim manjšem obsegu. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10).
(37) Pri območjih načrtovane namenske rabe, kjer se posega v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti je potrebno lesno zarast odstraniti le v najnujnejšem obsegu in izven gnezditvenega obdobja ogroženih in zavarovanih vrst ptic (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah na rdeči seznam, Uradni list RS, št. 82/02, 42/10; Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09 in 102/11) kot je npr. rjavi srakoper (Lanius collurio). Morebitno poseganje v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja od 1. avgusta do 1. marca.
(38) V primerih, kjer se pri prenovi objektov ugotovijo morebitna kotišča, prezimovališča ali počivališča ogroženih netopirjev (npr. Rhinolophus sp. idr.) na podstrehah objektov, se z deli začasno prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. Kolikor je ugotovljeno, da se v/na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture).
(39) Območje Občine Kanal ob Soči sodi v goriški ribiški okoliš, ribiško upravljanje na vseh vodotokih pa izvaja Ribiška družina Soča. Na območju občine je evidentiranih deset vrst rib in ena vrsta rakov deseteronožcev. Sedem vrst je zavarovanih s habitatno direktivo. Šest vrst je zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09 in 102/11), sedem vrst je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst, devet vrst pa je zaščitenih z ribolovno mero in/ali varstveno dobo.
(40) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti na vodotoku se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se osenčenost oziroma osončenost struge in brežin vodotokov. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih rib. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
(41) Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na podlagi dovoljenj v skladu s predpisi s področja varstva voda in na način, da se bistveno ne spreminjajo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali.
(42) Pri pripravi OPPN se predhodno preveri, če na območju ni habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo in niso habitat živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in zavarovane.
(43) Pri posegu na območje naravne vrednote se upoštevajo podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote, ki so določene v prilogi štiri (4) Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09 in 93/10). Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Med naseljem in varovanim območjem naj se ohranja tamponska cona (odprti prostor, zeleni pas), ki bo omilil dejanske vplive naselja na ekološke razmere habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo.
(44) Preprečuje se odlaganje vseh vrst odpadkov v naravi. Obstoječa nelegalna odlagališča se sanira.
(45) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON. Pred posegi, ki so povezani z obsežnejšimi zemeljskimi deli kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda, kanalizacije in kablovodov se po predhodnem dogovoru s pristojnim ZRSVN omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Pri posegih z manj obsežnimi zemeljskimi deli se investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojni ZRSVN.
(46) Na območju Soške doline v ravninskem delu naj se pred vsakim posegom, kjer se bodo površine pozidale (vključno s površinami za šport), območje pregleda konec februarja/začetek marca zaradi možne prisotnosti dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus ssp. biflorus). V primeru najdbe se osebke presadi na primerne lokacije (transplantacija). Enako velja za nagubanolistno ščetinko (Oplismenus undulatifolius), predvsem na delih, kjer uspeva nitrofilna vegetacija, za to vrsto pa velja pregled od poletja do jeseni.
(47) Parkovne in druge zasaditve, se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
(48) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov naj se gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s klančino in primerno prehodna za vidro ter druge sesalce, širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven prehod, dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali primernih stopnic). Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke ne, saj predstavljajo nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti /kanali s polico vsaj na eni strani.
(49) Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad). Morebitne obstoječe črne točke povozov (predvsem dvoživk) se ob selitvah (spomladi in jeseni) ustrezno opremi z zaščitnimi ograjami, dvoživke se v tem obdobju prenaša čez prometnice ali pa se jih usmeri v primeren podhod (če je možno se dodatne podhode tudi izgradi).
(50) Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi v izvedbi, ki je primerna za ptice (podzemno polaganje vodov, pri nadzemnih stebrih izolatorji obrnjeni navzdol) in preprečuje električne udare in pomore ptic. Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic (gnezditve potekajo od meseca marca do konca avgusta).
(51) Na območju NV in EPO Soča ni dovoljena nadelava novih poti in postavitev objektov. Obstoječe obrežne vegetacije se ne odstranjuje. V primeru zasaditev se uporablja avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo. Vzdolž reke se odstranjuje invazivne vrste, predvsem bambus, ki se ponekod že razrašča ob reki (Plave).
Varovanje krajine
(52) Ohranjati je potrebno obstoječe prostorsko razmerje med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim prostorom z naslednjimi ukrepi:
– ohranjanje posebno vrednih krajinskih območij in prvin prepoznavnosti krajine,
– ohranjanje prvobitnih, težje dostopnih predelov,
– ohranjanje vidnosti posameznih znamenj v prostoru,
– ohranjanje posebnih reliefnih oblik,
– ohranjanje oblike dolin kot posebne krajinske in morfološke enote,
– tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije naj poteka v logičnih vzorcih, ki morajo prevzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine,
– v čim večji meri se ohranjajo obmejki, živice, pri umeščanju enostavnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov, namenjenih kmetijski rabi, je treba upoštevati smernice za varstvo kulturne dediščine; objekte je možno postaviti le v okviru kmečkega gospodarstva ob gospodarskih objektih,
– na območju naselbinske dediščine in na območju kompleksnega varstva kulturne dediščine postavitev rastlinjakov in steklenjakov ni dovoljena,
– pri sanaciji opuščenih kopov mineralnih surovin naj se končno oblikovanje reliefa prilagodi okoliškemu terenu.
(53) Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne kulturne krajine so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja potrebne oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti posamezne kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih EUP in podobmočjih EUP KGV. V fazi gradnje se pri vseh posegih izvaja sprotna sanacija v skladu z usmeritvami.
(54) Ob poseganju v območja krajinske prepoznavnosti je treba upoštevati in ohranjati tiste značilnosti, zaradi katerih je določeno območje spoznano za vredno ohranjanja.
(55) Varstvo kulturne krajine je lahko uspešno le v sklopu celovitega varstva dediščine in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura itd.
(56) Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij.
(57) Pri posegih v odprto krajino se obstoječo drevnino (živice, zaplate gozdov, skupine dreves, posamezna drevesa) ohranja in vključuje v predvidene programske dejavnosti v največji možni meri. Ohranja se drevesna oziroma grmovna zarast znotraj kmetijskih zemljišč in ob vodotokih.
(58) Pri umeščanju daljnovodov in drugih linijskih infrastrukturnih objektov je potrebno z ustreznimi ureditvami zagotoviti, da nadzemni deli objektov in naprav ne bodo degradirali najpomembnejših vedut, tekstur v prostoru kulturne krajine ter oblikovanih dominant (npr. cerkve). Tovrstni stolpni objekti (npr. drogovi) naj bodo v krajini v največji možni meri nevtralizirani – npr. z izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami in v svetlo kovinsko sivi barvi.
(59) Ohranja se vedute in sekvence pogledov na prostorske dominante (Korada, Kanalski Kolovrat, Sv. Gora) in druge vidno izpostavljene elemente v prostoru (cerkve).
Varovanje tal
(60) Ob izvajanju del v okviru predvidenih posegov je potrebno narediti vse, da se ne poškodujejo sosednja zemljišča. Preprečiti je potrebno izlive nevarnih snovi v tla ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepe, preprečiti onesnaženje tal, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti v predelih zemljišč za kmetijsko pridelavo.
(61) Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano. Zagotoviti je potrebno ureditev ploščadi za parkiranje delovnih strojev (nepropustna betonska ploščad, lovilci olj).
(62) Obvezna je sprotna sanacija in rekultivacija na območjih posegov, kjer obstaja nevarnost erozije. Na ogroženih območjih (plazljiva in erozijska območja) je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov (sanacija aktivnih erozijskih območij in območij z veliko možnostjo plazenja tal) in z omejevanjem razvoja, sorazmerno stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(63) Pri posegih na erozijska območja je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.
(64) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena so novogradnje ter druga večja zemeljska dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena.
Varovanje okolja in varovanje zdravja
(65) Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi s širitvijo povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob podaji projektnih pogojev zanj.
(66) Obstoječe in predvidene proizvodne in industrijske dejavnosti se usmerja v prenovljeno gospodarsko cono Anhovo, s čimer se dolgoročno ustvarjajo prostorske enote z jasno oblikovano namembnostjo.
(67) Območja površinskih kopov morajo praviloma biti ograjena (žična ograja, nasip). Dostopne poti do površinskega kopa je potrebno zagraditi z ustrezno zapornico, poleg tega je potrebno postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in opozorilo o nevarnosti padca v globino.
(68) Gradnja stavb je dopustna samo na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode. Na območjih poselitve, ki ni komunalno opremljeno v skladu s 6. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12), je gradnja stavb dopustna, če je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb zagotovljena v skladu s 7. členom prej navedene uredbe.
(69) Z odpadki, ki bodo nastali pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objektov je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov. Gradbene materiale in druge odpadke, ki bodo nastali med rušenjem obstoječih objektov, je potrebno odlagati v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki. Pri izvajanju posameznih posegov je potrebno zagotoviti, da odvečni zemeljski in gradbeni materiali ter drugi odpadki ne bodo odloženi izven meja predvidenega posega. Vse odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju strojev (odpadna olja, naoljene krpe), ter druge nevarne odpadke je treba zbirati in oddati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Pri ravnanju z azbestnimi odpadki je potrebno upoštevati določila Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08).
(70) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z Odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 51/08). Imetnik mora odpadke do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje skladiščiti ločeno in z njimi ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. Prepovedano je med seboj mešati različne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti. Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v ta namen zgrajenih in ustrezno varovanih skladiščih na območju, kjer so nastali. Pošiljko odpadkov, ki jo imetnik oziroma proizvajalec odpadkov oddaja v nadaljnje ravnanje pooblaščenemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov, mora spremljati evidenčni list. Evidenčne liste naj se hrani za obdobje 5 let (Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08)).
Varstvo zraka
(71) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega prašenja. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet, je treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja prometa na poselitvenih območjih.
(72) Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v skladu z zakonskimi zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
(73) Spodbuja se uporabo obnovljivih virov energije (uporaba lesne biomase, bioplina, sončne energije in energije vetra za lastne potrebe) in energetsko varčno gradnjo. Pri vseh novogradnjah, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi. Pri graditvi in obnovi objektov na stanovanjskih območjih (S), območjih centralnih dejavnosti (CU,CD), posebnih območjih namenjenih posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem (BT), območjih za gospodarske cone (IG) in industrijo (IP), se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri posodabljanju in prestrukturiranju industrije se uvaja BAT tehnologijo, ravno tako velja za nove proizvodne obrate. Pri umeščanju novih dejavnosti v gospodarsko območje se umešča predvsem čisto industrijo oziroma se vsako dejavnost in predvidene emisije preuči z vidika kumulativnih vplivov z obstoječimi dejavnostmi na območju.
(74) Med izvajanjem gradnje je potrebno redno čiščenje in po potrebi vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil, zavarovanje tovora pred raznašanjem vetra in uporabljati tehnično brezhibno mehanizacijo.
(75) Za spremembo potovalnih navad v naseljih je potrebno izvajati ukrepe spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter dvigovanje ekološke ozaveščenosti prebivalcev. Kolesarske steze se poveže s postajališči javnega potniškega prometa in parkirnimi površinami za motorna vozila.
(76) Pri izkoriščanju mineralnih snovi se izvede ustrezne ukrepe za zmanjševanje emisij v zrak (zlasti prašenja): vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu; v sušnem obdobju naj se zagotovi zadostna količina vode in izvaja škropljenje; prekrivanje materiala, ki je naložen na tovorna vozila za transport; zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije itd.
Območja varstva pred hrupom
(77) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v odloku opredeljene za vse vrste PNRP oziroma za vse tipe GE – tako, da je z njimi pokrit prostor celotne občine. Kadar se GE nahaja v območjih različnih stopenj varstva se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 % površine GE. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se upošteva Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) tako, da so za prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred hrupom.
(78) Območja I. SVPH v občini se lahko določi le za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom. To je za površine na mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge.
(79) Območje II. SVPH velja na območju podrobnejše namenske rabe prostora, kot je določena v 4. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10), na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.
(80) Na območjih IV. SVPH je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH.
(81) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za območje III. SVPH.
(82) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. Pri urejanju gospodarskih con naj se na obrobje umešča manj hrupne dejavnosti.
(83) Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev ter njihovim rednim vzdrževanjem. Gradbena dela naj ne potekajo v nočnem času.
(84) V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti.
(85) Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve, kjer je pričakovati, da bo presežena mejna vrednost kazalcev hrupa določena za posamezno območje (npr. z uporabo zvočnih naprav na prostem), je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
(86) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(87) Kot določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim, gostinskim, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji v vplivnem območju virov EMS niso dopustne. V koridorjih daljnovodov je izrecno prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. V varovalnih koridorjih obstoječih vodov se dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti za potrebe kmetijstva in za lastne potrebe v skladu s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10). Pri umestitvi novih ureditev in dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan mora biti tak odmik od virov EMS, da efektivne vrednosti jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96 in 41/04 – ZVO-1).
(88) Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih objektov je potrebno, zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem, zagotavljati naslednje odmike (merjeno od osi voda, na vsako stran) teh objektov od virov EMS: za nadzemni elektroenergetski vod 110 kV – po 15,0 m, za nadzemni elektroenergetski vod 400 kV – po 40,0 m, za podzemni elektroenergetski vod 110 kV – po 5,0 m. Tovrstne odmike pri razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) ali drugih objektih, ki so viri EMS se merijo od ograje, od meje EUP ali zunanje stene objekta – vira EMS (če je v drugem objektu), in sicer: 15 m za nazivno napetost 35 kV do 110 kV in 40 m za nazivno napetost 220 kV in 400 kV.
(89) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja in zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene.
(90) Povzročitelj obremenitve okolja s sevanjem mora zagotoviti ograditev bližnjega polja okrog vira sevanja, če vira sevanja ni mogoče namestiti tako, da je onemogočen dostop na območje čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja ali če čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja na tem območju kot posledice obratovanja ali uporabe vira ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi varstva pred sevanjem.
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
(91) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
(92) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10). Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati ciljne vrednosti te uredbe.
(93) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 MWh.
(94) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
(95) Predvsem je potrebno upoštevati sledeča navodila: za osvetlitev naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke), namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure).
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(96) Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri načrtovanju gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Območja ogroženosti pred poplavami, erozijo in plazenjem so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
(97) Gradnje in prostorske ureditve na erozijskih, plazovitih in potresnih območjih so dovoljene le, če so v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gradnja na ogroženih območjih je dovoljena le, če je v funkciji varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej gradnja objektov za zaščito pred erozijo in plazenjem. Gradnja in prostorske ureditve na potresnih območjih morajo biti skladne s predpisi s področja potresno odporne gradnje.
(98) Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih območjih morajo upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih predpisuje zakon o vodah in podzakonski predpisi s področja varovanja in upravljanja voda. Vse ureditve je potrebno načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Dovoljena je gradnja objektov, ki so v funkciji varovanja pred poplavami, izjemoma tudi vzpostavitev začasnih ureditev oziroma objektov, ki niso stavbe. Pri tem je potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlični izračun in tehnično tehnološko presojo. Za te posege je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. Za umeščanje objektov in drugih večjih ureditev na poplavna območja je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti na osnovi karte in Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 77/11). Na območjih, kjer se bodo izvajali protipoplavni ukrepi, kot so nasipi ali regulacije, naj se strugo in obrežje uredi čim bolj sonaravno.
(99) Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev širjenja požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo.
(100) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
(101) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi do VIII. in IX. stopnje po MSC lestvici. Pospešek tal na območju občine je (g) – 0,500. V obstoječih stavbah je pri vseh večjih konstrukcijskih posegih (rekonstrukciji, dozidavi ali nadgradnji objekta) potrebno izvesti protipotresno sanacijo.
(102) Na območju občine ni posebnih območij za potrebe obrambe. V Občini Kanal ob Soči ni naselij z več kot 5000 prebivalci zato zaklonišč ni potrebno graditi, vendar se pri gradnji družbenih, industrijskih in večstanovanjskih objektov priporoča graditi zaklonišče za primer vojne nevarnosti. V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe (razen E, P, O) lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanja in pomoči za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni. V primeru vojne je na teh izjemoma dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
39. člen
(splošna merila in pogoji GJI in GJD)
Usklajenost posegov na infrastrukturi
(1) Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Posegi v prometne površine in druge talne javne ureditve naj se načrtujejo in izvajajo vzporedno, usklajeno in predvidoma sočasno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih infrastrukturnih instalacij, ki so napeljane oziroma načrtovane na takšnem območju. Za potrebe gradnje javne infrastrukture, v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta, je delitev parcel dopustna.
(2) Pri načrtovanju gradnje objektov, naprav in vodov komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, cest in drugih prometnih površin ter grajenega javnega dobra se poleg zakonskih in podzakonskih aktov upošteva vse upravljavske in tehnične predpise ter navodila, ki so sprejeti v občini ali pri upravljavcu za področje predmetne infrastrukture.
(3) Prav tako se pri načrtovanju vseh vrst gradenj na območju varovalnih koridorjev infrastrukturnih omrežij upošteva pogoje za gradnjo in priključevanje objektov iz navedenih predpisov. Načrtovane širokopasovne povezave naj se združujejo z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji.
Soglasja upravljavcev
(4) Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture, javnem prostoru ter na zakonsko določenih vplivnih območjih posameznih infrastrukturnih sistemov (ceste, železnice, energetski vodi, telekomunikacijske naprave …) se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega infrastrukturnega sistema.
(5) Investitor je dolžan pred zasipom in tehničnim prevzemom (pred izdajo uporabnega dovoljenja) izdelati kataster infrastrukturnega objekta/voda ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljavcu komunalnega sistema.
Varovalni pasovi zgrajenih in varovalni koridorji načrtovanih objektov GJI
(6) Za posamezno vrsto objektov gospodarske javne infrastrukture je potrebno upoštevati v nadaljevanju navedene širine varovalnih pasov oziroma koridorjev.
(7) Varovalni pasovi elektroenergetske infrastrukture so:
– nadzemni elektroenergetski vod 110 kV – 15,0 m levo in desno od osi voda,
– nadzemni elektroenergetski vod od 400 kV – 40,0 m levo in desno od osi voda,
– nadzemni elektroenergetski vod 10/20 kV – 10,0 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski voda 10/20 kV – 1,0 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – 5,0 m levo in desno od osi voda,
– razdelilno transformatorsko postajo (RTP) za nazivno napetost 110 in 35 kV, 15,0 m od roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se nahaja v sklopu drugega objekta in za nazivno napetost 220 kV – 40,0 m,
– za prostostoječo transformatorsko postajo (TP) – 2,0 m od zunanje stene objekta TP.
(8) Pri načrtovanju posegov na območjih, ki segajo v varovalni pas elektroenergetskih vodov in RTP je potrebno upoštevati Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10). Za vsak poseg v varovani pas obstoječih ali predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje Eles-a ali drugega upravljavca. Prav tako je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja, ki obdeluje približevanje in križanje z visokonapetostnim daljnovodom in skleniti pogodbo s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti za postavitev, rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del, kolikor takšna pogodba še ni sklenjena.
Varovalni pasovi plinovoda
(9) Pri načrtovanju gradenj v območju plinovodov z delovnim tlakom je glede odmikov gradenj od plinovoda in posege v varovalnem in varnostnem pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02 in 12/10).
(10) Varovalni pasovi cestnega omrežja so:
– za glavno cesto 25,0 m obojestransko od zunanjega roba cestnega telesa,
– za regionalno cesto 15,0 m obojestransko od zunanjega roba cestnega telesa,
– za lokalno cesto so v skladu z občinskimi predpisi s področja gradnje, upravljanja in vzdrževanja cest.
(11) Za komunalna omrežja (vodovod, kanalizacija) so varovalni pasovi določeni z občinskimi predpisi s področja njihove gradnje, upravljanja in vzdrževanja.
(12) Za komunikacijske oddajne sisteme določa varovalni koridor njihov upravljavec. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječih telekomunikacijskih vodov in v primeru tangenc pridobiti predhodno soglasje Telekoma Slovenije oziroma drugih upravljavcev.
Varovalni pas železniške proge
(13) Za vse posege znotraj varovalnega progovnega pasu železniške proge št. 70 Jesenice–Nova Gorica–Sežana je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP) (Uradni list RS, št. 36/10 – uradno prečiščeno besedilo in 60/11) ter Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in Uradni list RS, št. 61/07 – ZVZelP) ter ostalih podzakonskih aktov, ki so navedeni v 120. členu prej navedenega zakona.
Varovanje zračnih poti
(14) Občina Kanal ob Soči se ne nahaja v vplivnem območju katerega od obstoječih ali načrtovanih slovenskih letališč. Preko območja pa potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz Zakona o letalstvu, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Med ovire za zračni promet tako štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30,0 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100,0 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100,0 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti med dolinami in soteskami po dolžini več kot 75,0 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,0 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Varstvo narave pri načrtovanju GJI
(15) Pri načrtovanju GJI, tako dejavnosti kot prostorskih ureditev, naj se zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. V primeru gradnje, rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah naj se, kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. Infrastrukturni vodi GJI naj se praviloma načrtujejo v skupnih koridorjih in umeščajo v obstoječe javne površine cest, pločnikov, poti in drugih prometnic. Načrtovane širokopasovne povezave naj se združujejo z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji. Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi na pticam ne nevaren način.
Varstvo kulturne dediščine pri načrtovanju GJI
(16) Pri načrtovanju GJI, tako dejavnosti, kot prostorskih ureditev, naj se zagotavlja varstvo objektov in območij kulturne dediščine tako, da se jim izogne. Na objektih in območjih kulturne dediščine naj se GJI načrtuje le izjemoma, kadar zaradi okoljskih, prostorskih in ekonomskih razlogov ni drugih izvedljivih možnosti. Takšno odločitev je potrebno pri načrtovanju utemeljiti.
Izvedbe infrastrukturnih vodov v javnem prostoru
(17) Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija ipd.) se v naseljih napeljujejo praviloma v zemeljski izvedbi. Kjer zaradi terenskih razmer oziroma kakršnihkoli drugih razlogov gradnja podzemnega voda ni možna, se le tega lahko gradi v nadzemni izvedbi. Praviloma se infrastrukturni vodi umeščajo v prostoru javnih površin oziroma na območju javnega prostora, v distribucijskih gradbenih enotah za posamezne instalacije ter v koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin. Kjer to zaradi terenskih razmer oziroma drugih okoliščin ni mogoče ali smiselno, so dopustne tudi druge rešitve.
(18) Infrastrukturni vodi in naprave naj bodo izdelani tako, da bo njihovo vzdrževanje zagotovljeno na območju javnega prostora. Površinski elementi javnih infrastrukturnih vodov (npr. pokrovi jaškov) so lahko locirani izključno na tlakovanih površinah ali na drugih javnih prometnih površinah, ki jih urbanistični dokumenti namenjajo tlakovanju (prometne površine, površine za pešce ipd.). Izjema so le požarni hidranti, ki se praviloma locirajo na zelenih površinah v odmiku 1,0 m od roba tlakovanih površin. Principi razmestitve (proporci odmikov …) morajo biti enotni najmanj v celotnem EUP.
(19) Objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da omogočajo priključevanje vseh vrst objektov na območju enote urejanja prostora.
Javne površine kot grajeno javno dobro
(20) Javne površine so ceste, poti, parkirišča, avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarje, tlakovane površine trgov, pasaže, stopnišča, površine tržnic in sejmišč, igrišča, parki, zelenice, pokopališča.
Soglasje k elementom javnih površin
(21) V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
pomožne infrastrukturne objekte:
– pomožni cestni objekti – pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, odstavni pas za avtobusni promet – prostor ob vozišču, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne proti hrupne ograje do višine 2,2 m,
– pomožni energetski objekti – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter signalno-zaščitnim vodom in relejno hišico, javno razsvetljavo in semaforizacijo, priključek za distribucijsko plinovodno omrežje, priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek; telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam,
– pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, priključek za vročevod, cestni priključek na javno občinsko cesto, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) – le-ti naj se ne umeščajo znotraj varovanih jeder kulturne dediščine,
– pomožne objekte za spremljanje okolja,
– vrtino ali vodnjak potrebne za raziskavo,
– urbano opremo – montažno sanitarno enoto ter telefonsko govorilnico ter vodnjak oziroma bazen kot dekorativni element v sklopu ureditev javnih tlakovanih površin,
– turistično in drugo obvestilno signalizacijo vključujoč objekte za oglaševanje (oglasne table – stenske, samostoječe table, svetlobne table, plakatne stebre, prometne znake in ogledala), ki jih je dovoljeno nameščati na javnih površinah (vzdolž cestišč, trgov, javnih parkirišč, avtobusnih postajališč …) in na površinah poljavnega prostora. Samostoječa signalizacija naj se locira tako, da je omogočen varen promet (zunaj vozišč, polja preglednosti …) in da je čim manj moten peš promet. Za postavitev obvestilne signalizacije je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojne občinske službe,
– postavitev urbane opreme (3.4.1.4).
(22) Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne občinske službe z vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: urbana oprema (koši in kontejnerji za odpadke, klopi …), elementi infrastrukturnih sistemov (pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.) in iz javnega prostora vidni elementi (omarice ventilov, merilni sistemi, oznake ipd.).
(23) Lokacije odjemnih prostorov za zbiranje komunalnih odpadkov določi izvajalec javne gospodarske službe v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5,0 m od transportne poti smetarskega vozila. Dostop do odjemnega prostora mora biti svetle širine vsaj 3,0 m in svetle višine vsaj 3,6 m. Kadar dostop za smetarsko vozilo ni zagotovljen, se odjemno mesto določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. Če je dostop slepa cesta in hkrati daljša od 50,0 m, mora imeti na koncu urejeno obračališče za smetarsko vozilo. V nasprotnem primeru pristojni organ določi odjemno mesto, ki je oddaljeno največ 15,0 m od pričetka slepe ulice. Dostop do kontejnerskega mesta mora biti omogočen za specialna komunalna tovorna vozila, ostali parametri morajo biti v skladu s cestno prometnimi predpisi. Kontejnersko mesto mora biti zgrajeno tako, da onemogoča premik kontejnerjev v močnem vetru in v skladu z veljavno zakonodajo. Ekološki otok mora biti izdelan tako, da ni višinskih ovir za praznjenje zabojnikov za ločeno zbrane frakcije. Za odvoz sekundarnih surovin mora povzročitelj urediti kontejnersko mesto na prostem. Za odvoz ostankov komunalnih odpadkov je lahko zbirno mesto v prostoru – kleti, na dan odvoza pa mora povzročitelj dostaviti posodo na odjemno mesto k posodam za sekundarne surovine. Kontejnersko mesto mora imeti tlakovano podlago in okolju primerno ograjo katere oblikovanje naj izhaja iz tipa GE. Praviloma naj bo leseni izvedbi ali kot živa meja.
Gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja
(24) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 35 kV in več je dovoljena v koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov prikazanih v izvedbenem delu akta. Gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo je dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN in upošteva tehnične predpise o elektromagnetnem sevanju.
(25) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, znotraj naselij praviloma v kabelski kanalizaciji, razen v zavarovanih območjih arheološke dediščine. Gradnja nadzemnih vodov 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, izjema so nizkonapetostni (NN) vodi. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(26) Ob morebitni širitvi naselij bo potrebno predvideti izgradnjo novih TP s pripadajočimi srednjenapetostnimi vodi oziroma je priklop možen na obstoječe elektroenergetske naprave.
(27) RTP in TP naj bodo izvedene s čim manjšimi vplivi na okolje in rabo prostora, z uporabo sodobnih tehnologij ob upoštevanju predpisov za varno obratovanje. TP v naseljih so praviloma prosto stoječi objekti tipskega ali prilagojenega oblikovanja, lahko pa so postavljeni znotraj večjega objekta. Izven naselij so TP manjše moči lahko postavljene na betonskem ali lesenem drogu. Izogiba naj se vzpostavitvi le-teh na zavarovanih območjih kulturne dediščine.
Gradnje in urejanje za potrebe oskrbe z energijo
(28) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje.
(29) Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08). Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(30) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
– toplotne črpalke.
(31) Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na distribucijsko električno omrežje. Električno energijo se lahko zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir.
Priključevanje in pogoji rabe javnih infrastrukturnih virov
(32) Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov morajo pod enakimi pogoji omogočati vsem uporabnikom GE priključitev na obstoječa omrežja in naprave za izvajanje javne storitve in se z njimi oskrbujejo v skladu z veljavnimi predpisi.
(33) Če se pogoji priključevanja GE na javni infrastrukturni sistem in javni prostor zaradi naknadnih vzdrževalnih, prenovitvenih ali drugih del na javni napravi poslabšajo, je upravljavec takšne naprave dolžan vzpostaviti prenovljen priključek GE v skladu z veljavnimi standardi.
(34) Na območju GE, kjer je izvedeno omrežje javnega vodovoda in kanalizacijskega omrežja, je obvezna priključitev nanj. Do izgradnje javnega omrežja oskrbe z vodo in zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih vod je potrebno objekte oskrbeti z lokalnim virom (vodnjak, zbiralnik vode, nepropustna greznica, mala čistilna naprava) in pri tem upoštevati določila operativnega programa oskrbe s pitno vodo in operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini. Obvezna je vključitev objekta v obstoječi sistem ravnanja z odpadki.
(35) Oskrba z energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na električno omrežje. Možno je tudi zagotavljanje energije iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir. Na območju GE, kjer je zgrajeno energetsko omrežje z napajanjem iz obnovljivih virov energije lokalnega značaja, je priključevanje nanj obvezno takrat, ko se z obratovanjem zagotavlja izpolnjevanje ciljev lokalnega programa varstva okolja, skladnost z energetskim konceptom ter ekonomičnost obratovalnega sistema. Obvezo priključevanja se predpiše s posebnim občinskim odlokom.
(36) Režim uporabe cest in drugih površin grajenega javnega dobra se predpiše z občinskim predpisi s področja cest in prometa. Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne EUP.
(37) Pogoje priključevanja na omrežja in naprave elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni, skladno s tržnimi pogoji.
(38) Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije je dovoljena na površinah z namensko rabo IP, IG, CU, CD, BT, ZD, K2, G. Tovrstni naj bodo oddaljeni najmanj 100 m od meje gradbene enote na kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ali stanovanjske stavbe. Ni jih dovoljeno graditi tudi v območjih strnjene poselitve – v EUP z namensko rabo SS, SB, SK ter na območjih zavarovane kulturne in naravne dediščine. Telekomunikacijski stolpi naj se vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči.
3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV
40. člen
(posegi na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L)
(1) Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in pridobivalnega prostora mineralnih surovin so prostorsko določeni s prikazom podrobne namenske rabe.
(2) Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo podobmočja EUP KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov (npr: KGV-01.vg,), pri čemer je: KGV – oznaka EUP, 01 – zaporedna številka podobmočja KGV in.vg (varovalni gozd) – oznaka tipa podobmočja KGV.
41. člen
(KGV z oznako PNRP: K – kmetijska zemljišča;
K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča)
(1) Delitev kmetijskih zemljišč na podlagi naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel je prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip, in sicer na:
– najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo (oznaka K1),
– druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo (oznaka K2).
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
(2) Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, gojenju živali ter pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja in lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva in katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti. Na območju kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe prostora načrtuje: agrarne operacije, gradnjo vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture (cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi s priključki nanje in podobno), posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gradnja začasnih objektov, rekonstrukcije lokalnih cest, gradnja enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov ter gradnja pomožnih kmetijskih objektov – ograj in opor za trajne nasade ter opor za mreže proti toči.
Izjemne dejavnosti
(3) Na kmetijskih zemljiščih so dopustne dejavnosti le v skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč in drugih področij.
Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč
(4) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno degradiranje.
(5) Na območju vseh kmetijskih zemljišč se predvidi možnost izvedbe komasacij v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva. Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v zaraščanju (druga kmetijska zemljišča) lahko potekajo agromelioracije in hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja varstva narave in varstva voda.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
(6) Na območju kmetijskih zemljišč se lahko gradijo omrežja gospodarske javne infrastrukture, navedena v 2. točki tega člena, in rekonstruirajo ter povečujejo kapacitete obstoječih vodov, omrežij in naprav v skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč in drugih področij.
Dopustna gradnja stavb
(7) Dovoljena je le gradnja pomožnih stavb (3.4.3.3), ki se lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti skladno z Uredbo. Tako je dovoljena le gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih enostavnih objektov, in sicer po eno stavbo iste vrste (razen kašče, kozolca, skednja, kmečke lope in senika), če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti najmanj 1,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč. Če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti ali zakupu več kot 3,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, je dovoljeno postavljati tudi sledeče pomožno kmetijsko-gozdarske objekte kozolec, kmečko lopo, skedenj, senik in vodni zbiralnik, in sicer po eno stavbo iste vrste z izjemo kozolca, senika, kašče in vodnega zbiralnika. Oblikovanje kmetijsko gozdarskih objektov naj sledi tradicionalnemu vzorcu. Največji dovoljen odmik pomožnih stavb od dostopne poti je 5,0 m. Na območju kmetijskih zemljiščih je dovoljena tudi gradnja čolnarn na odmiku največ 10,0 m od meje območja poplavnih voda. Čolnarne se lahko umeščajo pod merili, opredeljenimi na območju vodne infrastrukture VI (43. člen).
(8) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – betonsko korito, zbiralnik gnojnice, gnojišče, poljska pot, obora za rejo divjadi ter ograja za pašo živine. Postavitev ograj za živino okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, če je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; te naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.19). Dovoljena je postavitev pomožno komunalnih objektov – vodnega zajetja ter začasnih objektov namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kioska ali tipskega zabojnika (3.4.1.12). Prav tako je dovoljena izvedba pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak za raziskave. Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem občinske uprave, vendar le tako, da ni moten varstveni pas ceste oziroma je zagotovljena prometna varnost in preglednost. Višinske razlike na terenu naj se premoščajo z brežinami.
(9) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in znamenjih (križna) so dovoljena le vzdrževalna dela.
(10) Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture razen na javne poti in ceste. Izjemoma se priključujejo za vzdrževanje objekta in opravljanja njegove funkcije, na že zgrajena infrastrukturna omrežja, oziroma tista, ki se gradijo na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj.
(11) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja.
(12) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju in trajni ohranitvi dediščine (na mestu samem) ali zvišanju njene vrednosti. Prostor ob enoti KD naj bo vzdrževan, obdelovalne površine naj bodo primerno oddaljene. Kvalitetne prostorske vedute naj se ohranjajo. Potrebno je omogočiti/ohranjati dostop javnosti do enot kulturne dediščine. Pred posegi na zemljiščih na območjih arheološke dediščine (agromelioracijo, globoko oranje, nove poljske poti …) je potrebno na varovanih območjih opraviti predhodne arheološke raziskave. Na območjih, kjer so vzpostavljeni registrirani varovani objekti ZVKDS gradnja novih stavb ni dovoljena. V vplivnih območjih le-teh pa se ne smejo umeščati ureditve, ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta. Na območju je dovoljena postavitev le sledečih pomožnih (kmetijsko gozdarskih objektov): čebelnjak, kmečka lopa (vendar le v okviru kmečkega gospodarstva), poljska pot (dopustna le v peščeni izvedbi brez tlakov (asfalta ipd.) oziroma se lahko utrdi le po kolesnicah), skedenj, senik (lahko le v odprtem prostoru, vendar na ne izpostavljenih lokacijah). Ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva.
Varstvo pred hrupom
(13) Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2 velja režim IV. SVPH – razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo
(14) Dopustna je le parcelacija, pri kateri se z združevanjem posesti povečuje površina. Parcelacija kmetijskih zemljišč v smislu deljenja parcel je izjemoma dovoljena le, če je utemeljena iz vidika usklajevanja različnih struktur glede dejanske rabe, usklajevanj zaradi kakovostnih razredov na parcelah, nadalje kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti) ter v primeru odmere stavbnega zemljišča. Z novo parcelacijo se tudi v teh izjemnih primerih ne smejo poslabšati pogoji tehnološke obdelave zemljišč. Med posegi v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
42. člen
(KGV z oznako PNRP: G – gozdna zemljišča)
Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve
(1) Gozd je javna dobrina dostopna vsem ljudem. V njem je dovoljeno gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno z nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa še dejavnosti storitev za gozdarstvo in lovstvo. V gozdu je dopustno gojenje trajnih nasadov avtohtonih gozdnih, drevesnih in drugih rastlinskih vrst in gojenje živali, katerih naravno bivalno okolje je gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni zavod za gozdove. Po izvedbi del je potrebno mehanizacijo umakniti iz gozda.
(2) Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.
Izjemne dejavnosti
(3) V gozdu je dovoljena razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje, povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve. Kadar je za posamezne aktivnosti ali prireditve iz športnih ali drugih dejavnosti za prosti čas potrebno pridobiti posebne pogoje se le-te lahko izvajajo pod pogoji in ob soglasju pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč
(4) Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
(5) Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, utrjene dostopne poti, železnice, mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in podobno, če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov in funkcije gozda.
(6) V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v primeru, ko gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, režim predpisan z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10). V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda. V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni, gozdnati in gorski krajini je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, niso dovoljeni.
(7) V varovalnih gozdovih se lahko izvajajo le ukrepi, ki so v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom – gradnja stavb ni dovoljena. Gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati varovalno funkcijo v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10).
Dopustna gradnja stavb
(8) Na robu gozda v pasu do 10 m je, zaradi zaokroževanja in ohranjanja kmetijskih zemljišč, dopustna gradnja le pomožnih stavb (3.4.3.3), ki se po Uredbi lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – čebelnjak ter krmišče. Oblikovanje kmetijsko gozdarskih objektov naj sledi tradicionalnemu vzorcu.
(9) Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
(10) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah so dovoljena le vzdrževalna dela.
(11) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine, ki ležijo na območju gozdnih zemljišč, so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju, trajni ohranitvi dediščine/objektov – na mestu samem in okolici ter zvišanju njene vrednosti ob ohranitvi kvalitetnih vedut. Gradnja novih stavb/objektov ni dovoljena. Ob tem je potrebno omogočiti dostop javnosti do le-teh.
Dovoljena je postavitev le sledečih pomožnih (kmetijsko gozdarskih objektov), in sicer: čebelnjak, gozdna cesta – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras ter gozdna učna pot – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih tabel.
(12) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna cesta in gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi, opazovalni/razgledni stolpi, preža ter ribnik kot vodno zajetje. Obore naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.19), začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.12), oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem ter vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot ter trimska steza ter gozdne učne poti z izobraževalnimi (učnimi) tablami. Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave. Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem lastnika in občinske uprave.
(13) Gradnja je dovoljena pod pogoji, kot jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08), pri nezahtevnih objektih pa tudi pod pogoji iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
(14) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja. Na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom gradnja stavb ni dovoljena.
Varstvo pred hrupom
(15) V območju s podrobno namensko rabo G veljajo merila IV. SVPH, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
(16) Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija gozdnih parcel v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je zaradi različne strukture utemeljena glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti) ter v primeru odmere stavbnega zemljišča. Gozdnih parcel manjših od 5 ha ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture (skladno z ZG – Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 115/06, 110/07 in 106/10). Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji izvajanja del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
43. člen
(KGV z oznako PNRP V – vodne površine, VC – celinske vode, VI – vodna infrastruktura, KGV.np)
Namembnost, dejavnosti in posegi v prostor
(1) Površine celinske vode so naravno vodno javno dobro, dostopna vsem ljudem na način in pod pogoji kot jih določajo predpisi o vodah. Površine celinske vode so tudi grajeno javno vodno dobro, ki je zemljišče nastalo zaradi ureditve ali prestavitve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor in je namenjeno splošni rabi. V priobalno zemljišče celinskih voda spada zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
Raba vode in vodnih ter priobalnih zemljišč
(2) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na drugih zemljiščih se načrtuje tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot ter predpisih o ohranjanju narave.
(3) Naravno ali grajeno vodno javno dobro lahko na način in ob pogojih, ki jih določa Zakon o vodah (ZV-1), uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vodo, vodni režim, naravno ravnovesje ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim.
(4) Vodno dobro se dovoljuje za splošno rabo, in sicer: za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege ali podobno) ali zgraditve objekta in naprave za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. V okviru splošne rabe je dovoljeno uporabljati vodo za gašenje požarov ter druge naloge zaščite in reševanja tudi z uporabo posebnih naprav, če zanje ni treba pridobiti dovoljenja, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
(5) Dopustna je posebna raba. Le-ta je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz tretjega odstavka tega člena, ter če bistveno ne omejuje splošne rabe. Posebna raba je vsaka raba, ki presega meje splošne rabe, raba naplavin ali podzemnih voda.
Druge dejavnosti
(6) Polega dejavnosti povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem celinskih voda, vodne infrastrukture in priobalnih zemljišč ter splošno rabo vode, so dopustne tudi dejavnosti povezane s posebno rabo vode pod pogoji iz vodnega dovoljenja in koncesije za rabo vode, ki jo je potrebno pridobiti za naslednje dejavnosti: proizvodnjo pijač, potrebe kopališč, proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, odvzem naplavin, vzrejo vodnih organizmov za trg.
Gradnja objektov in drugi posegi v prostor
(7) Na območju celinskih voda in vodne infrastrukture ter priobalnih zemljišč je dopustna gradnja objektov javne infrastrukture in gradnja objektov grajenega javnega dobra v skladu z Zakonom o vodah in z drugimi zakoni. Dopustno je izvajanje ukrepov s katerimi se izboljšujejo hidromorfološke in biološke lastnosti površinskih voda ter ohranja narava.
(8) Dopustna je gradnja objektov, ki so potrebni za rabo voda in zagotavljanje varnosti plovbe, objekti, namenjeni varstvu pred utopitvami, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe zaščite in reševanja ter preprečevanja onesnaženja voda (pritrjevanje zaves za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi …). Dopustna je ureditev vstopno – izstopnih mest na rekah.
(9) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo zagotavljati poplavno varnost in ne smejo poslabševati stanja voda in vodni režim. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen za potrebe premoščanja na krajših razdaljah za dostope ali prehode preko vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture.
Drugi pogoji za gradnjo in posege v prostor
(10) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine (klorirane organske spojine, toksične kovine itd.). V času gradnje je nujno spremljanje kakovosti voda in prilagoditev dinamike izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.
Varstvo pred hrupom
(11) V območju s podrobno namensko rabo VC veljajo merila III. SVPH, razen površin na mirnem območju na prostem.
(12) V območju GE s podrobno namensko rabo VI veljajo merila IV. SVPH.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
(13) Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja, kadar se določajo površine za služnosti in razmejujejo vodne površine od vodne infrastrukture.
44. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.ek – podobmočje z oznako PNRP: L – površine mineralnih |
|surovin, LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora – |
|eksploatacija |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Površinski kop mineralnih surovin je |
| |potrebno sanirati. Izkoriščanje mineralnih |
| |surovin je dopustno le v skladu z zakonskimi|
| |in podzakonskimi akti s področja rudarstva |
| |in v skladu z rudarskim projektom za |
| |izkoriščanje in sanacijo. Razširitev |
| |obstoječega oziroma odpiranje novega |
| |površinskega kopa je mogoča le po sprejetju |
| |v skladu z občinskim podrobnim prostorskim |
| |načrtom za konkreten poseg. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Dovoljeno je graditi le pomožne stavbe |
| |(3.4.3.3), ki so izključno usklajene z |
| |osnovnim namenom. Na objektih, ki niso |
| |skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le |
| |vzdrževalna dela in odstranitev. Pomožne |
| |stavbe GE se lahko gradijo tudi po Uredbi |
| |kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in|
| |sicer le: začasni objekti – objekti |
| |namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih |
| |snovi. Tipi objektov – pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 23010 Objekti za |
| |pridobivanje in izkoriščanje mineralnih |
| |surovin (razen objektov za proizvodnjo |
| |mavca, cementa, opeke, strešnikov in |
| |podobno). V območju veljajo merila IV. |
| |stopnje varstva pred hrupom. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske |
|urejanja |pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati |
| |sanacijo sekundarne degradacije in |
| |zavarovanje nevarnega območja – čiščenje |
| |oziroma preprečevanje odlaganja odpadkov, |
| |gradnja oziroma vzdrževanje ograje za |
| |zaščito dostopa do nevarnih mest in urejanje|
| |brežine. Poleg tega lahko v makadamski |
| |izvedbi uredi tudi kolesarske poti in poti |
| |za pešce. |
+------------------+--------------------------------------------+
45. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.vg – podobmočje z oznako PNRP:G – varovalni gozd |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s |
| |področja gozdov. V območju varovalnega gozda|
| |naj se vzpodbujajo le dejavnosti, ki so |
| |povezane z racionalnim gospodarjenjem – vsi |
| |gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati |
| |varovalno funkcijo v skladu z Uredbo o |
| |varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim |
| |namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, |
| |29/09 in 91/10). |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Dovoljene so le gradnje in posegi v prostor |
| |za izboljšanje varovalne funkcije ter |
| |prostorske ureditve, ki so v skladu z |
| |gozdnogospodarskimi načrti pristojnih |
| |gozdnogospodarskih enot. Gradnja stavb ni |
| |dopustna. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |V območju veljajo merila IV. SVPH, razen na |
|urejanja |mirnem območju na prostem, kjer veljajo |
| |merila I. SVPH. |
+------------------+--------------------------------------------+
46. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.re – podobmočje z oznako PNRP: območje rekreacije |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Javni prostor s posebej opredeljenim režimom|
| |rabe javnega dostopa in vzdrževanja. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Stavbe se lahko gradijo le za potrebe |
| |športne dejavnosti, ki jih omogoča PNRP. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
| |Podzemnih stavb (3.4.3.0) ni dovoljeno |
| |graditi. |
+------------------+--------------------------------------------+
47. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.pp – podobmočje KGV – varovanje lokacij grobišč (površine |
|za pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
| |Pokopi se lahko izvajajo le v skladu z |
| |uredbo z merili urejanja in varovanja |
| |območij, ki jo v primeru naravnih in drugih |
| |nesreč sprejme lokalna skupnost ali država. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dovoljena. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+
48. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.pz – podobmočja z oznako PNRP: varovanje lokacij grobišč |
|(površine za pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč|
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
| |Pokopi se lahko izvajajo le v skladu z |
| |uredbo z merili urejanja in varovanja |
| |območij, ki jo v primeru naravnih in drugih |
| |nesreč sprejme lokalna skupnost ali država. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dovoljena. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+
49. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.ru – podobmočja z oznako PNRP: odlaganje ruševin v primeru|
|naravnih in drugih nesreč |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Ureditve naj bodo v skladu z določili PNRP. |
| |Odlaganje materialov in ruševin se lahko |
| |izvaja le v skladu z uredbo z merili |
| |urejanja in varovanja območij, ki jo v |
| |primeru naravnih in drugih nesreč sprejme |
| |lokalna skupnost ali država. V vmesnem |
| |obdobju je dovoljena sanacija degradacij. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dovoljena. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+
50. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.sk – podobmočja z oznako PNRP: sanacija kamnoloma |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Ureja naj se v skladu z določili PNRP. Po |
| |izkoriščanju mineralnih surovin se prostor |
| |prepusti samosanaciji. Izvaja se lahko le |
| |sanacija v skladu z določili ZGO in predpisi|
| |s področja rudarstva. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dovoljena. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+
51. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.pz – podobmočja z oznako PNRP: varovanja mineralnih |
|surovin |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Urejanje v skladu z določili PNRP. Varuje |
| |naj se naravni vir za izkoriščanje |
| |mineralnih surovin. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Gradnja stavb ni dovoljena. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred |
|urejanja |hrupom, razen na mirnem območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+
52. člen
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.razpršena gradnja (ERG) – fundus |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila |Za enote razpršene gradnje veljajo merila in|
| |pogoji glede na to ali so zgrajene na |
| |podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj ali |
| |brez njih. |
| |Merila in pogoji poseganja v prostor |
| |posamezne enote razpršene gradnje (zgolj s |
| |fundusom), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN, |
| |se izvajajo v skladu z zakonsko predpisanimi|
| |merili in pogoji, ki veljajo za tovrstne |
| |objekte in na podlagi pravnomočnih upravnih |
| |dovoljenj na površinah v upravnih |
| |dovoljenjih določenih za gradnjo. V takih |
| |območjih veljajo merila III. SVPH. |
| |Obstoječe stavbe zgrajene brez veljavnih |
| |pravnomočnih upravnih dovoljenj se lahko |
| |samo vzdržujejo. Za območje takšnih objektov|
| |veljajo merila IV. SVPH, razen na mirnem |
| |območju na prostem. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja |Novih stavb ni dovoljeno graditi. Pri |
| |stavbah na enotah razpršenih gradenj z |
| |objekti zgrajenimi na podlagi veljavnih |
| |upravnih dovoljenj so dopustne le |
| |rekonstrukcije in vzdrževalna dela |
| |(investicijska in redna vzdrževalna) |
| |obstoječih stavb ter vzdrževanje objektov v |
| |javno korist. Dozidava ali nadzidava je |
| |dovoljena le, kadar gre za izboljšanje |
| |bivalnega standarda v teh stavbah, ne pa v |
| |smislu dodajanja novih stanovanjskih enot |
| |ali prostorov za opravljanje novih |
| |dejavnosti, in sicer le na tistih |
| |zemljiščih, ki so v izdanih upravnih |
| |dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna. |
| |Dopustna je gradnja največ dveh nezahtevnih |
| |in enostavnih objektov v skladu z Uredbo o |
| |vrstah objektov glede na zahtevnost, vendar |
| |le če jih je mogoče vzpostaviti kot pomožne |
| |objekte v skladu s funkcijo in namenom |
| |glavne stavbe v okviru funkcionalnih |
| |zemljišč določenih v upravnih dovoljenjih. |
| |Na območjih enot razpršene gradnje z objekti|
| |zgrajenimi brez ustreznih pravnomočnih |
| |upravnih dovoljenj so dovoljena le dela |
| |tekočega vzdrževanja objekta in vzdrževalna |
| |dela v javno korist. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Pri tem za enote razpršenih gradenj z |
|urejanja |objekti zgrajenimi na podlagi veljavnih |
| |upravnih dovoljenj veljajo naslednja merila:|
| |– stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem |
| |delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem |
| |smislu ureja v skladu z merili, ki veljajo |
| |za GE domačije v odprtem prostoru (torej |
| |splošna merila urejanja GE in posebna merila|
| |urejanja iz 3.4.3.2), v stavbarskem smislu |
| |pa se ureja v skladu z merili, ki veljajo za|
| |glavno stavbo tipa kraška hiša (66. člen); |
| |– gospodarska stavba ali pomožni objekti, ki|
| |imajo v grafičnem delu oznako fundusa, se v |
| |urbanističnem smislu urejajo v skladu s |
| |splošnimi merili urejanja GE (56. člen). Ob |
| |tem mora stavba ohraniti obstoječo |
| |orientacijo, kolikor ni v grafičnem delu ali|
| |v posebnih merilih opredeljeno drugače, v |
| |stavbarskem smislu pa se ureja v skladu z |
| |merili, ki veljajo za stavbo tipa pomožna |
| |stavba (3.4.3.3). |
| |Sprememba namembnosti in rabe obstoječih |
| |stavb zgrajenih brez ustreznih upravnih |
| |dovoljenj ni dopustna. |
+------------------+--------------------------------------------+
3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja prostora (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
53. člen
(splošna merila)
(1) Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in oznako. Oznaka (npr. Ka01.ph) je sestavljena iz črkovne oznake imena naselja (npr. Ka), zaporedne številke EUP znotraj naselja (npr. 01) in oznake predpisanega tipa GE (npr. .ph za tip GE primorske hiše).
(2) Vsaki GE so določena merila in pogoji urejanja z opredeljeno namensko rabo in s:
– splošnimi merili in pogoji urejanja GE (3.4.2.0),
– splošnimi merili za oblikovanje stavb (3.4.3.0),
– PIP predpisanega tipa GE s predpisanimi tipi stavb (3.4.4.0) ter
– posebnimi merili PIP, če so opredeljena v specifikaciji EUP (3.5.0.0).
Utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih s prostorskim aktom v projektni dokumentaciji
(3) Izhajajoč iz koncepta PIP v tem aktu in vsebine določb ZGO mora utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem aktom pri posegih na območjih stavbnih zemljišč v grafični in tekstovni obliki opredeliti in utemeljiti vsaj naslednje sestavine: tip, velikost GE, razmerje med EUP in GE, javne prostore, na katere GE meji v hierarhiji (manj pomemben, pomemben javni prostor), tipe vseh stavb na GE, notranje dvorišče oziroma dvorišča, osnovne kubuse, sekundarne kubuse vseh stavb na gradbeni parceli, mejo zazidljivosti, gradbeno linijo, gradbeno mejo in regulacijsko linijo, poljavni prostor, smer pozidave in razvoj arhitekturnih elementov iz elementov primerljivih stavb v naselju – utemeljitev.
(4) V predhodnem odstavku navedene sestavine naj bodo v PGD prikazane posebej za obstoječe stanje in posebej za načrtovano stanje – v posebni grafiki (poseben list s prikazom znotraj mape 0 – Utemeljitev posega v OPN Kan, na geodetskem posnetku 1:500) in v tekstu, z utemeljitvami iz določb posameznih sestavin posega po tem aktu. Grafični prikaz odloka PIP naj prikaže vse elemente, ki so določeni za posamezno GE.
54. člen
(posegi oziroma nadomestne stavbe na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah)
(1) Naselbinsko pomembne izvorne stavbe (v nadaljevanju tudi le izvorne stavbe) so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete notranjega prostora naselja ali njegovega dela, v katerem stojijo. To so vse stavbe, ki so bile zgrajene in prvotno uporabljene kot stanovanjske stavbe in stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna …) in so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967. Te izvorne stavbe so predvsem glavne stavbe na GE. Njihove arhitekturne značilnosti so izhodišče za prenovo GE.
(2) Izvorne stavbe se lahko prenavlja le tako, da se pri tem ohranjajo arhitekturne značilnosti stavbe. Nadomestne ali rekonstruirane stavbe (zunanjost objekta) na lokacijah izvornih stavb, ki so v grafičnem delu strokovnih podlag označene kot kvalitetne, naj ohranjajo arhitekturne značilnosti izvorne stavbe. To velja tudi ob posegih v gabarite na območju javnega oziroma poljavnega prostora. Obstoječa izvorna stavbna struktura, ki je višja od predpisane pri posameznem tipu stavbe, lahko obdrži obstoječo višino. Vendar pa to ne velja v primerih nadomestnih gradenj – tedaj je dovoljena le gradnja predpisanega tipa stavbe. Glavna fasada stavbe je lahko po posegu le na gradbeni liniji izvorne stavbe. Dovoljeni sta naslednji izjemi: ko je v grafičnem delu PIP določena nova regulacija, ki stavbi določa večji odmik na račun javnega prostora ali ko je odmik od osi javnega prostora (utrjenega vozišča) manjši od 3,0 m. V tem primeru se objekt lahko le pomakne od javnega prostora v globino GE za toliko, da je odmik od osi javnega prostora najmanj 3,0 m in največ 4,0 m. V obeh primerih mora izvorna stavba oziroma rekonstruirana ali nadomestna stavba ohraniti vsaj eno od gradbenih linij prečnih fasad.
55. člen
(uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč)
3.4.1.1 Bivanje v intenzivnem podeželskem okolju
Pomeni, da ima okolje značaj vasi/zaselka ter iz tega izhajajoče specifične vplive na poselitveni prostor: hrupa pri delu s kmetijsko mehanizacijo, običajnih vonjav, prisotnost domačih živali ipd. Gre za stanovanjske površine podeželskega naselja (SK) in površine razpršene poselitve (A). GE je primarno, ob bivanju, namenjena tudi primarni dejavnosti kmetijskih gospodarstev. Poleg kmetijske se lahko vzpostavijo tudi sekundarne dejavnosti skupine C – predelovalne dejavnosti v manjšem obsegu ter terciarne in kvartarne dejavnosti – vendar le v skladu z naslednjimi merili:
– naj nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa (razen dostave največ enkrat na teden),
– naj je v prostoru GE (izjemoma tudi EUP) zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke,
– naj ne presega predpisanih meril hrupa (III. SVPH).
3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju (v stanovanjskih soseskah)
Pomeni, da je GE namenjena izključno bivanju. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti, ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju, in sicer le: G – Trgovina (le trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), I – Gostinstvo – le 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijače (razen restavracij in gostiln), J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (razen radijske, televizijske in telekomunikacijske dejavnosti), K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti – le 65. Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti in 66. Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti razen 75. Veterinarstva, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le 82. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti), vendar le ob upoštevanju naslednjih meril:
– da ne povzročajo negativnih emisij v zrak in tla ali povečujejo svetlobnega onesnaževanja,
– da ne presega hrupa, predpisanega za stanovanjska okolja (II. SVPH),
– da nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa (razen dostave z vozili do 5t največ enkrat na teden),
– da je v prostoru GE (izjemoma tudi EUP) zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke.
3.4.1.3 Dejavnosti
Za dejavnosti se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju:
– primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo. Kmetijstvo je, razen na območju KGV, dovoljeno tudi na stanovanjskih površinah podeželskega naselja (SK) in površinah razpršene poselitve (A). Rudarstvo je dopustno le na območjih mineralnih surovin (LN);
– sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja in F Gradbeništvo so dovoljene na površinah proizvodnih dejavnosti (IP), gospodarskih con (IG), površinah z objekti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (IK), prometnih površinah (P), območjih namenjenih okoljski, telekomunikacijski in energetski javni infrastrukturi (O, T, E) ter ostalih območjih (00);
– terciarne dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
– kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S Druge dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Te so dovoljene v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU) in drugih območjih centralnih dejavnosti (CD) namenjenih družbeni infrastrukturi ter zelenih površinah – za šport in rekreacijo (ZS), za pokopališča (ZK) in druge zelene površine (ZD), ter posebnih območjih s površinami za turizem (BT). Z omejitvami so dovoljene tudi na območjih stanovanj (S) in območjih razpršene poselitve (A). Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporablja SKD.
3.4.1.4 Urbana oprema
So objekti na javnih ali poljavnih površinah, namenjeni kvaliteti bivanja. V zunanjem javnem prostoru naj bodo v posameznem naselju ali zaključenem delu naselja oblikovane enotno oziroma celostno. Umeščeni naj bodo tako, da omogočajo gibanje tudi funkcionalno oviranih oseb. Med urbano opremo štejemo po tem odloku le sledeče objekte: klopi, mize, koše za odpadke, elemente javne razsvetljave, nadkrite čakalnice avtobusnih postajališč, nadstrešnice za kolesa (javne kolesarnice), kioske, igrala – otroška igrišča, skulpture, vodnjake oziroma okrasne bazene ter elementi infrastrukturnih sistemov – npr. pokrovi jaškov, oznake javne infrastrukture ipd.
3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
So skladiščni prostori za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS, št. 98/07) oziroma v skladu s pravnimi akti s tega področja ter:
– locirana je lahko le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča, manjka
– zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE ne soglaša,
– zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča; izjemoma lahko sega največ 1,5 m nad njiju, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.).
3.4.1.6 Nadomestna gradnja
Odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na mestu obstoječega se izvaja po določilih tega odloka. Pri tem se lahko ohranja velikost GE in obstoječi odmiki nove stavbe od parcelnih meja. Nadomestna stavba mora obstoječo pokrivati na vsaj 50 % tlorisne površine. Kvalitetne izvorne stavbe se kot izjeme lahko urejajo v skladu s 54. členom odloka.
3.4.1.7 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)
So pomožne stavbe za potrebe kmetijstva v okviru kmečkega gospodarstva. Vertikalne cisterne, silosi ter rezervoarji so lahko locirani le v sekundarnem delu GE in praviloma lahko segajo le do višine slemena najvišje stavbe GE. Pri nagnjenih terenih je obvezno, da je lokacija takšnega objekta na strani slemena stavbe ob višjem delu pobočja. Praviloma ne sme biti samostojna stavba, ampak naj bo zgrajena kot sekundarni kubus stavbe (npr. gospodarskega poslopja).
Koritast silos je odprt silos za krmo, ki je lahko lociran le v sekundarnem delu GE, organiziran le vzdolžno na nagib raščenega zemljišča, praviloma oblikovan v sklopu zelenih površin GE, lahko z vidno horizontalno konstrukcijo sega do 1,0 m višine nad terenom. Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. V območju kulturne dediščine je dovoljen le silos horizontalne oblike.
Pokrito skladišče se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE. Začasni objekti za skladiščenje na registriranih območjih kulturne dediščine niso dovoljeni.
3.4.1.8 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora
Javni prostor je prostor med dvema regulacijskima linijama (RL). Oblikuje se kot pomensko in oblikovno ločen, pretežno tlakovan prostor brez fizičnih ovir – prilagojen merilu in uporabi pešcev različnih kategorij, ki je lahko vozišče, pločnik, trg, park, kolesarska steza, drevored, obcestna zelenica ipd. Javni prostor je pod enakimi pogoji namenjen vsem.
Posamezna GE mora vsaj na eni strani mejiti na javni prostor, ki je kategoriziran kot javna cesta/dostop (vsaj vozišče) ali kot trg. Najpomembnejši javni prostor je javni prostor (cesta/ulica), ki meji na GE in ima v razmerju do le-te primarno vlogo. Praviloma je po le tej organiziran tudi glavni uvoz/vhod na GE.
Poljavni prostor
Je prostor v primarnem delu GE med glavno stavbo (gradbeno mejo – GM oziroma gradbeno linijo – GL) in javnim prostorom (regulacijsko linijo – RL) pri vseh GE z javnim programom. Je brez fizičnih ovir in prilagojen merilu ter uporabi pešcev.
3.4.1.9 Ravna streha
Je skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da je v merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Sistemi za izrabo sončne energije so lahko integrirani v streho v kateremkoli naklonu, vendar tako, da segajo največ 1,5 m nad strešni venec.
3.4.1.10 Strehe z naklonom
3.4.1.10.1 Dvokapna streha
Je tip strehe z naslednjimi elementi:
– naklon strešnih površin naj bo praviloma 20°, vendar le med 16° in 25°; naklon naj se v okviru tega prilagaja naklonom streh v vplivnem območju,
– strešni površini sta simetrični, s slemenom, ki naj poteka po sredini daljše stranice osnovnega kubusa stavbe,
– kapi sta na isti višinski koti,
– strešne površine so praviloma enovite ploskve krite z eno osnovno vrsto kritine.
Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element, ki sega v tlorisu od finalnega sloja fasade do skrajne točke strehe, vključno s sistemom odvodnjavanja. Napušči naj bodo minimalni. Optimalna širina vzdolžnega napušča je do 50 cm horizontalne projekcije, optimalna širina čelnega napušča pa do 30 cm horizontalne projekcije in ne sme presegati 50 cm.
Tip dvokapna streha večjega naklona je tip dvokapna streha z naklonom med 30° in 35°.
3.4.1.10.2 Enokapna streha
Ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Naklon strešnih površin naj bo praviloma 20°, vendar le med 16° in 25°.
3.4.1.10.3 Štirikapna streha
Je večkapna streha, pri kateri sleme poteka po sredini daljše stranice osnovnega kubusa stavbe. Kapi strehe so na isti višinski koti. Naklon strešnih površin naj bo praviloma 20°, vendar le med 16° in 25°. Napušči naj bodo minimalni, optimalna širina napušča je do 50 cm horizontalne projekcije.
Pri strehah z nakloni so strešna okna ter sistemi za izkoriščanje sončne energije, lahko integrirani v streho le z istim naklonom, z odstopanjem ±10 % od ravnine strehe. V izvornih jedrih in območjih kulturne dediščine so lahko ti sistemi, kolikor s tem soglaša pristojna služba VKD le v ravnini streh ter na strešnih površinah izven glavne fasade.
Vsi tipi streh z naklonom naj imajo le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine, načeloma opečno rdeča in izjemoma sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Priporočljiva kritina je opečna kritina (korci) in kamnite plošče.
3.4.1.11 Posebni arhitekturni elementi/posebni sekundarni kubusi
Balkon
Je lahko vzpostavljen le v osi nad vhodom, globok optimalno 1,5 m do največ 2,5 m. Dovoljena dolžina je do 1/3 dolžine glavne fasade.
Gank
Je avtohton arhitekturni element – zunanji hodnik vzdolž celotne glavne fasade globok do največ 1,5 m pokrit z osnovno streho. Ob tem lahko previs strehe nad gankom vzpostavlja asimetrijo stavbe in lahko presega horizontalno projekcijo ganka za zgoraj opredeljen napušč.
Loža
Je pokrit zunanji prostor nad pritličjem znotraj kubusa stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt.
Nastrešek
Je posebna oblika sekundarnega kubusa, ki je vsaj z dveh strani odprt. Na glavni fasadi je dovoljen le pri glavnih stavbah z aktivnim javnim programom oziroma le tam, kjer so vzpostavljene urbane dejavnosti.
Zunanje stopnišče
Je posebna oblika sekundarnega kubusa, ki je vzpostavljen na vzdolžni fasadi, je s treh strani odprt ter premošča višinsko razliko ene etaže. Sega lahko do največ 2/3 dolžine celotne fasade na kateri je umeščen.
3.4.1.12 Kiosk ali zabojnik
Objekt je dovoljeno postavljati le kot pomožno stavbo (po tem odloku) in le kot začasno stavbo (po Uredbi), ki je namenjena sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer pod naslednjimi pogoji: da s tem ne ovira prehodnosti javnega prostora oziroma ne ovira dostopov funkcionalno oviranih oseb, da ima le eno etažo (E1), da streha v projekciji naj ne presega dimenzij 2,0 m x 2,5 m in da prireditelj zagotovi, da se v dogovorjenem roku tudi odstrani. Kioski v območjih registriranih enot kulturne dediščine niso dopustni. V ta namen naj se uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine.
3.4.1.13 Nadstrešnica /čakalnica/
Objekt je kot pomožno stavbo dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji: da z umestitvijo ne ovira prehodnosti javnega prostora, da je zagotovljena tudi dostopnost funkcionalno oviranim osebam, da ima le eno etažo (E1), da je načeloma odprta z vsaj dveh strani, in da površina ne presega 30 m2. Streha je lahko tipa dvokapna streha, enokapna ali ravna streha.
3.4.1.14 Notranje dvorišče
Je prostor med glavno stavbo in drugimi stavbami po globini GE. Dvorišče je osnovni funkcionalni prostor GE, ki naj bo širok minimalno 5,0 m ter optimalno 8,0 m. V primeru da je široko manj kot 8,0 m ne sme biti dolžina dvorišča krajša od osnovnega kubusa glavne stavbe oziroma pri dolžini 8,0 m naj bo zasnovana v razmerju dolžine proti širini vsaj 1:1. V njem gradnja stavb ni dovoljena – izjema je le gradnja vrtne lope. Površina notranjega dvorišča je enovita površina v enotnem – horizontalnem nivoju (+10 %). Praviloma naj bo površina utrjena in tlakovana, izjemoma je lahko tudi zatravljena. V slednjem primeru naj bo vsaj 50 % površine tlakovane.
Če je višinska razlika GE v smeri krajše dimenzije notranjega dvorišča enaka ali večja od višine ene etaže (min. 2,5 m) potem je lahko notranje dvorišče več nivojsko. V tem primeru se lahko gradijo stavbe katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje površine notranjega dvorišča. Te površine naj bodo v območju notranjega dvorišča višinsko vezane med sabo (npr. s stopnicami). Nivo takšnega notranjega dvorišča je lahko višinsko največ na nivoju tlaka najvišje etaže glavne stavbe ali v enakem razmerju pod njim (pod nivojem tlaka etaže glavnega vhoda).
3.4.1.15 Okoliška stavbna struktura
Je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem območju. Če ni določeno drugače, je to praviloma v radiju do 100 m.
3.4.1.16 Smučišče
Je v naravi zatravljen prostor, namenjen razvoju športa. Na njem so dovoljene postavitve pomožnih stavb/objektov za potrebe smučišč, vključno z žičnicami, sistemom označevanja in drugimi varnostnimi objekti in napravami. Obratovanje smučišča je predvideno brez umetnega zasneževanja s katerim bi bil spremenjen kemizem tal ali ogrožena podtalnica in površinske vode.
3.4.1.17 Škarpe in podporni zidovi
So lahko le s površinsko obdelanim betonom na vidnem delu – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali iz lokalnih naravnih materialov (kamniti z nevidnimi fugami, grajene po metodi suhozida). Takšni zidovi so lahko visoki do 2,0 m. Za premagovanje večjih višinskih razlik zemljišč naj se oblikujejo sestoji več škarp z vmesnimi intenzivno ozelenjenimi horizontalnimi pasovi. Ti naj bodo široki vsaj 0,6 m.
3.4.1.18 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
Je travnato vzletišče, ki po obsegu/velikosti ustreza merilom Uredbe. Na njem je dovoljen vzlet/pristanek le naslednjih lahkih zračnih plovil: jadralnih letal (jadralna letala z motorjem), zmajev (motorni zmaji), balonov, malih lahkih in zelo lahkih helikopterjev ter lahkih in zelo lahkih letal.
3.4.1.19 Ograje za pašo živine – plot
So lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali leseni plotovi, visoki do 1,5 m. Ploti se lahko postavljajo le na mejo oziroma najmanj 0,5 m od parcelne meje brez soglasja.
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
56. člen
(splošna merila urejanja GE)
(1) GE je zaokrožen prostor praviloma stavbnih zemljišč (ene ali več parcel) z enovitim lastništvom oziroma skupnim upravljanjem in funkcionalnimi povezavami ter soodvisno stavbno strukturo, vendar pa zunaj območja javnega prostora.
Primarni del GE, sekundarni del GE
(2) Primarni del GE je pas GE vzdolž javnega prostora, ki sega v globino GE do notranje fasade glavne stavbe. Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba: s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostoru. Zato se v primarnem delu GE lahko vzpostavi le glavna stavba. Najpomembnejši oziroma osnovni programi na GE so lahko umeščeni le v glavni stavbi. Prostor med glavno fasado in javnim prostorom je lahko oblikovan kot poljavni prostor.
(3) Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo naselja oziroma del GE zunaj primarnega dela. Notranje dvorišče je praviloma del sekundarnega dela GE. Skladiščenje v zunanjem prostoru GE (sekundarnem delu) za potrebe dejavnosti ni dovoljeno.
Organizacija stavb na GE
(4) Organizacijo stavb na gradbeni enoti določajo: regulacijske črte, odmiki od drugih meja GE oziroma parcelnih meja in oblikovanje notranjega dvorišča. Funkcionalni ali gradbeni elementi ureditve ali stavbe posamezne GE ne smejo segati izven meja GE.
(5) Če ni določeno drugače, mora biti stavba od parcelne meje, ki ne meji na najpomembnejši javni prostor, odmaknjena vsaj 3,0 m ali pa postavljena na njo. Slednje je dovoljeno le s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel. Ob tem morajo biti zagotovljeni minimalni požarni odmiki. Kadar so stavbe sosednjih GE postavljene na parcelno mejo je medsebojni stik potrebno ločiti s protipožarno steno oziroma s slepo požarno/mejno fasado.
(6) Notranje dvorišče opredeljuje možnosti gradnje stavb na GE – njihovega števila, organizacije in velikosti. Pogoj za gradnjo pomožnega objekta je izgradnja glavne stavbe na GE oziroma vsaj izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje ter izgradnja notranjega dvorišča.
(7) Če je velikost GE manjša od predpisane glede na opredeljen tip, je dovoljena le gradnja glavne stavbe v skladu z merili tipa GE. Na obstoječih GE, na katerih umestitev stavb odstopa od določil umestitve stavb tipa GE se slednje lahko ohranja. Zasnova novogradenj mora biti v skladu z merili tipa GE.
(8) Razmak med stavbami GE, ki se postavljajo okoli notranjega dvorišča, naj bo praviloma 8,0 m ali več, vendar pa vsaj 3,0 m. Izjema so pomožne stavbe, ki se med seboj lahko tudi stikajo (odmik 0,0 m). Določilo ne velja za podzemne stavbe.
(9) Regulacijske črte javnega prostora na GE normativno določajo oblikovanje kubusov stavb in drugih ureditev v primarnem delu GE. To so gradbena linija (GL), gradbena meja (GM), regulacijska linija (RL) in smer pozidave. Opredeljene so v tekstualnem delu ali pa so določene s prikazom v grafičnem delu OPN.
(10) Gradbena linija (GL) je regulacijska črta, na katero se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah s celotno dolžino ali najmanj le zunanjim vogalom umeščajo glavne fasade vseh stavb, ki mejijo na javni prostor. Če ni določena v grafičnem delu odloka, potem se določi z interpolacijsko linijo med merodajnima osnovnima kubusoma glavnih stavb vzdolž javnega prostora ali z drugače predpisanim odmikom od javnega prostora. Ob tem pa je lahko najmanjši odmik gradbene linije od osi javnega prostora v strnjenih naseljih najmanj 3,0 m. V pasu med gradbeno linijo in javnim prostorom sekundarnih kubusov glavne stavbe in pomožnih stavb ni dovoljeno graditi. Izjeme so posebni arhitekturni elementi oziroma posebni sekundarni kubusi (3.4.1.11). Gradbena linija je meja osnovnega kubusa glavne stavbe, na katerega se mora umestiti s tlorisno projekcijo dotične fasadne ploskve.
(11) Gradbena meja (GM) je regulacijska črta do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe oziroma sekundarni kubus glavne stavbe. Če ni določena drugače, je gradbena meja hkrati tudi gradbena linija. Gradbena meja je meja kakršnegakoli dela stavbe.
(12) Regulacijska linija (RL) razmejuje območje gradbene enote in poljavni oziroma javni prostor. To je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša upravljavec javnega prostora, v katerega takšna ureditev sega. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom. Regulacijska linija je meja med GE in javnim prostorom, torej meja kakršnekoli ureditve GE.
(13) Smer pozidave je smer slemena, ki določa orientacijo stavb – osnovnih kubusov glavnih stavb. Prikazana je v grafičnem delu odloka oziroma opredeljena v 3.4.3.2.
Višinska razmerja stavb na GE
(14) Ravne strehe lahko segajo največ do najnižje kote kapi glavne stavbe (s streho z naklonom) na GE.
Združevanje, delitev GE
(15) GE se lahko funkcionalno združujejo tako, da se ohranja struktura stavb združenih GE (ohranja skupno število vsaj glavnih stavb vseh združenih GE ipd.) in ohranja intenziteta oziroma gostota sklenjenosti obuličnega niza. Delijo se lahko le tako, da del meje z javnim prostorom ostane, njena širina se praviloma prilagaja tipični širini v posameznem naselju. Vse parcele naj imajo zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Delitve po globini GE niso dopustne. Delitev GE po globini je smiselna le v primerih, ko GE na dveh ali več straneh meji na javni prostor in je hkrati dovolj velika (široka). Dovoljena je le na tak način, da je z delitvijo le-te omogočen dostop iz javnega prostora do novo opredeljenih GE hkrati pa ob tem le ta zadovoljuje velikostno merilo predpisanega tipa EUP/GE (GE v točki 4.3). Ob združevanju/delitvah je potrebno upoštevati velikostne rede posameznih tipov GE.
Parcelacija
(16) Parcelacija GE se določi na podlagi razvojno morfoloških kriterijev vrste GE in njene vloge v merilu prostorskega konteksta, meril kakovostne organizacije funkcij in stavb GE in posebnih meril tega odloka. Parcelacija GE je dovoljena tudi zaradi vzpostavitev novih in sanacije obstoječih infrastrukturnih vodov, širitve gospodarske javne infrastrukture (ceste, pločnik, kolesarska steza) ter novih lastniških razmerij.
Priključevanje GE na javno infrastrukturo
(17) GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih instalacij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni razvod oziroma se morajo naknadno izvesti, ko so na voljo:
– na javno prometno površino za motorna vozila – uvoz: pri GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v najmanjši širini 5,0 m in največji 7,0 m; pri drugih pa v minimalni širini 2,5 m in maksimalni 5,0 m,
– na vodovodno omrežje,
– na kanalizacijsko omrežje in
– zagotovljen mora biti tudi odvoz komunalnih odpadkov.
(18) Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja dejavnosti na GE oziroma v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na katerega se objekt priključuje.
(19) Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov, v primeru neustreznosti pa ima upravljavec omrežja pravico zahtevati dopolnitev, posodobitev ali zamenjavo omrežja.
(20) Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne objekte je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko z javnega omrežja ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE. V teh primerih je, seveda s soglasjem pristojnega soglasjedajalca, dovoljena le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javne dostope začasno nadomeščajo (npr. v odsotnosti kanalizacije z greznico, v odsotnosti javnega plinskega omrežja plinski rezervoar ipd.). Takšni objekti so: nepretočna greznica (le kot vkopan objekt, na enotah registrirane kulturne dediščine naj bo zatravljen), mala čistilna naprava (na enotah registrirane kulturne dediščine naj bo objekt v celoti vkopan ter zatravljen, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na neizpostavljeno mesto), individualna plinska cisterna (na GE z nagnjenim terenom naj bo le ta z vsaj dveh strani omejena z brežino usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne; izjeme naj bodo pri enotah registrirane kulturne dediščine, kjer naj bo rezervoar v celoti vkopan), vodnjak ter zbiralnik za kapnico. Slednji je dovoljen na vseh GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti v celoti vkopan. Ti objekti se lahko gradijo tudi v skladu z Uredbo, če hkrati zadostujejo tudi določilom odloka.
(21) Na GE se lahko po Uredbi gradijo:
– pomožni energetski objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje (speljani podzemno, razen če gre za arheološko dediščino), priključek na distribucijsko plinovodno omrežje ter priključni plinovod,
– pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, cestni priključek na javno občinsko cesto, priključek na vročevod; objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, ločilno oziroma krmilno mesto (slednji dve naj se ne umeščata na območjih kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na neizpostavljenem mestu obdanem z živico),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave,
– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam, le ta naj se praviloma izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine – če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu,
– relejna hišica – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine,
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine.
(22) V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest ne sme biti manjše od (za navedene dejavnosti):
– trgovska: 1 PM/35 m2 neto etažnih površin (NEP),
– skladiščna: 1 PM/100 m2 NEP,
– pisarniška: 1 PM/30 m2 NEP,
– razstavna: 1 PM/100 m2 NEP,
– gostinska: 1 PM/4 sedeže, 1 PM/1m točilnega pulta,
– bivanje: 2 PM /1 stanovanje pri eno ali dvostanovanjskih hišah,
– bivanje: 1,8 PM/1 stanovanjsko enoto pri večstanovanjskih stavbah.
(23) Če se za dejavnost na GE koristijo tudi javna parkirna mesta zunaj GE, mora investitor zanje skleniti pogodbo z upravljavcem takšnih parkirnih mest vsaj z identifikacijo PM v prostoru (z grafiko ali opisom) in opredelitvijo režima parkiranja.
(24) O vsaki spremembi dejavnosti, ki bi vplivala na obseg in režim parkiranja, je investitor dolžan takoj pismeno obvestiti upravljavca. Takšna parkirna mesta je potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 100 m od glavnega vhoda v glavno stavbo GE.
3.4.3.0 Stavbe
3.4.3.1 Splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
57. člen
(merila in pogoji oblikovanja)
(1) Stavbe naj bodo stavbarsko oziroma arhitekturno oblikovane. Merilo ter stavbarski oziroma arhitekturni izraz pri vsaki novi ali rekonstruirani stavbi oziroma dozidavi oziroma nadzidavi naj bo izpeljan iz arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma njihovih elementov avtohtone arhitekture v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora. Poleg tega naj zagotavlja integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča – v skladu z vlogo stavbe v prostoru (npr. lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru ipd.) in v skladu z njeno namembnostjo. Gradnja stavb okroglih oblik ni dovoljena. Izjema so cerkve, kapelice in silosi.
(2) Vse novo zgrajene stavbe morajo izpolnjevati tehnična merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb (npr. s področja varovanja zdravja), zagotavljanja higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, dostopnosti za invalide, varovanja pred hrupom v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in podzakonskih zakonov, zagotavljanjem požarnovarstvenih zahtev in drugo. Pri gradnji se priporoča uporaba naravnih materialov lokalnega izvora.
(3) Pri posegih v obstoječe objekte (rekonstrukcijah) je potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in vlago s tehničnimi in konstrukcijskimi ukrepi (zaščita oken, fasad, tlakov ipd.).
Namembnost stavbe
(4) Obstoječe dejavnosti se lahko pod obstoječimi pogoji ohranjajo. Sprememba namembnosti in rabe stavb je dovoljena, če je v skladu z namembnostjo opredeljene enote urejanja oziroma določili tipa GE. Nove dejavnosti ne smejo negativno vplivati na obstoječo funkcijo naselja oziroma del naselja.
Etažnost stavbe
(5) Upoštevajoč določila termina v ZGO je določena z dovoljenim največjim številom etaž na strani najvišje vzdolžne fasade stavbe nad terenom (npr. E2 za pritličje in nadstropje pri glavnem vhodu v pritličju oziroma za klet in pritličje pri glavnem vhodu v kleti).
(6) Možnost gradnje mansarde, t.j. podstrešja s koristno površino, določa navedba oznake M (npr. E2 + M). Mansarda ima lahko kolenčni zid do svetle višine 1,2 m. Kolikor M ni naveden, potem tudi kolenčni zid ni dovoljen. Uporabni prostori se na podstrešju kljub temu lahko vzpostavijo v skladu z drugimi merili EUP. V primerih obstoječih stavb, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,2 m, se podstrešje šteje za celotno etažo (praviloma nadstropje).
(7) V primeru, ko je stavba umeščena v poševno zemljišče tako, da višinska razlika med dvema vzporednima fasadama premošča eno etažo, je pri vseh tipih glavnih stavb dovoljena vzpostavitev dodatne etaže (le ene).
(8) Kletne etaže je mogoče organizirati najmanj na celotni tlorisni površini vseh stavb GE, če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače. Kleti, ki so v celoti vkopane, lahko obsegajo vsaj celotno območje notranjega dvorišča oziroma površino, ki jo dovoljujejo faktorji, če so za posamezno GE opredeljeni. Namembnost kletne etaže je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe in NRP GE: pomožni (sekundarni) prostori, skladišča, lahko pa tudi stanovanjska. Obstoječa stavbna struktura, ki je višja od predpisane pri posameznem tipu stavbe lahko obdrži obstoječo višino le v primeru vzdrževalnih del (rednih in investicijskih vzdrževalnih del) in spremembe namembnosti. Prav tako lahko obstoječe stavbe obdržijo obstoječo višinsko koto glavnega vhoda v stavbo. Pri gradnji kleti je treba upoštevati poplavnost, na ogroženih območjih (poplavne vode, visoka podtalnica) se kleti gradijo na način, da je klet varna pred udorom vode (npr. kesonska izvedba kleti) ali pa se stavbe gradijo brez kleti.
(9) Obstoječa izvorna stavbna struktura, ki je višja od predpisane pri posameznem tipu stavbe, lahko obdrži obstoječo višino le v primeru sanacije oziroma rekonstrukcije stavbe.
Podzemna stavba
(10) Stavba oziroma deli stavbe pod nivojem terena se lahko po tem odloku gradijo vselej in povsod na območjih, predvidenih za gradnjo. Gradnja podzemne stavbe je dovoljena kolikor gradbeno tehnične lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo kvalitetnega izpolnjevanja podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena oziroma nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča ipd.). Odmiki od parcelnih meja, razen od najpomembnejšega javnega prostora, so enaki kot odmiki stavb v splošnih določilih (54. člen, točka 3), razen če so odmiki stavb v tipu EUP/GE opredeljeni drugače (od 60. do 81. člena, točka 3.1 – Omejitev). Odmik podzemne stavbe proti najpomembnejšemu prostoru lahko presega gradbeno linijo in mejo vendar ne sme presegati regulacijske linije. Namembnost podzemnih stavb je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe na GE in PNRP GE – garaža, deponija, skladišča, lahko pa tudi stanovanjska.
Orientacija stavbe
(11) Orientacija stavbe je smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe.
(12) Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 so lahko stavbe, širše od 7,0 m, orientirane le vzdolž plastnic ±30°.
Oblikovanje fasad stavbe
(13) Glavna fasada je fasada, ki je postavljena proti najpomembnejšemu javnemu prostoru. Fasade, ki potekajo vzdolž slemena strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Fasadi, ki sta na strani izteka slemena, sta čelni fasadi. Notranja fasada je fasada, ki meji na notranje dvorišče ali odprti prostor krajine.
(14) Mejne fasade so fasade stavbe, ki mejijo na sosednjo GE in so od le-te odmaknjene manj kot 0,25 m. Oblikujejo se kot slepe fasade – so brez odprtin, od parcelne meje pa morajo biti odmaknjene za 5,0 cm oziroma za debelino izolacije fasade.
(15) Fasadna ploskev naj se oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove: podnožje fasade (cokel), osrednji del in strešni venec. V strešnem vencu naj se celovito oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. Vsaj po dve sosednji fasadi iste stavbe naj bosta oblikovani v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem razmerju. Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh. Fasadne obloge (cokel) iz keramike ter poliranega kamna niso dovoljene, sprejemljive so obloge iz klesanega, toketiranega in lomljenega kamna.
(16) Okenske odprtine pri stavbah tipa trška hiša, kraška hiša, primorska hiša, modernistična stanovanjska hiša naj imajo pri okenskih odprtinah večjih od 0,4 m2 razmerje med širino in višino praviloma 1:1,5 do 1:2. Kolikor se na mansardi opredeli kolenčni zid naj se v vertikalnih oseh kompozicije vzdolžne fasade zgradijo odprtine, ki naj bodo načeloma istega tipa in velikosti, oblikovane kot kvadrat ali pravokotnik ležečega formata. Priporočljiva so dvokrilna okna, priporočljiva je delitev okenskih stekel na polja.
(17) Barva zunanjega stavbnega pohištva naj bo v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa (macesen, smreka, hrast …). Stavbno pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno. Če obstoječe stanje presega to določilo se obstoječe stanje do prvega posega v objekt ohranja. Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, t.j. deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve.
(18) Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavb so tudi vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi stavbe oziroma fasadah, ki mejijo na javni prostor ceste ni dovoljeno nameščati inštalacijskih omaric in enot klimatskih naprav. Obvestilno signalizacijo je dovoljeno umeščati v tiste EUP, v katerih so dovoljeni javni programi. Dopustna je obvestilna signalizacija in oglaševanje za lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se opravlja dejavnost (javni program), če le-ti zadovoljujejo določila Uredbe, vendar ti ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov (stanovanj, pisarn). Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi spominska obeležja.
Posebnosti na GE v registriranih območjih kulturne dediščine
(19) Na območjih registrirane kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) ni dovoljeno postavljanje objektov za oglaševanje ter transparentov. Za krajevna obvestila se lahko uporabljajo le lesene table pritrjene na posamezen objekt. Izjemoma je s soglasjem ZVKD dovoljena postavitev transparentov na usklajenih lokacijah (v naselju) – vendar tako, da le-ti ne ovirajo pogledov na vedute prostorskih dominant.
Oblikovanje strehe stavbe
(20) Streha naj se praviloma oblikuje kot streha z naklonom (3.4.1.10). Oblikovanje naj izhaja iz splošnih meril oblikovanja glavne stavbe (3.4.3.2) oziroma iz posameznega tipa glavne stavbe oziroma meril streh pomožnih stavb (3.4.3.3), če v posebnih merilih (3.5.0.0 Specifikacija EUP iz 83. člena in podobmočij KGV s posebnimi merili PIP) ni opredeljeno drugače.
Glavna in pomožna stavba GE
(21) Glede na vlogo stavbe na GE je stavba lahko le glavna stavba ali pa pomožna stavba, razen pri tipu GE kraška hiša.
3.4.3.2 Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
58. člen
(splošna merila oblikovanja glavnih stavb)
(1) Glavna stavba je po vsebini, značaju in arhitekturnih/stavbarskih elementih najpomembnejša stavba gradbene enote. Določa odnos med gradbeno enoto in najpomembnejšim javnim prostorom.
Namembnost glavnih stavb, umestitev v prostoru
(2) Glavna stavba naj bo organizirana ob najpomembnejšem javnem prostoru GE. V njej naj bodo urbanotvorno organizirani najpomembnejši programi na GE. Kot glavna fasada se oblikuje fasada ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora.
(3) Glavni vhod v glavno stavbo je praviloma lahko le na glavni fasadi osnovnega kubusa stavbe, razen pri stavbi tipa kraška hiša. Kota glavnega vhoda v glavno stavbo je lahko praviloma le na koti javnega prostora ±0,5 m. Odstopanja so dovoljena, če je to opredeljeno pri tipu GE (npr. pri GE kraške hiše). Drugi najpomembnejši vhod naj se oblikuje na notranji fasadi. Prioriteta pomembnosti vhodov naj sledi zaporedju: 1. javni prostori, 2. drugi poslovni prostori ter 3. bivalni prostori. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi fasade, katere del so. Na glavni fasadi osnovnega kubusa ni dovoljeno organizirati dovozov (npr. v garaže), odstopanja so dovoljena, če je to opredeljeno pri tipu GE (npr. GE kraške hiše).
(4) Na posamezni lokaciji je orientacija osnovnega kubusa določena s smerjo pozidave glavne stavbe, če je ta prikazana v grafičnem delu odloka, sicer pa:
– v skladu z določili v splošnih merilih in pogojih posameznega tipa GE,
– določilih v posebnih merilih EUP,
– po analogiji orientacij osnovnih kubusov glavnih stavb na sosednjih GE oziroma smerjo orientacije glavnih stavb v EUP; ta se odčita kot smer obeh osnovnih kubusov glavnih stavb na sosednjih GE,
– v smeri poteka plastnic zemljišča.
Tipi objektov glavnih stavb
(5) Tipi objektov glavnih stavb so predpisani pri posameznem tipu GE.
Sestavine glavne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
(6) Glavna stavba ima le osnovni kubus oziroma je sestavljena iz osnovnega in enega ali več sekundarnih kubusov.
Osnovni kubus glavne stavbe
(7) Osnovni kubus glavne stavbe naj bo oblikovan kot osrednji del stavbe – z največjim volumnom in glavno streho nad njim, ki naj bo praviloma nameščen na regulacijske črte javnega prostora. Umeščanje kubusa na GE je opredeljeno pod merili oblikovanja GE (3.4.2.0. GE). Oblikovanje strehe in fasad osnovnega kubusa glavne stavbe je opredeljeno v splošnih merilih oblikovanja stavbe (3.4.3.0) ter pri posameznem tipu glavne stavbe.
Sekundarni kubus glavne stavbe
(8) Sekundarni kubusi so vsi drugi deli glavne stavbe zunaj osnovnega kubusa, ki so od slednjega bistveno manjši – odstopajo po višini in oblikovanju tako, da so osnovnemu kubusu podrejeni in se z njim hkrati stikajo na vsaj eni stranici. Vsota površin sekundarnih kubusov ne sme presegati površine osnovnega kubusa. Gradnja sekundarnega kubusa glavne stavbe je pogojena z možnostjo izgradnje notranjega dvorišča (če ta pri tipu GE obstoja). Možnosti in načini vzpostavitve sekundarnega kubusa pa so opredeljeni pri posameznem tipu glavne stavbe.
(9) Sekundarni kubus se lahko oblikuje v skladu z naslednjimi merili:
– njegov zgornji rob naj bo poravnan z vrhom fasade na osnovnem kubusu ali pa je lahko od njega nižji vsaj za 1,0 m,
– ne sme biti širši od 4,0 m merjeno od osnovne stične ploskve pomožnega in osnovnega kubusa,
– v primerih, ko sooblikuje mejo naselja, mora biti dolg najmanj 2/3 dimenzije osnovnega kubusa,
– lahko je zgolj pritličen z eventualno izkoriščenim podstrešjem (brez kolenčnega zidu).
(10) V primeru, da je v specifikaciji EUP (83. člen) v posebnih merilih EUP dovoljena vzpostavitev enega sekundarnega kubusa do širine 6,0 m se ta oblikuje pod sledečimi merili:
– namenjen je lahko le garažiranju,
– ima lahko le eno etažo, razmerje širine: dolžini naj bo med 1:1 do 1:1,3,
– minimalna stična dolžina z osnovnim kubusom naj bo 2,0 m,
– streha je lahko le tipa ravna streha (terasa),
– sega lahko le do opredeljene regulacijske črte.
(11) Streha sekundarnega kubusa je lahko le tipa ravna streha ali streha z naklonom, usklajena z naslednjimi merili:
– elementi strehe (naklon, kritina, obrobe …) so lahko le isti kot pri strehi osnovnega kubusa,
– vidni elementi strehe tipa ravna streha naj bodo na celotni stavbi enaki,
– kota kapi je lahko le na koti kapi strehe osnovnega kubusa ali vsaj 1,0 m nižja; to razmerje velja tudi za slemeni obeh delov stavbe,
– fičare ali drugi strešni izzidki niso dovoljeni,
– strehe sekundarnih kubusov na vzdolžni fasadi osnovnega kubusa imajo lahko le smer orientacije strehe osnovnega kubusa oziroma je lahko nadaljevanje streh osnovnega kubusa (pod kapno lego – npr. dvokapna streha) na isti višinski koti ali 1,0 m nižja.
(12) Sekundarnih kubusov ni dovoljeno graditi v prostoru med glavno fasado stavbe in najpomembnejšim javnim prostorom. Izjema so le sekundarni kubusi, ki so opredeljeni kot posebni arhitekturni elementi oziroma posebni sekundarni kubusi: balkon, gank, loža, nadstrešek, zunanje stopnišče (3.4.1.11).
(13) Pri glavnih stavbah, razen pri tipu stavbe klasična javna stavba, trška hiša, kraška hiša, stanovanja v blokih, primorska hiša ter modernistična stanovanjska hiša balkoni niso dovoljeni. Priporočljivi so posebni arhitekturni elementi kot so gank, loža, nadstrešek, zunanje stopnišče. V območjih kulturne dediščine balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni.
(14) Sekundarni kubus glavne stavbe, ki poleg zgoraj opredeljenih meril sekundarnega kubusa izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi, se lahko gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt po Uredbi (npr. steklenjak manjšega obsega). Velja tudi obratno – vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo ustrezati merilom oblikovanja stavb po tem odloku.
(15) Glavna stavba GE se lahko gradi le kot zahteven in manj zahteven objekt, kot ga določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.4.3.3 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
59. člen
(splošna merila oblikovanja pomožnih stavb)
(1) Pomožna stavba GE je prosto stoječa stavba, ki naj bo po vlogi v prostoru GE, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi. Med pomožne stavbe sodijo vse stavbe na GE, ki niso glavne stavbe.
Namembnost pomožnih stavb
(2) Glede na glavno stavbo GE naj pomožna stavba GE zagotavlja pokrit prostor vsem drugim, v razmerju do javnega prostora manj pomembnim dejavnostim GE, ki so skladne s podrobno namensko rabo v posameznem EUP/GE.
(3) V pomožnih stavbah ni dovoljeno organizirati javnih prostorov za javne programe, stanovanj in drugih vsebin glavne stavbe GE, kolikor ni z njimi zapolnjenih vsaj 50 % pritličja glavnih stavb. Kolikor je ta pogoj izpolnjen je v njih dovoljeno umeščati obrtne, proizvodne ter skladiščne dejavnosti, ob tem pa zanje veljajo tudi dopustni tipi objektov po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11), ki so na posamezni GE predpisani za glavne stavbe.
Tipi in število dopustnih pomožnih stavb
(4) Predpisani so pri posameznem tipu GE (GE v točki 2.2).
Umestitev v prostoru
(5) Gradnja pomožnih stavb je pogojena z možnostjo izgradnje notranjega dvorišča, kolikor v opredeljenem tipu GE ne obstaja. Pomožne stavbe naj izpolnjujejo naslednja merila in pogoje:
– od parcelne meje sosednje GE morajo biti odmaknjene vsaj 3,0 m ali pa so lahko (ob soglasju soseda) postavljene na parcelo mejo,
– postavitev pomožne stavbe ne sme načenjati vaškega roba,
– locirane so lahko le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča,
– sleme strehe z naklonom naj bo v smeri daljše stranice.
(6) Pomožne stavbe praviloma ni dovoljeno graditi med najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado. Odstopanje je sprejemljivo tudi, ko se gradi kot gospodarsko poslopje ali v primerih ko je pomožna stavba na vogalu kareja hkrati določena z vsaj dvema gradbenimi linijama. Takrat se stavba ob javnem prostoru umešča v skladu z merili umeščanja glavne stavbe, le da je vhod v pomožno stavbo praviloma iz (notranjega) dvorišča.
Sestavine pomožne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
(7) Pomožna stavba ima osnovni kubus oziroma je sestavljena iz osnovnega in enega ali več sekundarnih kubusov.
Osnovni kubus pomožne stavbe
(8) Osnovni kubus pomožne stavbe:
– je lahko širok optimalno 8,0 m in največ 10,0 m,
– ima najmanjše razmerje širine:dolžini 1:1,5; največje pa 1:2,
– ima lahko največ dve etaži,
– streha je praviloma streha z naklonom ali ravna streha,
– ima višino kapi in slemena strehe na isti ali nižji absolutni višinski koti kot kota istega elementa na glavni stavbi, na katero meji.
Sekundarni kubusi pomožne stavbe
(9) So dovoljeni pri pomožnih stavbah, katerih površina osnovnega kubusa je večja od 150 m2. Med vzdolžno fasado in javnim prostorom jih ni dovoljeno postavljati.
Oblikovanje strehe pomožne stavbe
Tipi streh osnovnega kubusa pomožne stavbe
(10) Streha pomožne stavbe naj bo usklajena s streho glavne stavbe GE, v kateri je umeščena. Tako naj ima isti naklon in barvo kritine kot streha glavne stavbe. Pomožne stavbe imajo lahko streho tipa streha z naklonom ali streho tipa ravna streha. V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna, prosojna. Izjeme so tudi vrtne bivalne lope velikosti do 20,0 m2 – te imajo lahko streho poljubne oblike.
(11) Pomožne stavbe širine več kot 6,0 m imajo lahko streho tipa simetrična dvokapnica in ne smejo imeti streho tipa enokapna streha.
Tipi streh sekundarnega kubusa pomožne stavbe
(12) Sekundarni kubusi imajo lahko streho ravno ali pa kot podaljšek strehe z naklonom.
Oblikovanje fasade pomožne stavbe
(13) Glavni vhod v pomožno stavbo naj bo praviloma iz notranjega dvorišča.
(14) Izvedba fasad naj bo v naravnih barvah in strukturah in naj bodo usklajeni z oblikovanjem in materiali glavne stavbe.
(15) Izjeme v oblikovanju so lahko steklenjak (rastlinjak), zimski vrt ali bivalni oziroma gostinski vrt, kjer so lahko vse stranice/ fasade iz prosojnih materialov. V območjih kulturne dediščine steklenjaki (rastlinjaki) niso dovoljeni.
Posebnosti na GE v registriranih območjih kulturne dediščine
(16) Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebna predhodna preveritev možnosti nemotečega vključevanja v ambient EUP. Dovoljena je le gradnja objektov za lastne potrebe po Uredbi, če ne vplivajo na varovane lastnosti enote, in sicer le: drvarnica, garaža, lopa, uta ter tudi nadstrešek, vse praviloma v leseni izvedbi.
Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov
(17) Pomožne stavbe, ki poleg meril pomožne stavbe izpolnjujejo tudi merila nezahtevnih in enostavnih objektov po Uredbi, se lahko gradijo po Uredbi. Dopustne vrste objektov po Uredbi so določene pri merilih in pogojih urejanja tipov GE s predpisanimi tipi stavb (3.4.4.0 – v točkah 2.2 in 2.3 (od 61. do 81. člena)). Za vsako vrsto dopustnega objekta na GE je, glede na njegovo namembnost kot jo določa Uredba, dopusten le en objekt.
(18) Na registriranih enotah KD se lahko umeščajo le sledeči objekti za lastne potrebe: utrjeno dvorišče, ograje, škarpe in podporni zidovi, rezervoar, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem, skulptura ter urbana oprema. Rezervoar naj bo načeloma zakrit z neizstopajočo živo mejo.
3.4.4.0 GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE) s predpisanimi tipi stavb
60. člen
(tipi GE)
Za vse tipe GE veljajo tudi splošna določila urejanja GE (56. člen)
Za vse stavbe veljajo tudi splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb (57. do 59. člen)
(tipi so našteti po pretežni namenski rabi – po Pravilniku).
Tipi GE s prevladujočo PNRP – S
61. člen
+---------------------------------------------------------------+
|hm: GE modernistične stanovanjske hiše |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SS – stanovanjske površine, SK – površine podeželskega |
|naselja; namembnost GE: GE je namenjena le bivanju enega |
|gospodinjstva, ene ali več generacij in terciarni dejavnosti v |
|mirnem okolju. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Modernistična stanovanjska hiša (le ena); |
|– tip, število, |visoka največ do E2 + M, če ni določeno |
|število etaž |drugače. |
| |Modernistična stanovanjska hiša |
| |Namembnost stavbe: osnovni namen je bivanje|
| |le enega gospodinjstva, ene ali več |
| |generacij. |
| |Osnovni kubus: optimalno širok 8,0 m in do |
| |največ 14,0 m. Razmerje širine: dolžini v |
| |tlorisu od najmanj 1:1,2 do največ 1:1,5. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so lahko |
| |organizirani le na straneh, ki ne mejijo na|
| |najpomembnejši javni prostor. Ne smejo se |
| |postavljati pred glavno fasado osnovnega |
| |kubusa stavbe, razen v primerih, ko je |
| |možno s primernim oblikovanjem sanirati |
| |obstoječe stanje in izboljšati prostorski |
| |odnos med stanovanjsko stavbo in vplivnim |
| |delom ulice ali trga, ali ko je z |
| |dograditvami sosednjih stavb že določena |
| |nova gradbena linija. Posegi v zaključenih |
| |sklopih individualnih stanovanjskih hiš naj|
| |zagotavljajo ohranitev in razvoj |
| |kvalitetnih bivalnih kvalitet celotne |
| |stanovanjske soseske. |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: / |
| |Tipi streh: Streha z naklonom – tip |
| |dvokapna (3.4.1.10.1) ali enokapna streha |
| |(3.4.1.10.2) lahko tudi ravna streha |
| |(3.4.1.9). Znotraj tega naj bo naklon |
| |strešnih površin in kolorit ter struktura |
| |strešnikov usklajena z okoliško strešno |
| |strukturo. Izjemoma je dovoljena tudi |
| |štirikapna streha, kolikor je le ta skladna|
| |z okoliško strešno strukturo. Sleme |
| |osnovnega kubusa ne sme presegati silhuete |
| |krajine streh prostorske enote v kateri |
| |stavba stoji. |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstne |
| |hiše in počitniške hiše). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi po|
|– število, število |Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni |
|etaž |objekt, in sicer le: stavbo za lastne |
| |potrebe – nadstrešek, vrtna uta (senčnica),|
| |steklenjak, garaža ali lopa; do višine E1. |
| |Tipi objektov pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne |
| |stavbe (le garaže), 12714 Druge |
| |nestanovanjske kmetijske stavbe (le lopa). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|nezahtevni in |dvorišča, ograja, škarpe in podporni zidovi|
|enostavni objekti |(3.4.1.17), zbiralnik za kapnico, vrtina |
|(razen stavb) po |ali vodnjak kot dekorativni element ter |
|Uredbi |bazen. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:|
| |ribnik. |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
|gostote pozidave v |parceli: |
|tlorisu, odmiki |FZ do 40 %; FZP najmanj 30 %. |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |/ |
|prostora | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Priporočljivo je, da GE nima ograje. Ograje|
|druge zunanje |iz plastičnih mas niso dovoljene. |
|ureditve na GE, | |
|ograje in žive | |
|meje | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je med 300 in 1000 m2. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |V območju GE s PNRP SK veljajo merila III. |
|urbanističnega |SVPH, s PNRP SS pa merila II. SVPH. |
|oblikovanja | |
+-------------------+-------------------------------------------+
62. člen
+---------------------------------------------------------------+
|pv: GE podeželske vile |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SS – stanovanjske površine, SK – površine podeželskega |
|prostora, A – površine razpršene poselitve, namembnost GE: GE |
|je namenjena bivanju enega gospodinjstva, ene ali več generacij|
|ali več gospodinjstvom. Izjemoma je poleg bivanja/stanovanja v |
|območju PNRP – SS, SK dovoljena tudi terciarna dejavnost. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Podeželska vila (le ena); obstoječe višine;|
|– tip, število, |vse glavne stavbe so obstoječe stavbe; |
|število etaž |števila etaž ni dovoljeno spreminjati. |
| |Podeželska vila |
| |Namembnost stavbe: osnovni namen je |
| |bivanje, izjemoma pa so lahko vzpostavljene|
| |tudi terciarne dejavnosti. V njej ni |
| |dovoljeno skladiščenje nad 1 površine ene |
| |etaže ter proizvodnja. |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: merila |
| |osnovnega kubusa so dimenzije osnovnega |
| |kubusa obstoječe stavbe. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: |
| |organizirajo se lahko le v sekundarnem delu|
| |GE, le na straneh, ki ne mejijo na |
| |najpomembnejši javni prostor. |
| |Izjeme: 12111 Hotelske in podobne stavbe za|
| |kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, |
| |moteli); 12112 Gostilne, restavracije in |
| |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za |
| |kratkotrajno nastanitev; 12203 Druge |
| |poslovne stavbe (razen konferenčne in |
| |kongresne stavbe); 12620 Muzeji in |
| |knjižnice (razen stavbe za hrambo arhivskih|
| |gradiv). |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: brez |
| |oblikovnih sprememb je potrebno v celoti |
| |prenoviti najmanj naslednje elemente: |
| |glavno in čelne fasade z vsemi izvornimi |
| |arhitekturnimi značilnostmi stavbe |
| |(detajli, streho in osnovni notranji ustroj|
| |stavbe s stopniščem). Upoštevajo se merila |
| |posegov oziroma nadomestne stavbe na |
| |naselbinsko pomembnih izvornih stavbah (54.|
| |člen). Stavbno pohištvo je priporočljivo v |
| |naravnih tonih avtohtonih vrst lesa |
| |(macesen, smreka, hrast …). Barve fasad so |
| |lahko le barve pastelnih tonov. Stavbno |
| |pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno. |
| |Tipi streh: obstoječa streha ali streha z |
| |naklonom – tip dvokapna (3.4.1.10.1) ali |
| |štirikapna streha (3.4.1.10.3). |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih|
| |in počitniških hiš); 11220 Tri- in |
| |večstanovanjske stavbe. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi; |
|– število, število |do višine E2. Ob tem je dovoljena še |
|etaž |gradnja največ dveh pomožnih stavb v skladu|
| |z Uredbo kot enostavni oziroma nezahtevni |
| |objekti, in sicer le stavbe za lastne |
| |potrebe – nadstrešek, vrtna uta (senčnica),|
| |steklenjak, garaža ali lopa. |
| |Tipi objektov pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne |
| |stavbe (le garaže), 12714 Druge |
| |nestanovanjske kmetijske stavbe (le lopa). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|nezahtevni in |dvorišča, ograja, škarpe in podporni zidovi|
|enostavni objekti |(3.4.1.17) vrtina ali vodnjak kot |
|(razen stavb) po |dekorativni element ter bazen. Pomožni |
|Uredbi |kmetijsko-gozdarski objekti: ribnik. |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
|gostote pozidave v |parceli: |
|tlorisu, odmiki |FZ do 45 %; FZP vsaj 40 %. |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |/ |
|prostora | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Izven obodnih stavb notranjega dvorišča |
|druge zunanje |(3.4.1.14) naj bodo opredeljene |
|ureditve na GE, |funkcionalne zelene površine. Te so lahko |
|ograje in žive |zatravljene in zasajene s samostojno |
|meje |srednje raslo in visoko vegetacijo ter |
| |grmičevjem kot posebnimi hortikulturnimi |
| |zasaditvami. Priporočljivo je, da GE nima |
| |ograje. Obstoječe naj se ohranjajo tako, da|
| |se zagotavljajo izvorne lastnosti GE, |
| |ograje iz plastičnih mas niso dovoljene. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je med 1000 do 3000 m2. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Dovoljena je le prenova oziroma nadomestna |
|urbanističnega |gradnja ter rekonstrukcija stavb z |
|oblikovanja |ohranitvijo arhitekturnih značilnosti |
| |izvorne stavbe (54. člen). Gradnja v |
| |zavarovanih območjih kulturne dediščine naj|
| |izhaja iz pogojev pristojne službe ZVKD. Na|
| |slednih gradnja bazena načeloma ni |
| |dopustna. |
| |V območju GE s PNRP – SK in A veljajo |
| |merila III. SVPH, s PNRP – SS pa merila II.|
| |SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
63. člen
+---------------------------------------------------------------+
|hv: GE stanovanj v vrsti (vrstne hiše) Podtipi: hvd: GE dvojčka|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SS – stanovanjske površine, SK – površine podeželskega |
|prostora; namembnost GE: GE je namenjena bivanju le enega |
|gospodinjstva, ene ali več generacij. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Vse glavne stavbe so obstoječe stavbe; |
|– tip, število, |števila etaž ni dovoljeno spreminjati. |
|število etaž |Hiša v vrsti |
| |Namembnost stavbe: osnovni namen je bivanje|
| |le enega gospodinjstva, ene ali več |
| |generacij. |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: izhaja iz |
| |obstoječega prostorskega konteksta. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: |
| |organiziran je lahko le na notranjem |
| |dvorišču internega vrta/atrija posamezne |
| |enote, če ne presega koto najnižje strešne |
| |kapi osrednje stavbe. Posegi nad koto |
| |najnižje strešne kapi stavbe niso dovoljeni|
| |brez soglasja lastnikov sosednjih GE. |
| |Podtipi: hvd – GE dvojček: 11210 |
| |Dvostanovanjske stavbe. |
+-------------------+-------------------------------------------+
| |Posebnosti oblikovanja fasad: stavbno |
| |pohištvo je priporočljivo v naravnih tonih |
| |avtohtonih vrst lesa (smreka, hrast, |
| |macesen …). Stavbno pohištvo v barvah kovin|
| |ni dovoljeno. Gradbeni posegi v zunanjosti |
| |stavb in zunanje ureditve naj se izvajajo |
| |le pod pogoji ohranjanja likovno prostorske|
| |celovitosti celotnega niza vrstnih |
| |stavb/dvojčka. Tako ni dovoljeno: |
| |– spreminjanje elementov strehe (nakloni, |
| |vgradnja naknadnih fičar, strešnih oken in |
| |kritine obstoječih streh); |
| |– povišanje (nadzidava) posameznih enot |
| |stavb niza. |
| |Tipi streh: obstoječa streha ali streha z |
| |naklonom – tip dvokapna streha |
| |(3.4.1.10.1). |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |11100 Enostanovanjske stavbe (le vrstne |
| |hiše). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |GE hv: Lahko se gradi največ ena pomožna |
|– število, število |stavba – le po Uredbi kot enostavni oziroma|
|etaž |nezahtevni objekti, in sicer le stavba za |
| |lastne potrebe – vrtna uta (senčnica); do |
| |višine E1. |
| |podtip GE hvd: Lahko se gradi največ dve |
| |pomožni stavbi le po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le: |
| |stavbo za lastne potrebe – nadstrešek, |
| |vrtna uta (senčnica), steklenjak ali lopa; |
| |do višine E1. |
| |Tipi objektov pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12714 Druge |
| |nestanovanjske kmetijske stavbe (le lopa). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne potrebe: bazen, ograja, |
|nezahtevni in |zbiralnik za kapnico, vrtina ali vodnjak |
|enostavni objekti |(dekorativni element), utrjena dvorišča ter|
|(razen stavb) po |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.17.). |
|Uredbi |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
| |ribnik. |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
|gostote pozidave v |parceli: |
|tlorisu, odmiki |tip hv – FZ do 50 %; FZP od 30 % |
|stavb |podtip: hvd – FZ do 40 %; FZP od 30 %. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Na GE naj se vzpostavi dvorišče v primarnem|
|prostora |(sprednje dvorišče) in v sekundarnem delu |
| |(atrij) GE. Oblikovanje sprednjega dvorišča|
| |naj bo enotno za celotno sosesko. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Površine sekundarnega dela GE so lahko |
|druge zunanje |zatravljene in zasajene s samostojno |
|ureditve na GE, |srednje raslo in visoko vegetacijo ter |
|ograje in žive |grmičevjem oziroma kot interne atrijske |
|meje |vrtne zasaditve. Način in merila |
| |ograjevanja naj izhaja iz PGD za celotno |
| |sosesko oziroma niz. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Obstoječa. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na GE naj se gradbeni posegi v zunanje |
|urbanističnega |ureditve izvajajo le pod pogoji ohranjanja |
|oblikovanja |likovno prostorske celovitosti celotnega |
| |niza vrstnih stavb (GE hv) oziroma dvojčka |
| |(GE hvd). Širitve stavb in spremembe |
| |namembnosti zunanjih prostorov ter |
| |opredelitve zelenic oziroma tlakov je |
| |dovoljeno le za celotno sosesko oziroma |
| |niz, pri katerem se skozi upravni postopek |
| |zagotovi realizacijo enotnega posega na |
| |vseh enotah, s soglasjem vseh lastnikov. |
| |Tako med drugim niso dovoljene dozidave v |
| |smeri najpomembnejšega javnega prostora GE |
| |(na strani vhodov), spremembe zelenih |
| |površin v tlakovane, kolikor to ni bilo |
| |predvideno v prvotnem PGD itd. |
| |V območju GE s PNRP – SK veljajo merila |
| |III. SVPH, s PNRP – SS pa merila II. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
64. člen
+---------------------------------------------------------------+
|sb: GE stanovanj v bloku |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SS – stanovanjske površine; namembnost GE: GE je |
|namenjena le bivanju in terciarni dejavnosti v mirnem okolju, |
|kolikor niso povezane s strankami ali drugimi zaposlenimi (npr.|
|pisarna). |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Obstoječa stavbna struktura; novih stavb ni|
|tip, število, |dovoljeno graditi; števila etaž ni |
|število etaž |dovoljeno spreminjati. |
| |Stanovanjski blok |
| |Namembnost stavbe: namenjena le bivanju. |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: izhaja iz |
| |obstoječega prostorskega konteksta, |
| |spremembe niso dovoljene. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: obstoječe.|
| |Posebnosti oblikovanja fasad: posamično |
| |spreminjanje obstoječih stavb – zunanjih |
| |gabaritov (širine/ dolžine/ višine), |
| |osnovne teksture, barve posameznih fasad in|
| |posamično spreminjanje streh ni dovoljeno. |
| |V okviru vzdrževalnih del na zunanjih |
| |površinah fasad pa je uporabnikom stanovanj|
| |dovoljeno: |
| |– poljubno obdelovanje notranjih sten lož |
| |in balkonov brez svetlobnih refleksov |
| |(izven osnovne fasadne ploskve); |
| |– zasteklitev lož z brezbarvnim steklom |
| |brez dodatnih zrcalnih lastnosti. |
| |Vsak poseg na zunanjosti arhitekture |
| |(fasadi, strehi), ki zahteva gradbeno |
| |dovoljenje, se lahko izvaja le v okviru |
| |sistematične in usklajene preobrazbe |
| |stavbne strukture (vseh stavb) v celotni |
| |EUP. |
| |Tipi streh: obstoječe strehe oziroma streha|
| |z naklonom – tip dvokapna (3.4.1.10.1) ali |
| |štirikapna streha (3.4.1.10.3) oziroma v |
| |intenzivnem urbanem okolju tudi tip ravna |
| |streha (3.4.1.9). |
| |Tipi dopustnih objektov: 11220 Tri- in |
| |večstanovanjske stavbe (razen stolpnice). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožnih stavb, razen nadstrešnice za |
|– število, število |osebna vozila, ni dovoljeno graditi. |
|etaž |Tipi objektov pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne |
| |stavbe (le garaže). Gradnja le-teh je |
| |dovoljena le pod naslednjimi pogoji: |
| |– da so enotnega tipa (enakih materialov in|
| |površinskih obdelav), |
| |– da so oblikovane v manjših nizih, vendar |
| |za skupno najmanj 8 PM v posameznem |
| |nizu/objektu, |
| |– so lahko le z lahko konstrukcijo, brez |
| |sten in visoke do 3,0 m ter z oblikovano |
| |ravno streho (3.4.1.9), |
| |– da so na GE vzpostavljene tako, da se v |
| |čim večji meri ohranjajo zelene površine |
| |GE, |
| |– da ne posegajo v javne ali poljavne |
| |mestne (tlakovane) površine ali zahtevajo |
| |odstranitev zdrave visoke vegetacije, |
| |– lahko so podzemne stavbe. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne potrebe – utrjena |
|nezahtevni in |dvorišča, škarpe in podporni zidovi |
|enostavni objekti |(3.4.1.17), začasni objekti – oder z |
|(razen stavb) po |nadstreškom; vadbeni objekti namenjeni |
|Uredbi |športu in rekreaciji na prostem – |
| |kolesarska steza, sprehajalna pot; urbana |
| |oprema – skulptura, otroško igrišče, |
| |vodnjak ter drobna urbana oprema. Vse |
| |objekte je potrebno določiti v enotnem |
| |načrtu ureditve EUP oziroma njihovo |
| |skladnost zagotovi občinski arhitekt. |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Glavnih stavb, razen kot nadomestna |
|gostote pozidave v |gradnja, v EUP ni dovoljeno graditi. |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Ohranitev obstoječega prostorskega koncepta|
|prostora |po projektni dokumentaciji. Tako ni |
| |dovoljeno lokalno spreminjanje prometnega |
| |režima ter spreminjanje namembnosti in |
| |značaja javnih poti pešca (poti, |
| |sprehajališč). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Funkcionalne zelene površine naj se urejajo|
|zunanje ureditve na|kot poljavne zelene površine. |
|GE, ograje in žive |Zelene površine se lahko krčijo le v skladu|
|meje |z naslednjimi merili: |
| |– da se spremenijo v javni mestni prostor |
| |za pešce, vključno z otroškimi igrišči, |
| |hkrati pa vključujejo tudi prostor za |
| |organizacijo osnovne ponudbe za potrebe |
| |stanovalcev EUP; |
| |– da nova ureditev vključuje nadomestilo |
| |eventualno odstranjenih dreves; |
| |– da gre za prostorske ureditve pomembne za|
| |celotno naselje (npr. nadstreški |
| |parkirišč), vendar pod pogojem, da se ne |
| |zmanjša število dreves. |
| |GE ni dovoljeno ograjevati z ograjami. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Parcelacija v GE, ki bi imela za posledico |
|posebnosti |funkcionalno delitev območja, se v upravnem|
|parcelacije |postopku (brez spremembe prostorskega akta)|
| |ne more spreminjati. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Projektna dokumentacija PGD mora vse |
|urbanističnega |navedene elemente (torej glavno stavbo, |
|oblikovanja |pomožne stavbe, zelene površine …) pokazati|
| |v obstoječem stanju in v načrtovanem |
| |stanju, jih utemeljeno ovrednotiti in skozi|
| |to posege utemeljiti. |
| |Za vse navedeno so izjema le vzdrževalna |
| |ali sanacijska dela v smislu zagotavljanja |
| |stanja po prvotnem načrtu ali kasnejšem |
| |načrtu preureditve, ki je zagotavljal |
| |celovitost ureditve v EUP. |
| |V območju GE s PNRP – SS veljajo merila II.|
| |SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
65. člen
+---------------------------------------------------------------+
|ph: GE primorske hiše |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SK – površine podeželskega naselja, SS – površine |
|stanovanj, A – površine razpršene poselitve; namembnost GE: |
|namenjena je lahko le bivanju ter dejavnostim dovoljene v |
|pogojih intenzivnega podeželskega okolja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Primorska hiša (le ena); visoka največ do |
|– tip, število, |E2 + M, če ni predpisano drugače. |
|število etaž, |Primorska hiša |
|značilnosti |Namembnost stavbe: osnovni namen je |
| |bivanje. Pritličje stavbe je lahko na |
| |območjih s PNRP SK tudi javno – namenjeno |
| |dejavnostim, ki so v skladu z merili |
| |intenzivnega podeželskega okolja. V njej ni|
| |dovoljeno skladiščenje nad 1 površine |
| |etaže. |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: pravilnih |
| |geometrijskih oblik, minimalno širok 6,0 m,|
| |optimalno 8,0 in največ 14,0 m, pri čemer |
| |mora biti najmanjše razmerje širine:dolžini|
| |1:1,5 in največje 1:2,7 oziroma optimalno |
| |2:3. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: se lahko |
| |le organizirajo na vzdolžni notranji |
| |fasadi. |
| |Izjeme v primeru javnega programa: 12111 |
| |Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev (razen hotelov, motelov); 12112 |
| |Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 |
| |Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave |
| |(razen sodišč, parlamenta, policijske |
| |postaje, stavbe občine); 12203 Druge |
| |poslovne stavbe (razen konferenčnih in |
| |kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe |
| |(razen nakupovalnih centrov, trgovskih |
| |centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic); |
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti|
| |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in |
| |knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih |
| |gradiv). |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: ima le en |
| |glavni vhod praviloma na glavni fasadi. Na |
| |glavni fasadi je lahko tudi balkon. Barve |
| |fasad so lahko le barve pastelnih |
| |zemeljskih tonov. |
| |Tipi streh: Streha z naklonom – praviloma |
| |štirikapna (3.4.1.10.3) lahko tudi dvokapna|
| |streha (3.4.1.10.1). |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih|
| |in počitniških hiš), 11220 Tri- in |
| |večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih|
| |blokov in stolpnic). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe, |
|– število, število |od tega največ dve do višine E2. |
|etaž |Ob tem se lahko gradita še do dve pomožni |
| |stavbi GE (3.4.3.3) po Uredbi kot enostavni|
| |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le: |
| |– stavbe za potrebe kmetijstva – kmečka |
| |lopa, molzišče, rastlinjak, silos, |
| |čebelnjak in |
| |– stavba za lastne potrebe – steklenjak, |
| |vrtna uta (senčnica), garaža ali lopa. |
| |Tipi objektov pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (razen |
| |hladilnic in specializiranih skladišč – |
| |3.4.1.7); 12711 Stavbe za rastlinsko |
| |predelavo (le rastlinjaki), 12713 Stavbe za|
| |spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo |
| |živali, 12714 Druge nestanovanjske |
| |kmetijske stavbe. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|nezahtevni in |dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi|
|enostavni objekti |(3.4.1.17) vrtina ali vodnjak ter bazen. |
|(razen stavb) po |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
|Uredbi |betonsko korito ali ribnik, gnojišče in |
| |zbiralnik gnojnice ali gnojevke (gnojna |
| |jama) ter hlevski izpust (vse 3.4.1.5) |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Najmanjši odmik stavb od parcelnih meja je |
|gostote pozidave v |3,0 m. |
|tlorisu, odmiki |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
|stavb |parceli FZ do 50 %, FZP od 30 %. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Stavbe na GE so lahko organizirane le okoli|
|prostora |notranjega dvorišča. |
| |Glavna stavba naj bo organizirana ob |
| |najpomembnejšem javnem prostoru tako, da ga|
| |praviloma sooblikuje s sprednjim dvoriščem |
| |(polinternim prostorom) min. širine 3,0 m |
| |oblikovanim kot zelenica ali parkirišče. |
| |Notranji rob sprednjega dvorišča, ki je |
| |vzporeden z javnim prostorom, je hkrati |
| |gradbena linija GE. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena|
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje|
|ureditve na GE, |utrjene površine, široke praviloma do 5,0 |
|ograje in žive |m. Zunaj obodnih stavb notranjega dvorišča |
|meje |naj bodo opredeljene funkcionalne zelene |
| |površine. Te površine naj bodo zatravljene |
| |in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem |
| |(kaki, figa, oljka …). Grmičevje je lahko |
| |zgolj dopolnilno. Dovoljene so kamnite in |
| |betonske ograje z odkapno streho. |
| |Priporočljiva je površinska obdelava |
| |betonskih ograj z lokalnim lomljencem |
| |(suhozidni izgled). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je od 300 do 3000 m2. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |V območju GE s PNRP – SK in A veljajo |
|urbanističnega |merila III. SVPH, s PNRP – SS pa merila II.|
|oblikovanja |SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Pri poselitvi v odprti krajini je potreben |
|ukrepi |projektno – lokalno zasnovan način čiščenja|
| |komunalnih voda v obliki nepropustnih |
| |greznic, manjših čistilnih naprav |
| |(rastlinskih). Gnojišča za shranjevanje |
| |gnoja in gnojnice ter nepropustne greznice |
| |je potrebno urediti v skladu s predpisi. |
+-------------------+-------------------------------------------+
66. člen
+---------------------------------------------------------------+
|kh: GE kraške hiše |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SK – površine podeželskega naselja, A – površine |
|razpršene poselitve; namembnost GE: namenjena je le bivanju in |
|dejavnostim dovoljene v pogojih intenzivnega podeželskega |
|okolja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustne stavbe na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Stavbe, |Kraška hiša, visoka največ do E2 + M, če ni|
|število, število |predpisano drugače. |
|etaž, oblikovanje |Kraška hiša |
| |Namembnost stavbe: namenjena je bivanju in |
| |dejavnostim, ki so v skladu s pogoji |
| |intenzivnega podeželskega okolja. V njej ni|
| |dovoljeno skladiščenje nad 1 površine ene |
| |etaže. |
| |Osnovni kubus stavbe: lahko nepravilnih |
| |geometrijskih oblik, v tlorisu širok |
| |optimalno 8,0 m in največ 10,0 m, brez |
| |zamikov po globini, lahko v lomljeni |
| |gradbeni liniji. |
| |Sekundarni kubusi stavbe: se lahko |
| |organizirajo le na prečnih fasadah. Izjema |
| |so gank, balkon ter zunanje stopnišče, ki |
| |so lahko organizirani tudi proti javnemu |
| |prostoru. |
| |Izjeme v primeru javnega programa: 12111 |
| |Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev (razen hotelov, motelov); 12112 |
| |Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 |
| |Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave |
| |(razen sodišč, parlamenta, policijske |
| |postaje, stavbe občine); 12202 Stavbe bank,|
| |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge poslovne |
| |stavbe (razen konferenčnih in kongresnih |
| |stavb); 12301 Trgovske stavbe (razen |
| |nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, |
| |veleblagovnic, pokritih tržnic); 12304 |
| |Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
| |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in |
| |knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih |
| |gradiv). |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: vhod v stavbo|
| |je lahko tudi organiziran iz dvorišča ali |
| |sekundarnega javnega prostora. Na zunanjih |
| |fasadah (fasade, ki mejijo na javni |
| |prostor) so odprtine za uvoze (v garažo) in|
| |vhode lahko široki do 3,0 m. |
| |Tipi streh: Streha z naklonom – dvokapna |
| |streha (3.4.1.10.1). Slemenitev posameznega|
| |dela stavbe je pri lomu gradbene linije, |
| |enaka smeri parcelne meje. |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih|
| |in počitniških hiš), 11220 Tri- in |
| |večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih|
| |blokov in stolpnic). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Dovoljena je gradnja stavb, ki se gradijo |
|– število, število |le po Uredbi kot enostavni oziroma |
|etaž |nezahtevni objekti, in sicer le po ena: |
| |– stavbe za potrebe kmetijstva – čebelnjak,|
| |– ter največ dve stavbi za lastne potrebe –|
| |steklenjak, vrtna uta (senčnica) ali lopa. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|nezahtevni in |dvorišča; ograje, škarpe in podporni zidovi|
|enostavni objekti |(3.4.1.17) vrtina ali vodnjak ter bazen. |
|(razen stavb) po |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
|Uredbi |betonsko korito ali ribnik, gnojišče in |
| |zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski|
| |izpust (vse 3.4.1.5). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Med stavbami GE naj se mejne in čelne |
|gostote pozidave v |fasade oblikujejo kot slepe fasade. |
|tlorisu, odmiki |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
|stavb |parceli: FZ do 60 %. |
| |V primeru obstoječih GE, kjer je FZ večji |
| |od predpisanega, so dovoljene vse vrste |
| |gradenj, razen novogradenj. Pri |
| |novogradnjah se mora upoštevati predpisan |
| |FZ (ne pa obstoječi faktor). |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Stavbe so lahko organizirane le okoli |
|prostora |notranjega dvorišča. Obstoječa notranja |
| |dvorišča se ohranjajo, novo vzpostavljena |
| |pa naj bodo min. široka 8,0 m. Ob vzdolžnem|
| |kubusu ne sme na sosednji GE biti |
| |vzpostavljen vzporeden kubus oziroma mora |
| |biti odmik med njima vsaj 8,0 m. Kubusa sta|
| |vzporedna, če je kot med njima manjši od |
| |30°. |
| |Stavba je praviloma z zunanjo fasado |
| |postavljena na gradbeno linijo javnega |
| |prostora. Javni programi in druge pomembne |
| |vsebine naj so vzpostavljeni ob javnih |
| |prostorih na katere GE meji. Med javnim |
| |prostorom in zunanjo fasado stavbe gradnja |
| |stavb ni dovoljena. Izjema je le v primeru |
| |opredelitve sprednjega dvorišča. Sprednje |
| |(polinterno) dvorišče je lahko |
| |vzpostavljeno med stavbo in javnim |
| |prostorom le, če je odmik GL od RL večji od|
| |3,0 m. |
| |Skladiščenje v zunanjem prostoru za |
| |dejavnost ni dovoljeno. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena|
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje|
|ureditve na GE, |utrjene površine, široke praviloma le do |
|ograje in žive |8,0 m. Dovoljene so vizualno kamnite z |
|meje |odkapno streho, do višine 1,6 m, ki lahko |
| |imajo poudarjen vhod na GE s portalom v |
| |širini do 3,0 m. Priporočena je površinska |
| |obdelava z lokalnim lomljencem. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je od 300 do 1500 m2. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |V območju GE s PNRP – SK in A veljajo |
|urbanističnega |merila III. SVPH. |
|oblikovanja | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Pri poselitvi v odprti krajini je potreben |
|ukrepi |projektno – lokalno zasnovan način čiščenja|
| |komunalnih voda v obliki nepropustnih |
| |greznic, manjših čistilnih naprav oziroma |
| |rastlinskih čistilnih naprav. Gnojišča za |
| |shranjevanje gnoja in gnojnice ter |
| |nepropustne greznice je potrebno urediti v |
| |skladu s predpisi. |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNRP-C
67. člen
+---------------------------------------------------------------+
|js: GE javne stavbe Podtipi: jsk: GE javne|
|klasične stavbe jsm: GE modernistične javne stavbe|
| jsp: GE paviljonske stavbe|
| jgd: GE gasilnega doma|
| jso: GE javne stavbe v odprtem prostoru|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, CD – druga|
|območja centralnih dejavnosti; SK – površine podeželskega |
|naselja. |
|Namembnost GE: namenjena je le kvartarnim dejavnostim – |
|družbeni infrastrukturi. V primeru odsotnosti javnih programov |
|je lahko do 50 % koristnih površin namenjenih tudi terciarnim |
|dejavnostim ali izjemoma bivanju – vendar pa slednje le izven |
|pritličja. Izjeme: BT – posebna območja oziroma površine za |
|turizem; namenjena je razvoju urbanih površin s posebno |
|funkcijo – turistični ponudbi oziroma turizmu, kjer so poleg |
|začasnega bivanja v manjšem obsegu dovoljene tudi terciarne |
|dejavnosti (trgovina, gostinski lokali). |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |– jsk – GE javne klasične stavbe: klasična |
|stavbe – tip, |javna stavba; visoka največ do E2 + M; |
|število, število |Namembnost stavbe: le kvartarnim |
|etaž |dejavnostim družbene infrastrukture. V |
| |primeru odsotnosti javnih programov je |
| |lahko do 50 % koristnih površin izjemoma |
| |namenjenih tudi programom terciarnega |
| |sektorja ali bivanju, vendar ne v |
| |pritličju. Proizvodnja ter skladiščenje na |
| |površinah večjih od 50 m2 in trgovina z |
| |zunanjimi skladiščnimi prostori niso |
| |dovoljeni. |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: le obstoječa |
| |stavbna struktura. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so lahko |
| |organizirani le na straneh, ki ne mejijo na|
| |najpomembnejši javni prostor. Izjema je |
| |lahko balkon ali nadstrešek nad glavnim |
| |vhodom – slednji naj bo oblikovan tako, da |
| |je ostalim arhitekturnim elementom glavne |
| |fasade izrazito podrejen (npr. viseč |
| |steklen ipd.). |
+-------------------+-------------------------------------------+
| |Posebnosti oblikovanja fasad: glavne fasade|
| |rekonstruiranih in nadomestnih stavb naj se|
| |locirajo na obstoječo gradbeno linijo ali |
| |na območje gradbene linije. Arhitekturna |
| |artikulacija glavne fasade mora zagotoviti |
| |harmonično integracijo nove/rekonstruirane |
| |stavbe v prostorski kontekst; po višini ne |
| |sme izstopati iz tematske strukture na |
| |vplivnem območju. Obstoječe javne stavbe |
| |izpred 1. polovice 20. stoletja naj se |
| |prenavljajo le v skladu s prvinami |
| |predmetne, izvorne arhitekture. Upoštevajo |
| |se merila posegov oziroma nadomestne stavbe|
| |na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah |
| |(54. člen). Brez oblikovnih sprememb je |
| |tako potrebno v celoti prenoviti najmanj |
| |naslednje elemente: glavno in čelne fasade |
| |z vsemi izvornimi arhitekturnimi |
| |značilnostmi stavbe (detajle, streho in |
| |osnovni notranji ustroj stavbe s |
| |stopniščem). Stavbno pohištvo je dovoljeno |
| |tudi v beli barvi. Dovoljena so tudi okna |
| |okrogle in eliptične oblike. |
| |Tipi streh (3.4.1.10): Streha z naklonom – |
| |dvokapna ali štirikapna streha. |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
| |12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe |
| |bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge |
| |poslovne stavbe; 12301 Trgovske stavbe |
| |(razen veleblagovnic); 12304 Stavbe za |
| |druge storitvene dejavnosti (razen |
| |avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo in |
| |razvedrilo (razen paviljonov za živali in |
| |rastline v živalskih in botaničnih |
| |vrtovih); 12620 Muzeji in knjižnice; 12630 |
| |Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe |
| |za zdravstveno oskrbo; 12740 Druge |
| |nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene |
| |drugje (razen nadstrešnic za potnike na |
| |avtobusih in drugih postajališčih, javnih |
| |sanitarij in podobnega). |
| |– jsm – GE modernistične javne stavbe: |
| |modernistična javna stavba; visoka največ |
| |do E3. |
| |Namembnost stavbe: le kvartarnim |
| |dejavnostim družbene infrastrukture. V |
| |primeru odsotnosti javnih programov je |
| |lahko do 50 % koristnih površin izjemoma |
| |namenjenih tudi programom terciarnega |
| |sektorja ali bivanju, vendar slednje ne v |
| |pritličju. V stavbi ni dovoljena |
| |proizvodnja in skladiščenje na površinah |
| |večjih od 50 m2 oziroma arhiviranje na več |
| |kot 30 % tlorisne površine, če tak prostor |
| |ni javen. |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: stavba naj bo |
| |načeloma vzdolžna, vendar razmerje |
| |širine:dolžini v tlorisu naj ne bo večje od|
| |1:3; visoka največ do E3. |
| |Na strani glavne fasade, ob najpomembnejšem|
| |javnem prostoru so dovoljeni le nadstreški.|
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: višinsko |
| |smejo segati največ do kote 1,0 m pod koto |
| |kapi osnovnega kubusa. |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: fasade, razen|
| |ne nujno notranje/dvoriščne fasade, naj |
| |bodo oblikovane kot glavna fasada |
| |(3.4.3.0.), da prezentirajo javne vsebine |
| |stavbe. Tako slepe kot steklene fasade so |
| |dovoljene. Slednje le brez refleksnih |
| |odbojev. Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi|
| |v beli barvi oziroma barvah kovin. |
| |Tipi streh: tip ravna streha 3.4.1.9 ali |
| |streha z naklonom – tip dvokapna streha |
| |3.4.1.10.1. |
| |Tipi dopustnih objektov: 12112 Gostilne, |
| |restavracije in točilnice, 12201 Stavbe |
| |javne uprave; 12202 Stavbe bank, pošt, |
| |zavarovalnic; 12203 Druge poslovne stavbe; |
| |12301 Trgovske stavbe; 12304 Stavbe za |
| |druge storitvene dejavnosti; 12610 Stavbe |
| |za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov |
| |za živali in rastline v živalskih in |
| |botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji in |
| |knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in|
| |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe |
| |za zdravstveno oskrbo; 12740 Druge |
| |nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene |
| |drugje (razen nadstrešnic za potnike na |
| |avtobusih in drugih postajališčih, javnih |
| |sanitarij in podobnega). |
| |– jsp – GE paviljonske stavbe: osnovni ali |
| |podtip paviljonske stavbe (le ena); |
| |praviloma eno etažna (E1); |
| |Paviljonska stavba/paviljon |
| |Namembnost stavbe: namenjena programom |
| |javnega značaja terciarne in kvartarne |
| |dejavnosti; skladiščenje in proizvodnja |
| |nista dovoljeni. |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: oblikovan kot |
| |enoprostorska stavba z dodatnimi pomožnimi |
| |(sanitarnimi, garderobnimi in skladiščnimi)|
| |prostori vendar z zgolj eno etažo (E1), |
| |višinsko prilagojeno prostorskemu kontekstu|
| |– praviloma visoko do največ 10,0 m. Stavba|
| |naj bo načeloma vzdolžna, vendar razmerje |
| |širine:dolžini v tlorisu naj ne bo večje od|
| |1:3. |
| |Podtip odprta paviljonska stavba naj ima na|
| |vsaj dveh fasadah zasnovano nadstrešnico |
| |(na glavni in najpomembnejši prečni javni |
| |fasadi). |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: niso |
| |dovoljeni. |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: fasade naj |
| |bodo delno ali v celoti odprte/transparente|
| |v največji možni meri, ki jo dopušča |
| |namembnost zgradbe; na fasadi naj bo |
| |čitljiva vertikalna konstrukcija. V |
| |naravnem okolju naj bo v naravnem lesu ali |
| |s svetlimi opleski. |
| |Podtip odprta paviljonska stavba: plastične|
| |in kolorirane kovinske obloge fasad niso |
| |dovoljene. |
| |Tipi streh: tip ravna streha (3.4.1.9). V |
| |izjemnih primerih, ko je mogoča utemeljitev|
| |iz obstoječega prostorskega konteksta |
| |urbanega ali vaškega prostora, je lahko |
| |tudi streha z naklonom – tipa dvokapna |
| |streha (3.4.1.10.1). |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |12111 Hotelske in podobne stavbe za |
| |kratkotrajno nastanitev; 12112 Gostilne, |
| |restavracije in točilnice; 12201 Stavbe |
| |javne uprave (razen sodišč, parlamenta, |
| |stavb občine); 12202 Stavbe bank, pošt, |
| |zavarovalnic; 12203 Druge poslovne stavbe; |
| |12301 Trgovske stavbe (razen |
| |veleblagovnic); 12302 Sejemske dvorane, |
| |razstavišča; 12303 Bencinski servisi; 12304|
| |Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
| |(razen avtopralnic); 12610 Stavbe za |
| |kulturo in razvedrilo (razen operne hiše); |
| |12620 Muzeji in knjižnice; 12630 Stavbe za |
| |izobraževanje in znanstveno raziskovalno |
| |delo; 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo; |
| |12711 Stavbe za rastlinsko predelavo; 12721|
| |Stavbe za opravljanje verskih obredov; |
| |12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči |
| |objekti. |
+-------------------+-------------------------------------------+
| |– jgd – GE gasilnega doma: klasična javna |
| |zgradba (glej 1 alinejo točke 2.1 iz 63. |
| |člena) visoka največ do E2, če ni |
| |opredeljeno drugače. Stavba ima lahko na |
| |eni od bočnih strani poseben (sušilni) |
| |stolp oziroma sušilni silos, ki lahko sega |
| |največ za eno višino strehe nad sleme |
| |strehe osnovnega kubusa glavne stavbe. |
| |– jso – GE javne stavbe v odprtem prostoru:|
| |paviljonska stavba (glej 3. alinejo točke |
| |2.1) ali klasična javna zgradba (glej prvo |
| |alinejo točke 2.1); slednja visoka do |
| |največ dve etaži (E2), če ni opredeljeno |
| |drugače. Stavbna struktura naj se tudi |
| |oblikovno prilagodi razmeram konteksta |
| |lokacije odprtega prostora. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |– jsk – GE javne klasične stavbe: gradita |
|stavbe – število, |se lahko največ dve pomožni stavbi; do |
|število etaž |višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) se |
| |lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le |
| |stavbe za lastne potrebe – nadstrešnica in |
| |lopa. |
| |– jsm – GE modernistične javne stavbe: |
| |gradi se lahko največ ena pomožna stavba |
| |GE, ki se lahko gradi po Uredbi kot |
| |enostavni oziroma nezahtevni objekti, in |
| |sicer le stavba za lastne potrebe – |
| |nadstrešnica; do višine E1. |
| |– jsp – GE paviljonske stavbe: pomožne |
| |stavbe niso dovoljene. |
| |– jgd – GE gasilnega doma: pomožne stavbe |
| |niso dovoljene. |
| |– jso – GE stavbe v odprtem prostoru: gradi|
| |se lahko največ eno pomožno stavbo. Ob tem |
| |se lahko gradi še ena pomožna stavbe GE po |
| |Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni |
| |objekti, in sicer le stavbo za lastne |
| |potrebe – nadstrešnica ali lopa. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Na vseh podtipih je dovoljena gradnja le |
|dopustni |sledečih objektov za lastne potrebe: |
|nezahtevni in |utrjena dvorišča, ograja ter le sledeče |
|enostavni objekti |začasne objekte: odprti sezonski gostinski |
|(razen stavb) po |vrt, spominska obeležja ter urbana oprema |
|Uredbi |(3.4.1.4). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
|gostote pozidave v |parceli – FZ največ 70 %. |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Glavna fasada glavne stavbe naj bo |
|Organizacija |vzpostavljena na gradbeni liniji proti |
|prostora |najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med le |
| |tem in gradbeno linijo naj se prostor |
| |oblikuje kot odprti mestni javni prostor, |
| |podrejen merilu pešca. V njem ne sme biti |
| |gospodarsko servisnih stavb. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako, da|
|druge zunanje |se ohranjajo/vzpostavljajo urbane |
|ureditve na GE, |funkcionalne umestitve v posameznem |
|ograje in žive |prostoru oziroma da se le-te, glede na |
|meje |podtip, po potrebi nadgrajujejo z elementi |
| |hortikulturnih ureditev. V območju med |
| |najpomembnejšim javnim prostorom in glavno |
| |fasado glavne stavbe fizične ali vizualne |
| |cezure (ograje, škarpe, zasloni) niso |
| |dovoljene. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je od 500 do 5000 m2. GE |
|GE, posebnosti |ni dovoljeno deliti. |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |V podtipu.jsk so dovoljena le dela |
|določbe |(vzdrževalna, rekonstrukcije …) pod pogoji |
|urbanističnega |pristojnega soglasjedajalca ZVKD. |
|oblikovanja |V območju GE s PNRP – CD, CU in SK veljajo |
| |merila III SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
68. člen
+---------------------------------------------------------------+
|pj: GE posebne javne stavbe Podtipi: pjc: GE|
|cerkve pjo: GE obeležij, spomenikov|
| in kapelic pjs: GE drugih posebnih stavb|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, CD – druga|
|območja centralnih dejavnost; namembnost GE: Namenjena je le |
|najpomembnejšim javnim vsebinam v posebni arhitekturi in s |
|trajnimi instalacijami posebnega javnega značaja – s posebno |
|simbolno konotacijo, ki je pomembna za kraj kot celoto in |
|širše. Namen prostora posamezne GE naj bo usklajen s programi, |
|ki izhajajo iz naziva podtipa GE, t.j. iz izvorne namembnosti |
|objekta, tako stavbam v GE podtipih pjc in pjo izvorne |
|namembnosti ni dovoljeno spreminjati. V GE pjp so obstoječe |
|stavbe lahko namenjene bivanju, terciarnim in kvartarnim |
|dejavnostim. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb|
|stavbe – tip, |ni dovoljeno graditi. |
|število, število |Dovoljena so le dela (vzdrževalna, |
|etaž |rekonstrukcije …) pod pogoji pristojnega |
| |soglasjedajalca. |
| |Tipi dopustnih objektov v obstoječi stavbni|
| |strukturi so po Klasifikaciji lahko le: |
| |12620 Muzeji in knjižnice, 12721 Stavbe za |
| |opravljanje verskih dejavnosti, 12730 |
| |Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v |
| |druge namene. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |– pjc – GE cerkve – pomožne stavbe niso |
|stavbe – število, |dovoljene. |
|število etaž |– pjo – GE obeležij, spomenikov in kapelic |
| |– pomožne stavbe niso dovoljene. |
| |– pjs – GE drugih posebnih stavb javnih |
| |zgradb – pomožnih stavb razen začasnih |
| |objektov namenjeni sezonski turistični |
| |ponudbi ali prireditvam ni dovoljeno |
| |graditi. Po Uredbi je kot enostavni oziroma|
| |nezahtevni objekti dopustna gradnja le |
| |začasnega objekta – kiosk ali zabojnika |
| |(3.4.1.12). Število pomožnih stavb naj |
| |izhaja iz velikosti GE in dejanskih potreb |
| |prireditve. |
| |Na obstoječi stavbni strukturi so dovoljena|
| |le vzdrževalna dela pod pogoji pristojnega |
| |soglasjedajalca. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |-– pjc – GE cerkve – objekti za lastne |
|dopustni |potrebe: utrjena dvorišča, škarpe in |
|nezahtevni in |podporni zidovi (3.4.1.17). Urbana oprema: |
|enostavni objekti |skulptura ter urbana oprema (3.4.1.4 – |
|(razen stavb) po |razen otoških igrišč). |
|Uredbi |– pjo – GE obeležij, spomenikov in kapelic |
| |– urbana oprema – skulptura ter urbana |
| |oprema (le klop, koš, element javne cestne |
| |razsvetljave). |
| |– pjp – GE drugih posebnih stavb javnih |
| |zgradb – objekti za lastne potrebe: utrjena|
| |dvorišča; začasni objekti namenjeni |
| |sezonski turistični ponudbi ali |
| |prireditvam: odprti sezonski gostinski vrt,|
| |pokriti prostor v montažnem šotoru – tudi |
| |za športno igrišče, oder z nadstreškom, |
| |začasna tribuna za gledalce na prostem. |
| |Dovoljena je postavitev urbane opreme |
| |(3.4.1.4). Število pomožnih objektov naj |
| |izhaja iz velikosti GE in dejanskih potreb |
| |prireditve. |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |/ |
|gostote pozidave v | |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Posegi v GE morajo zagotavljati, da bo |
|Organizacija |prostorska struktura GE ohranila z izvorno |
|prostora |ureditvijo oblikovan status posebne, |
| |pomembne javne ureditve/arhitekture v danem|
| |prostorskem kontekstu. Možni so le posegi, |
| |ki: |
| |– so usklajeni z merili pristojne službe za|
| |varstvo kulturne dediščine, kolikor gre za |
| |spomenik, oziroma s strokovnimi merili |
| |varovanja in razvijanja ambientalnih |
| |kvalitet javnega prostora; |
| |– ohranjajo kvalitete umestitve v prostor, |
| |hortikulturne elemente in ostale ureditve; |
| |– strokovno sanirajo vse identificirane |
| |probleme na GE ali stavbi, ki jih poseg |
| |vsaj posredno zadeva. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako, da|
|druge zunanje |se v čim večji meri ohranjajo in razvijajo |
|ureditve na GE, |kvalitete funkcionalnih in ambientalnih |
|ograje in žive |prvin zelenih površin oziroma zelenih |
|meje |sistemov. |
| |GE ni dovoljeno ograjevati – z ograjo, živo|
| |mejo ipd. Obstoječe se ohranjajo. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |Parcelacija ne sme omogočiti zmanjševanje |
|GE, posebnosti |vplivnega območja ureditve oziroma tudi |
|parcelacije |zmanjševanje EUP. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Obstoječa stavbna struktura se ohranja in |
|določbe |varuje po merilih varstva kulturne |
|urbanističnega |dediščine. Možni so le posegi, ki so v |
|oblikovanja |skladu s funkcijo glavne stavbe (sakralno) |
| |in ki ne degradirajo prostorskega konteksta|
| |spomenika ob upoštevanju varstvenega režima|
| |spomenika. |
| |Ohranjajo naj se kvalitetne vedute na |
| |stavbo/objekt. |
| |Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe |
| |je možno le, če to ne bi imelo |
| |destruktivnih učinkov na historično |
| |substanco objekta in njegovo pojavnost v |
| |prostoru. Postavljanje stolpov oziroma |
| |drogov za bazne postaje mobilne telefonije |
| |v bližini prostorskih dominant, kot so |
| |cerkve ni sprejemljivo. |
| |GE tipa pjo – obeležij, spomenikov in |
| |kapelic, ki je v grafičnem delu prikazan |
| |zgolj simbolno, je spominski sklop s stavbo|
| |v pripadajočem prostorskem kontekstu |
| |oziroma z ureditvijo: vključno z visoko |
| |drevesno vegetacijo in drugimi obstoječimi |
| |ureditvami. Varujejo se kot prostorska in |
| |ambientalna celota. |
| |V območju GE s PNRP – CD in CU veljajo |
| |merila III. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
69. člen
+---------------------------------------------------------------+
|pps – GE posebne javne stavbe – poslovilne stavbe |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): CD – druga območja centralnih dejavnost; namembnost GE:|
|prostor posebnega javnega značaja namenjen izključno |
|dejavnostim povezanim s pokopališko dejavnostjo. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Dovoljena je gradnja največ dveh glavnih |
|stavbe – tip, |stavb, namenjenih izključno pokopališki |
|število, število |dejavnosti; podtip odprta paviljonska |
|etaž |stavba; visoka E1 (glej 3. alinejo točke |
| |2.1 iz 67. člena). |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |le 12721 Stavbe za opravljanje verskih |
| |obredov. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena. |
|stavbe – število, | |
|število etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni infrastrukturni objekt – pomožni |
|dopustni |objekti za lastne potrebe: utrjena |
|nezahtevni in |dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi|
|enostavni objekti |(3.4.1.17) ter urbana oprema – razen igral |
|(razen stavb) po |(3.4.1.4). |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |V primeru, da so v območju druge vrste |
|gostote pozidave v |stavb, so na njih dopustne samo |
|tlorisu, odmiki |rekonstrukcije, vzdrževalna dela in |
|stavb |odstranitev. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Posegi v GE morajo zagotavljati, da bo |
|Organizacija |prostorska struktura GE ohranila z |
|prostora |ureditvijo oblikovan status posebne, |
| |pomembne javne ureditve/arhitekture v danem|
| |prostorskem kontekstu. Nosilec pokopališke |
| |dejavnosti skrbi za vzdrževanje in javni |
| |dostop. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako, da|
|druge zunanje |se omogočajo kvalitetne funkcionalne |
|ureditve na GE, |povezave – pešpoti oziroma javne dostope do|
|ograje in žive |grobnih polj v območju GE pokopališča. GE |
|meje |ni dovoljeno ograjevati, morebitne ograje |
| |naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene|
| |v skladu z določili GE pokopališča oziroma |
| |vlogi le-te v prostoru. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |/ |
|GE, posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Vse nove stavbe (poslovilne vežice) morajo |
|določbe |v arhitekturnem izrazu biti podrejene |
|urbanističnega |eventualnim dominantnim nosilcem prostorske|
|oblikovanja |identitete v območju. |
| |V območju GE s PNRP – CD veljajo merila |
| |III. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
70. člen
+---------------------------------------------------------------+
|th: GE trške hiše Podtip: thn: GE trške|
| hiše v nizu|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SK – površine podeželskega naselja, CU – osrednja |
|območja centralnih dejavnosti; namembnost GE: namenjena je |
|terciarnim in kvartarnim dejavnostim v pogojih intenzivnega |
|podeželskega okolja (3.4.1.1) in bivanju. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Trška hiša (le ena); visoka največ do E2 + |
|stavbe – tip, |M oziroma do vrha slemena najvišje sosednje|
|število, število |legalno zgrajene hiše, če ni predpisano |
|etaž |drugače. |
| |Podtip – thn: trška hiša v nizu; visoka |
| |največ do E2 + M. |
| |Trška hiša |
| |Namembnost stavbe: namenjena bivanju, |
| |terciarnim in kvartarnim dejavnostim ter |
| |drobni obrti. Pritličje trške hiše je lahko|
| |namenjeno le terciarnim in kvartarnim |
| |dejavnostim, javni prostori naj zavzemajo |
| |vsaj 50 % površine pritličja. Pritličje se |
| |lahko izjemoma v celoti uporablja tudi v |
| |stanovanjske namene, vendar naj bo pri |
| |nadomestnih gradnjah, rekonstrukcijah in |
| |prenovah konstrukcijsko in konceptualno |
| |zgrajeno kot javni prostor v skladu z |
| |naslednjimi merili: |
| |– s svetlo višino med 2,8 in 4,0 m, |
| |– zagotovljena mora biti vizualna |
| |povezanost notranjih in najpomembnejšega |
| |javnega prostora, na katerega GE meji – |
| |vsaj 50 % fasade naj bodo transparentne. |
| |V nadstropjih je osnovni namen bivanje, |
| |dopolnilno pa so tam lahko tudi terciarne |
| |in kvartarne dejavnosti; skladiščenje ali |
| |proizvodnja v nadstropjih nista dovoljena. |
| |Osnovni kubus: optimalno širok 10,0 m in |
| |največ 16,0 m; najmanjše razmerje |
| |širine:dolžini je 2:3. |
| |Podtip: trška hiša v strnjenem nizu je |
| |vedno orientirana vzdolž javnega prostora |
| |in se s čelno fasado stika s sosednjo trško|
| |hišo v strnjenem nizu na parcelni meji – v |
| |celotni površini ali vsaj na 2/3 le-te. |
| |Razmerje širine:dolžini je lahko največ |
| |1:3; načeloma naj se v širini ujema z eno |
| |od sosednjih stavbarsko kvalitetnih hiš v |
| |nizu. Višina kapi osnovnega kubusa glavne |
| |stavbe mora biti interpolirana med višine |
| |kapi sosednjih legalno zgrajenih objektov v|
| |stavbnem nizu, ki dosegajo predpisano |
| |etažnost. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: se lahko |
| |organizirajo le v sekundarnem delu GE. V |
| |prostoru med osnovnim kubusom in javnim |
| |prostorom ter sosednjimi GE vzdolž javnega |
| |prostora, na katerega meji (npr. vogalna |
| |stavba), ni dopusten. |
| |Izjemi glede opredelitve sekundarnih |
| |kubusov glavne stavbe: |
| |– sekundarni kubus je lahko tudi večji od |
| |razmerja 1:1 glede na glavno stavbo; |
| |– širina je omejena le z obvezno |
| |organizacijo notranjega dvorišča. |
| |Tipi streh: obstoječa streha ali streha z |
| |naklonom – tip dvokapna (3.4.1.10.1) ali |
| |štiri kapna streha (3.4.1.10.3) na osnovnem|
| |kubusu stavbe, sekundarni kubus pa ima |
| |lahko streho tipa enokapna streha. |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih |
| |in počitniških hiš); 11210 Dvostanovanjske |
| |stavbe (razen vrstnih hiš); 11220 Tri- in |
| |večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih|
| |blokov in stolpnic); 12111 Hotelske in |
| |podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
| |(razen motelov); 12112 Gostilne, |
| |restavracije in točilnice; 12120 Druge |
| |gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave |
| |(razen sodišč, parlamenta, policijske |
| |postaje, stavb občin); 12202 Stavbe bank, |
| |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge poslovne |
| |stavbe (razen konferenčnih in kongresnih |
| |stavbe); 12301 Trgovske stavbe; 12304 |
| |Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
| |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in |
| |knjižnice. |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: brez |
| |oblikovnih sprememb je na obstoječih |
| |stavbah potrebno v celoti prenoviti najmanj|
| |naslednje elemente: glavno in čelne fasade |
| |z vsemi izvornimi arhitekturnimi |
| |značilnostmi stavbe (detajle, balkon, |
| |streho in osnovni notranji ustroj stavbe s |
| |stopniščem). Na vzdolžni stani glavne |
| |fasade proti najpomembnejšemu javnemu |
| |prostoru je lahko po celotni dolžini |
| |vzpostavljen nadstrešek za potrebe |
| |dejavnosti. Med stavbami GE naj se mejne |
| |fasade oblikujejo kot slepe fasade. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Največ dve pomožni stavbi visoki največ do |
|stavbe – število, |E2, na robovih naselja do največ E1 s |
|število etaž |streho tipa enokapna ali ravna streha. |
| |Pomožne stavbe GE (3.4.3.3) se lahko |
| |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le |
| |stavbi za lastne potrebe – lopa in garaža. |
| |Tipi objektov pomožnih stavb so: 12420 |
| |Garažne stavbe (le garaže); 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (le |
| |pokrite skladiščne površine (3.4.1.7)). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|dopustni |dvorišča, škarpe in podporni zidovi |
|nezahtevni in |(3.4.1.17) ter urbana oprema (3.4.1.4 razen|
|enostavni objekti |igral in čakalnic) ter le en začasni objekt|
|(razen stavb) po |namenjeni sezonski turistični ponudbi ali |
|Uredbi |prireditvam: odprti sezonski gostinski vrt |
| |ter oder z nadstreškom. |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave na GE določata merilo |
|gostote pozidave v |dopustnih tipov stavb in obveznost |
|tlorisu, odmiki |izgradnje notranjega dvorišča (3.4.3.14). |
|stavb |Gradnja pomožnega in sekundarnega kubusa |
| |glavne stavbe je pogojena z možnostjo |
| |izgradnje notranjega dvorišča. |
| |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
| |parceli FZ do 60 %. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Glavna fasada glavne stavbe naj bo |
|Organizacija |postavljena na gradbeni liniji proti |
|prostora |najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med njim|
| |in gradbeno linijo naj se prostor oblikuje |
| |kot odprti mestni javni prostor, podrejen |
| |merilu pešca. V njem ne sme biti |
| |gospodarsko servisnih stavb. V primeru, da |
| |notranje dvorišče meji na javni prostor, |
| |mora biti tudi pomožna stavba oziroma |
| |sekundarni kubus glavne stavbe postavljen |
| |na gradbeni liniji javnega prostora. V tem |
| |primeru naj se fasada le-te proti javnemu |
| |prostoru oblikuje kot glavna fasada. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunaj obodnih stavb notranjega dvorišča so |
|druge zunanje |lahko opredeljene funkcionalne zelene |
|ureditve na GE, |površine. Te površine so lahko zatravljene |
|ograje in žive |in zasajene s samostojno visoko vegetacijo |
|meje |(oljke, orehi ipd.) ter grmičevjem oziroma |
| |kot interne atrijske vrtne zasaditve. GE ni|
| |dovoljeno ograjevati z ograjo, živo mejo |
| |ipd. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je od 500 do 3000 m2. |
|GE, posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |V območju GE s PNRP – SK in CU veljajo |
|določbe |merila III SVPH. |
|urbanističnega | |
|oblikovanja | |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNRP – I
71. člen
+---------------------------------------------------------------+
|gs: GE gospodarske stavbe |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): IG – gospodarske cone; izjemoma SK – površine |
|podeželskega naselja, namembnost GE: Namenjena je lahko le |
|dejavnostim primarnega in sekundarnega sektorja, skladiščenju |
|in terciarnega sektorja – neživilski trgovini. Pri tem ima |
|lahko vsaka enota tudi pisarniško upravne prostore. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Po ena gospodarska stavba; modernistična |
|stavbe – tip, |javna stavba (glej prvo alinejo točke 2.1 |
|število, število |iz 67. člena) visoka do E3 ali trška hiša |
|etaž |(glej točko 2.1. iz 70. člena) visoka |
| |največ do E2 + M oziroma do najvišje |
| |obstoječe sosednje glavne stavbe. |
| |Gospodarska stavba |
| |Namembnost stavbe: namenjena le opravljanju|
| |dejavnosti s področja kmetijstva ter |
| |terciarnih dejavnosti – obrtnih, servisnih |
| |in drugih dejavnosti. Bivanje v njej ni |
| |dovoljeno. |
| |Osnovni kubus: Optimalno široka 15,0 m in |
| |največ 20,0 m, pri čemer mora biti razmerje|
| |širine:dolžini med 2:3 do 1:3. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so lahko |
| |organizirani le na straneh, ki ne mejijo na|
| |javni prostor. |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: dovoljeno je |
| |stavbno pohištvo tudi v beli barvi in barvi|
| |kovin. |
| |Tipi streh: streha z naklonom – tip |
| |dvokapna streha (3.4.1.10.1), v intenzivnem|
| |urbanem okolju je dovoljena tudi streha |
| |tipa ravna streha. |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, |
| |klavnic, pivovarn, montažnih hal); 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (le |
| |pokrite skladiščne površine); 12711 Stavbe |
| |za rastlinsko predelavo; 12712 Stavbe za |
| |rejo živali; 12713 Stavbe za spravilo |
| |pridelka; 12714 Druge nestanovanjske |
| |kmetijske stavbe; 12203 Druge poslovne |
| |stavbe (razen konferenčne in kongresne |
| |stavbe), 12304 Stavbe za druge storitvene |
| |dejavnosti. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe, |
|stavbe – število, |do E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) se lahko|
|število etaž |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le: |
| |stavba za lastne potrebe – lopa, garaža, |
| |začasno skladišče in po en infrastrukturni |
| |objekt – pomožni objekti vodne |
| |infrastrukture in čistilna naprava. |
| |Izjemoma sta na GE razen glavne stavbe |
| |dopustni do največ dve stavbi tipa glavna |
| |stavba – gospodarski stavbi. |
| |Tipi objektov pomožnih stavb so: 12420 |
| |Garažne stavbe (le garaže), 12510 |
| |Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic,|
| |pivovarn, montažnih hal); 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (le |
| |pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe |
| |za rastlinsko predelavo; 12714 Druge |
| |nestanovanjske kmetijske stavbe; 12201 |
| |Stavbe javne uprave (razen sodišč, |
| |parlamenta, policijske postaje, stavbe |
| |občine); 12202 Stavbe bank, pošt, |
| |zavarovalnic; 12203 Druge poslovne stavbe |
| |(razen konferenčnih in kongresnih stavb); |
| |12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih |
| |centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, |
| |pokritih tržnic) za neživilske dejavnosti. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|dopustni |dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi|
|nezahtevni in |(3.4.1.17) ter vrtina ali vodnjak potrebna |
|enostavni objekti |za raziskavo, urbana oprema (razen igral in|
|(razen stavb) po |čakalnic), mala čistilna naprava ter |
|Uredbi |zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok).|
| |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
| |betonsko korito ali ribnik. |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Stavbe se lahko stikajo na površinah čelnih|
|gostote pozidave v |fasad in notranjih fasadah, če pa stika med|
|tlorisu, odmiki |stavbami ni, je najmanjši odmik med |
|stavb |stavbami 4,0 m. |
| |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo |
| |dopustnih tipov stavb in obveznost |
| |izgradnje notranjega dvorišča (3.4.1.14). |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Orientirana je lahko le vzdolž plastnic in |
|Organizacija |hkrati z eno od stranic okoli notranjega |
|prostora |dvorišča. |
| |Izjeme: Stavba tipa gospodarska stavba je |
| |na prostoru GE praviloma v vlogi glavne |
| |stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko|
| |na GE nameščena kot pomožna stavba GE, |
| |namenjena izključno sekundarni dejavnosti. |
| |V tem primeru naj bo na GE v vlogi glavne |
| |stavbe vzpostavljena stavba iz nabora tipa |
| |glavna stavba: klasična javna stavba (glej |
| |prvo alinejo točke 2.1 67. člena) ali |
| |modernistična javna stavba (glej drugo |
| |alinejo točke 2.1 67. člena), v kateri naj |
| |bo organizirana tudi uprava predmetne |
| |dejavnosti (3.4.4.0 GE). Izhodiščna kota |
| |pritličja je lahko le na eni od kot etaž |
| |glavne stavbe GE (+ 0,5 m). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Kolikor druge oblike varovanja ne zadoščajo|
|druge zunanje |(alarmiranje, video …), se lahko v |
|ureditve na GE, |sekundarnem delu GE postavi žična ograja, |
|ograje in žive |visoka največ do 2,2 m. V prostoru med |
|meje |osnovnim kubusom in najpomembnejšim javnim |
| |prostorom konstrukcije fizičnega varovanja |
| |(ograje, zidovi ipd.) niso dovoljene. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je med 2000 in 5000 m2. |
|GE, posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Na območju GE s PNRP – SK veljajo merila |
|določbe |III SVPH, s PNRP – IP, IK, IG pa merila IV |
|urbanističnega |SVPH. |
|oblikovanja | |
+-------------------+-------------------------------------------+
72. člen
+---------------------------------------------------------------+
|ip: GE industrijske proizvodnje |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): IP – površine za industrijo; izjemoma IG – gospodarske |
|cone; namembnost GE: namenjena dejavnostim sekundarnega |
|sektorja – industriji, proizvodni dejavnosti in skladiščenju |
|ter z njo povezanimi dopolnilnimi dejavnostmi – upravi in |
|poslovnim programom. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Industrijska hala in modernistična javna |
|stavbe – tip, |stavba – slednja visoka do največ E5. |
|število, število |Industrijska hala |
|etaž |Namembnost stavbe: namenjena le dejavnosti |
| |sekundarnega sektorja, v manjši meri (do 20|
| |%) lahko tudi z njo povezanimi dopolnilnimi|
| |dejavnostmi terciarnega sektorja. |
| |Osnovni kubus: volumen naj bo elementarnih |
| |geometrijskih oblik z ravnimi površinami |
| |(npr. kocka, kvader ipd.). Višina osnovnega|
| |kubusa stavbe je lahko največ do višine |
| |prevladujoče stavbne strukture v vplivnem |
| |območju ter merila maksimalne stavbne |
| |strukture glede na kulturno krajinske |
| |pogoje (gabariti stavbe ne smejo omogočati |
| |vidnost stavb iz vedut sosednjih kulturnih |
| |krajin). |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so |
| |dovoljeni le v primeru stolpov, ki so |
| |potrebni zaradi tehnologij proizvodnih |
| |procesov, nadstreškov nad vhodi ali drugih |
| |manjših kubusov, ki so po površini v |
| |seštevku manjši od 50 % površin osnovnega |
| |kubusa. |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: dovoljeno je |
| |tudi stavbno pohištvo bele barve ali v |
| |barvah kovin. Dovoljene so slepe in |
| |steklene (antirefleksne) fasade. |
| |Tipi streh: Tip ravna streha (3.4.1.9) ali |
| |streha z naklonom – tip dvokapna streha |
| |(3.4.1.10.1). |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |12510 Industrijske stavbe; 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča; 23030 |
| |Objekti kemične industrije (razen koksarne |
| |ter terminala za ogljikovodike ter |
| |rafinerije). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe; |
|stavbe – število, |vse visoke največ do višine glavne stavbe. |
|število etaž |Pomožne stavbe GE (3.4.3.3) se lahko |
| |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le: |
| |začasni objekti – začasno skladišče, |
| |namenjeno skladiščenju nenevarnih snovi ter|
| |pomožni infrastrukturni objekt pomožni |
| |komunalni objekt – mala čistilna naprava. |
| |Tipi objektov – pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12510 |
| |Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, |
| |silosi in skladišča. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|dopustni |dvorišča; ograja, škarpe in podporni zidovi|
|nezahtevni in |(3.4.1.17), vrtina ali vodnjak za potrebe |
|enostavni objekti |raziskav, zbiralnica ločenih frakcij |
|(razen stavb) po |(ekološki otok) ter urbana oprema (razen |
|Uredbi |igral). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave v tlorisu med drugim |
|gostote pozidave v |določajo merilo dopustnih tipov stavb, |
|tlorisu, odmiki |vrsta proizvodnje in obveznost izgradnje |
|stavb |dejavnosti primernega manipulacijskega |
| |prostora (dovoz, skladiščenje, deponije). |
| |Odmik novogradenj od regulacijskih linij |
| |(RL) naj bo 4,0 m. |
| |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
| |parceli: FZ do 0,80. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Ob najpomembnejšem javnem prostoru naj se v|
|Organizacija |stavbni strukturi oblikujejo predvsem |
|prostora |upravno poslovne vsebine oziroma vsebine |
| |terciarnega sektorja. Tip in merilo glavne |
| |stavbe se določita na podlagi meril |
| |harmonične integracije te stavbe v |
| |prostorski kontekst, še posebej v obulični |
| |niz. |
| |Stavba tipa industrijska hala je na |
| |prostoru GE praviloma v vlogi glavne |
| |stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko|
| |na GE umeščena kot pomožna stavba GE, |
| |namenjena izključno sekundarni dejavnosti. |
| |V tem primeru stavba višinsko ne sme |
| |presegati absolutne višinske kote dopustne |
| |višine obstoječe okoliške stavbne strukture|
| |glavnih stavb. |
| |Parkirišča morajo biti locirana ob stavbi |
| |ali za njo, kadar to dopuščajo prostorske |
| |možnosti. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Velike utrjene površine večjega obsega (nad|
|druge zunanje |1000 m2) naj se strukturirajo z visokoraslo|
|ureditve na GE, |vegetacijo, kolikor je iz vidika |
|ograje in žive |tehnologije rabe prostora to izvedljivo |
|meje |(npr. parkirišča). Zunanji robovi GE naj se|
| |zaključujejo z gručasto vzpostavljeno |
| |srednje in visokoraslo vegetacijo. V |
| |primeru strmejših brežin, kjer naravna |
| |zavarovanja niso zadostna, je potrebno |
| |uporabiti take elemente ali zgraditi |
| |objekte za zavarovanje, ki omogočajo |
| |kasnejšo zatravitev ali zasaditev. |
| |Na območju javnega prostora – med glavno |
| |stavbo in najpomembnejšim javnim prostorom |
| |so lahko vzpostavljene cezure fizičnega |
| |varovanja (ograje) le na RL do višine 2,0 |
| |m; le-te naj bodo v prosojni izvedbi – le |
| |žičnate v zeleni ali sivi barvi. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je od 5000 m2 naprej. |
|GE, posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |V primeru, da se ob gradnji nove stavbe del|
|določbe |obstoječe stavbe poruši, je potrebno |
|urbanističnega |ohranjeni del obstoječe in novozgrajeno |
|oblikovanja |stavbo povezati v enotno oblikovano stavbno|
| |maso. Stavbna struktura naj bo oblikovana |
| |tako, da najvišji deli stavb (stolpi, |
| |dimniki ...) ne presegajo interpolacijske |
| |linije med povprečnimi višinami, ki se |
| |izmerijo prečno na tok reke Soče med |
| |najvišjima vrhovoma hribov, ki v tem delu |
| |sooblikujejo mejo ambienta Soče (iz SP). |
| |Na celotnem območju PNRP IP, naj bodo |
| |vzpostavljeni javni prostori v sledečih |
| |prečnih profilih cest: |
| |– p1 – 18, 0 m (vozišče 2x3,5 m, zelenica s|
| |pločnikom 2x5,5 m); |
| |– p2 – 12, 0 m (vozišče 2x3,5 m, zelenica s|
| |pločnikom 2x2,5 m); |
| |– p3 – 10, 0 m (vozišče 2x3,0 m, zelenica s|
| |pločnikom 2x2,0 m). |
| |Na lokalnih cestah LC1 in LC2 naj bo profil|
| |p1, na internih cestah IC1-IC9 profil p2 |
| |ter na IC10 profil p3. |
| |Na območju GE s PNRP – IP veljajo merila |
| |IV. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNRP – Z
73. člen
+---------------------------------------------------------------+
|zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine|
|za oddih, rekreacijo in šport |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): ZS – površine za oddih; namembnost GE: namenjena je |
|ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno |
|funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno |
|podrobnejšo namensko rabo. |
|V primeru, da del površin sega v območje poplavnih voda naj se |
|ureja v skladu z merili, ki veljajo za poplavna območja. |
|Do izdelave hidrološko hidravlične študije in karte poplavne |
|ter z njimi povezane erozijske nevarnosti so na poplavnem |
|območju prepovedani gradnja objektov in drugi posegi v prostor |
|ter izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv |
|vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo |
|poplavno ogroženost območja. Dopustni so posegi, ki so |
|namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Dopustno je |
|tudi vzdrževanje obstoječih objektov. Za zemljišča, za katera |
|je izdelana karta razredov poplavne ogroženosti in z njimi |
|povezane erozijske nevarnosti, se upoštevajo pogoji in omejitve|
|iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje |
|dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi |
|poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja |
|(Uradni list RS, št. 89/08, 77/11). |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Dovoljena je gradnja največ ene stavbe |
|stavbe – tip, |manjših dimenzij po merilih tipa |
|število, število |paviljonska stavba (glej tretjo alinejo |
|etaž |točke 2.1 iz 67. člena), do višine E1 za |
| |namene pripadajoče športne/rekreacijske |
| |dejavnosti. Izjema so stavbe na smučiščih, |
| |tu veljajo posebna merila (glej 46. člen). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE|
|stavbe – število, |(3.4.3.3) po Uredbi kot enostaven oziroma |
|število etaž |nezahteven objekt, in sicer le: stavbo za |
| |lastne potrebe – lopa ali nadstrešnica in |
| |začasni objekt: začasno skladišče – do |
| |višine E1. |
| |Tipi objektov – pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12714 Druge |
| |nestanovanjske kmetijske stavbe. |
| |Izjemoma – glede na naravo začasnih |
| |prireditev – je lahko vzpostavljena tudi |
| |montažna sanitarna enota. Pomožna sanitarna|
| |enota je lahko le tipska, velika največ 2,0|
| |m2 ter vzpostavljena pod pogojem, da občina|
| |kot njen lastnik, zagotovi vzdrževanje, |
| |urejanje in njeno odstranitev. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: ograja, škarpe |
|dopustni |in podporni zidovi (3.4.1.17) ter urbana |
|nezahtevni in |oprema (3.4.1.4). Pomožni kmetijsko- |
|enostavni objekti |gozdarski objekti – ribnik kot vodno |
|(razen stavb) po |zajetje, gozdna učna pot; pomožni |
|Uredbi |infrastrukturni objekt – pomožni objekti za|
| |spremljanje stanja okolja, vrtina ali |
| |vodnjak potrebna za raziskave, zbiralnica |
| |ločenih frakcij (ekološki otok) ter začasni|
| |objekti namenjeni sezonski ali turistični |
| |ponudbi – kiosk ali tipski zabojnik |
| |(3.4.1.12), oder z nadstreškom, začasna |
| |tribuna za gledalce na prostem, pokrit |
| |prireditveni prostor; vadbeni objekti, |
| |namenjeni športu in rekreaciji na prostem –|
| |igrišča za šport in rekreacijo, kolesarska |
| |steza, planinska pot, sprehajalna pot, |
| |trimska steza, športno strelišče ter |
| |smučišče – vključno z žičnicami, sistemom |
| |označitev in drugimi varnostnimi objekti in|
| |napravami. Ob javnih prireditvah so |
| |dovoljene druge tehnične naprave in |
| |ureditve potrebne za takšne prireditve |
| |(osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi |
| |itd.). |
| |Tipi objektov (razen stavb) po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 24110 Športna |
| |igrišča (razen avtomobilskih, motorističnih|
| |ali prizorišč konjskih dirk, garderob), |
| |24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za |
| |šport, rekreacijo in prosti čas (razen |
| |živalskega vrta in vzletišča). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Na GE naj bo zasajenih vsaj 25 % površin. |
|gostote pozidave v | |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |/ |
|Organizacija | |
|prostora | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve, stavbe in eventualne |
|druge zunanje |ograje naj bodo oblikovno usklajene in |
|ureditve na GE, |prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu |
|ograje in žive |zelenih urbanih površin. Ograje so lahko le|
|meje |žičnate v zeleni ali sivi barvi visoke do |
| |3,0 m. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |/ |
|GE, posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |V prostoru GE ni dovoljena gradnja stavb |
|določbe |(ki niso eksplicitno dovoljene v tč. 2,0 |
|urbanističnega |določil tipa GE) in drugi posegi, ki bi |
|oblikovanja |krnili pogoje dejavnosti podrobnejše |
| |namenske rabe ter obstoječe kvalitetne |
| |zelene/hortikulturne ureditve. Prostor GE |
| |je javni prostor s posebej opredeljenim |
| |režimom rabe, javnega dostopa in |
| |vzdrževanja. |
| |Na območju GE veljajo merila III. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
74. člen
+---------------------------------------------------------------+
|Zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge |
|urejene zelene površine |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): ZD – druge urejene zelene površine; namembnost GE: |
|namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno |
|podrobnejšo namensko rabo. |
|V primeru, da del površin sega v območje poplavnih voda naj se |
|ureja v skladu z merili, ki veljajo za poplavna območja. |
|Do izdelave hidrološko hidravlične študije in karte poplavne |
|ter z njimi povezane erozijske nevarnosti so na poplavnem |
|območju prepovedani gradnja objektov in drugi posegi v prostor |
|ter izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv |
|vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo |
|poplavno ogroženost območja. Dopustni so posegi, ki so |
|namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Dopustno je |
|tudi vzdrževanje obstoječih objektov. Za zemljišča, za katera |
|je izdelana karta razredov poplavne ogroženosti in z njimi |
|povezane erozijske nevarnosti, se upoštevajo pogoji in omejitve|
|iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje |
|dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi |
|poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja |
|(Uradni list RS, št. 89/08, 77/11). |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Podzemnih stavb (3.4.3.0 Stavba) ni |
|stavbe – tip, |dovoljeno graditi. Gradnja glavne stavbe |
|število, število |ni dopustna. |
|etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena. |
|stavbe – število, | |
|število etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni infrastrukturni objekti – pomožni |
|dopustni nezahtevni|objekti za spremljanje stanja okolja – |
|in enostavni |vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, |
|objekti (razen |sprehajalna pot, kolesarska steza, urbana |
|stavb) po Uredbi |oprema (3.4.1.4) ter začasni objekti |
| |namenjeni prireditvam – kiosk ali tipski |
| |zabojnik (3.4.1.12), montažna sanitarna |
| |enota, oder z nadstreškom, začasna tribuna |
| |za gledalce na prostem. Ob javnih |
| |prireditvah so dovoljene druge tehnične |
| |naprave in ureditve, potrebne za takšne |
| |prireditve (osvetlitev, ozvočenje, |
| |varnostni sistemi itd.). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Na GE je potrebno ohranjati obstoječ |
|gostote pozidave v |naravni sestoj oziroma v primeru |
|tlorisu, odmiki |odstranitve in zgostitve npr. gozdnega |
|stavb |sestoja/dreves je potrebna njihova |
| |nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi |
| |vrstami. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija|/ |
|prostora | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno |
|druge zunanje |usklajene in prilagojene vlogi posamezne |
|ureditve na GE, |GE v sistemu zelenih urbanih površin. GE |
|ograje in žive meje|ni dovoljeno ograjevati. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,|/ |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Prostor GE je javni prostor s posebej |
|določbe |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa |
|urbanističnega |in vzdrževanja. Na območju GE s PNRP – ZS |
|oblikovanja |veljajo merila III. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
75. člen
+---------------------------------------------------------------+
|zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- zelene |
|ureditve ob vodotokih |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): ZD – druge urejene zelene površine; namembnost GE: |
|namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno |
|podrobnejšo namensko rabo. |
|V primeru, da del površin sega v območje poplavnih voda naj se |
|ureja v skladu z merili, ki veljajo za poplavna območja. |
|Do izdelave hidrološko hidravlične študije in karte poplavne |
|ter z njimi povezane erozijske nevarnosti so na poplavnem |
|območju prepovedani gradnja objektov in drugi posegi v prostor |
|ter izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv |
|vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo |
|poplavno ogroženost območja. Dopustni so posegi, ki so |
|namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Dopustno je |
|tudi vzdrževanje obstoječih objektov. Za zemljišča, za katera |
|je izdelana karta razredov poplavne ogroženosti in z njimi |
|povezane erozijske nevarnosti, se upoštevajo pogoji in omejitve|
|iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje |
|dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi |
|poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja |
|(Uradni list RS, št. 89/08, 77/11). |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Podzemnih stavb (3.4.3.0 Stavba) ni |
|stavbe – tip, |dovoljeno graditi. Gradnja glavne stavbe ni|
|število, število |dopustna. |
|etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Gradnja stavb ni dopustna. |
|stavbe – število, | |
|število etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni infrastrukturni objekt – pomožni |
|dopustni |objekti za spremljanje stanja okolja, |
|nezahtevni in |vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; |
|enostavni objekti |vadbeni objekti namenjeni športu in |
|(razen stavb) po |rekreaciji na prostem – kolesarska steza, |
|Uredbi |sprehajalna pot, trimska steza ter urbana |
| |oprema (le klopi in koši za smeti). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |GE na območjih obvodne ureditve lahko |
|gostote pozidave v |ohranjajo obstoječo kmetijsko rabo površin.|
|tlorisu, odmiki |Ob tem so dopustne sledeče ureditve: |
|stavb |– ureditve javnih površin, |
| |– postavitve in ureditev enostavnih in |
| |nezahtevnih objektov po Uredbi za graditev |
| |enostavnih objektov, in sicer pomožni |
| |pristaniški objekti – plavajoča plošča ter |
| |zabojnik, |
| |– postavitve parkovne opreme – klopi za |
| |počitek, |
| |– poseganje v priobalna zemljišča in |
| |naravni potek struge vodotoka ni dovoljeno,|
| |razen v primeru sanacije po naravnih |
| |nesrečah, |
| |– odstranitev visokodebelne vegetacije je |
| |dopustna le kot sanitarna sečnja, v primeru|
| |odstranitve dreves je potrebna njihova |
| |nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi |
| |vrstami. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |/ |
|Organizacija | |
|prostora | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno |
|druge zunanje |usklajene in prilagojene vlogi GE v sistemu|
|ureditve na GE, |zelenih urbanih površin. GE ni dovoljeno |
|ograje in žive |ograjevati. |
|meje | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |/ |
|GE, posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Prostor GE je javni prostor s posebej |
|določbe |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa |
|urbanističnega |in vzdrževanja. Dovoljeni so ukrepi, ki se |
|oblikovanja |nanašajo na ohranjanje narave oziroma ki |
| |prispevajo k izboljšanju hidromorfoloških |
| |in biotskih lastnosti območja. |
| |V območju GE veljajo merila III. stopnje |
| |varstva pred hrupom. |
+-------------------+-------------------------------------------+
76. člen
+---------------------------------------------------------------+
|zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – |
|pokopališča |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): ZK – pokopališča; namembnost GE: prostor je namenjen |
|izključno dejavnostim, povezanim z različnimi oblikami |
|pokopavanja in s simbolnimi ureditvami pietete do preminulih. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Podzemnih stavb (3.4.3.0 Stavba) ni |
|stavbe – tip, |dovoljeno graditi. Gradnja glavnih stavb ni|
|število, število |dovoljena. |
|etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena. |
|stavbe – število, | |
|število etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni infrastrukturni objekt – pomožni |
|dopustni |objekti za spremljanje stanja okolja, |
|nezahtevni in |vrtina ali vodnjak potrebna za raziskave; |
|enostavni objekti |urbana oprema (3.4.1.4 razen igral in |
|(razen stavb) po |čakalnic) ter objekti za lastne potrebe: |
|Uredbi |ograja, škarpe in podporni zidovi |
| |(3.4.1.17) ter začasni objekti – kiosk ali |
| |tipski zabojnik (3.4.1.12). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Na stavbah drugih vrst so dopustne le |
|gostote pozidave v |rekonstrukcije, vzdrževalna dela in |
|tlorisu, odmiki |odstranitev. |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |V sklopu pokopališčne ureditve je potrebno |
|Organizacija |zagotoviti izgradnjo oziroma vzdrževanje in|
|prostora |javni dostop do tekoče vode in dostop do |
| |zbiralnikov odpadkov, pri čemer nosilec |
| |pokopališke dejavnosti skrbi tudi za njihov|
| |ustrezen odvoz; zbiralniki naj bodo |
| |organizirani na posebej za to opredeljenem |
| |in urejenem mestu. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj omogočajo javne |
|druge zunanje |dostope do pokopališča, v poslovilne |
|ureditve na GE, |objekte in do zunanje ureditve pokopališča |
|ograje in žive |– pešpoti ter prostorsko, funkcionalno in |
|meje |simbolno avtonomnost posameznih grobnih |
| |polj. Ograje naj bodo oblikovno usklajene |
| |in prilagojene vlogi GE v sistemu zelenih |
| |urbanih površin. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |/ |
|GE, posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Na pokopališčih, ki vključujejo tudi |
|določbe |obstoječe cerkve, naj bo obodno kamnito |
|urbanističnega |obzidje ohranjeno kot en osnovnih simbolov |
|oblikovanja |označitve pokopališča; hkrati morajo biti |
| |vse nove stavbe (poslovilne vežice) |
| |postavljene v relativni podrejenosti v |
| |višini in arhitekturnem izrazu glede na |
| |cerkev tako, da ta ohranja vlogo dominante |
| |v prostoru in vlogo nosilca prostorske |
| |identitete na pokopališču in širše. |
| |Na območju GE s PNRP – ZK veljajo merila |
| |III. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNRP – P
77. člen
+---------------------------------------------------------------+
|jp – GE središčnega javnega Podtip. jpp: GE javnega|
|prostora parkirišča jpa: GE avtobusnih postajališč ter|
| obeležij informativne in turistične|
| vsebine|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): PO – ostale prometne površine; namembnost GE: površina |
|središčnega javnega prostora je namenjena predvsem ureditvam v |
|merilu pešca, temu podrejenemu odvijanju prometa in občasnim |
|javnim prireditvam na prostem (sejmov, veselic, mitingov …). |
|GE podtipa jpp je namenjena izključno parkiranju vozil in |
|eventualnim občasnim prireditvam. |
|GE podtipa jpa je namenjena površinam avtobusnih postajališč |
|ter eventualnim informativnim in turističnim vsebinam. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Stavb ni dovoljeno graditi. |
|stavbe – tip, | |
|število, število | |
|etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Pomožnih stavb, razen začasnih, po tem |
|stavbe – število, |odloku ni dovoljeno graditi. |
|število etaž |Pomožne stavbe GE (3.4.3.3) se lahko |
| |gradijo po Uredbi kot enostavni oziroma |
| |nezahtevni objekti, in sicer le: začasne |
| |stavbe, povezane z dovoljeno namembnostjo |
| |prostora – kiosk oziroma tipski zabojnik |
| |(3.4.1.12) ter nadstrešnica – javna |
| |kolesarnica. Odvijanje občasnih javnih |
| |prireditev naj bo opredeljeno v režimu |
| |omejenega ali zaprtega motornega prometa. V|
| |odločbi o priglasitvi javne prireditve mora|
| |biti naveden tudi termin dovoljene |
| |postavitve začasnih objektov in naprav za |
| |predmetno prireditev. |
| |Dovoljena je trajna postavitev nadstrešnic |
| |– čakalnic za avtobusni promet oziroma |
| |kolesarnic, za katero je potrebno pridobiti|
| |soglasje pristojne občinske službe z vidika|
| |oblikovne ustreznosti. |
| |Izjeme: pri podtipu. jpp je dovoljeno |
| |vzpostaviti tudi trajni pomožni objekt za |
| |potrebe osebja, ki parkirišče vzdržuje. |
| |Objekt je lahko velik do 15,0 m2. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Poleg vseh dopustnih nezahtevnih in |
|dopustni |enostavnih objektov, ki so dovoljeni v |
|nezahtevni in |sferi javnega, so v javnem prostoru |
|enostavni objekti |predmetne GE dovoljeni še spodaj navedeni |
|(razen stavb) po |objekti. |
|Uredbi |Pomožni infrastrukturni objekti: |
| |– pomožni cestni objekti: postajališče; |
| |– pomožni energetski objekti – tipski |
| |zabojnik za skladiščenje jeklenk za |
| |utekočinjen naftni plin (v podzemni |
| |izvedbi); |
| |– pomožne komunalne objekte – objekt s |
| |hidroforno postajo, vodno zajetje (v |
| |podzemni izvedbi). |
| |Urbana oprema (3.4.1.4 – razen igral), |
| |začasni objekti: odprti sezonski gostinski |
| |vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za|
| |gledalce na prostem ter objekti za lastne |
| |potrebe: ograja, škarpe in podporni zidovi |
| |(3.4.1.17). Ob javnih prireditvah so |
| |dovoljene tudi druge tehnične naprave in |
| |ureditve, potrebne za takšne prireditve |
| |(osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi |
| |itd.). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |/ |
|gostote pozidave v | |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Dovoljene so le talne ureditve, |
|Organizacija |hortikulturne ureditve in urbana oprema za |
|prostora |javno rabo. Ureditev naj bo izpeljana v |
| |nivoju javnega prostora za neoviran dostop |
| |pešca na celotni površini. Tudi postavitev |
| |nadzemnih elementov infrastrukture (npr.: |
| |el. transformatorje ipd.) ni dovoljena. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Za vzdrževanje površine EUP in javnih |
|druge zunanje |naprav ter režima urejanja je odgovorna |
|ureditve na GE, |pristojna občinska služba oziroma |
|ograje in žive |pooblaščeni koncesionar. Ta je dolžna |
|meje |vzdrževati režim v skladu s tč. 4.4 meril |
| |in pogojev tega tipa GE. Način izvedbe |
| |ureditve utrjenih talnih površin (travnata,|
| |tlakovanje) je izbira investitorja. Nove |
| |parkirne površine, ki imajo več kot 10 PM |
| |naj se ozelenijo, in sicer naj se zasadi |
| |vsaj eno drevo na 4 PM. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |/ |
|GE, posebnosti | |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Ureditev (trajna in v času občasnih |
|določbe |ureditev) se opredeli v projektni |
|urbanističnega |dokumentaciji na podlagi javnega natečaja. |
|oblikovanja |Med elemente ureditve spadajo tudi elementi|
| |začasne in trajne urbane opreme ter začasni|
| |objekti. Manjše prilagoditve le-teh lahko |
| |mimo natečajne rešitve korigira le |
| |pooblaščeni občinski urbanist. |
| |V območju GE s PNRP – P, PO veljajo merila |
| |IV. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNRP – O, T, E
78. člen
+---------------------------------------------------------------+
|in – GE infrastrukturnega Podtip: ičn – GE|
|objekta čistilne naprave ivč – GE vodnega črpališča in|
| vodohranov ieo – GE ekološkega otoka|
| ike – GE objekta komunikacijske in|
| energetske infrastrukture|
| idg – GE deponije sipkih|
| materialov – peskov|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): T – območje komunikacijske infrastrukture, E – območja |
|energetske infrastrukture, O – območja okoljske infrastrukture;|
|namembnost GE: |
|– O: ičn – GE čistilne naprave, |
| ivč – GE vodnega črpališča in vodohranov, |
| ieo – GE ekološkega otoka (zbiralnica ločenih frakcij |
|odpadkov), |
| idg – GE deponije sipkih materialov – peskov; |
|– T, E: ike – GE objekta komunikacijske in energetske |
|infrastrukture |
|Prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju javnih |
|infrastrukturnih naprav in ureditev, ki morajo biti v skladu z |
|oblikovnimi in funkcionalnimi zmogljivostmi oziroma merili |
|kvalitet predmetne lokacije. |
|V GE podtipa ieo in idg se po izteku dovoljenj za odlaganje |
|odpadkov oziroma peskov deponijski prostor sanira v skladu s |
|predpisi s področja varstva okolja in vzpostavi naravni prostor|
|v primarni rabi (kmetijsko zemljišče). |
|V GE podtipa objekta komunikacijske in energetske |
|infrastrukture se objekti komunikacijske in energetske |
|infrastrukture lahko gradijo le na lokacijah, za katere se |
|dokaže, da nima negativnih vplivov na zdravje ljudi. Dokazilo |
|mora biti revidirano s strani pooblaščene institucije z |
|ustreznimi javnimi pooblastili. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Stavb ni dovoljeno graditi, razen tistih, |
|stavbe – tip, |ki so izključno v skladu z osnovnim namenom|
|število, število |GE: za vzpostavitev čistilne naprave (ičn),|
|etaž |za vodohran oziroma vodno zajetje (ivč) ali|
| |drugimi javnimi infrastrukturnimi potrebami|
| |– pomožni objekti vodne infrastrukture, |
| |čistilna naprava ipd. Stavbe v skladu z |
| |osnovnim namenom GE naj bodo oblikovane |
| |minimalistično, tako površinska obdelava |
| |fasad kot sama zasnova. Stavbe naj imajo |
| |strehe oblikovane le kot zelene strehe ali |
| |ravne strehe (3.4.1.9). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Gradnja stavb je dovoljena le v skladu z |
|stavbe – število, |Uredbo, in sicer le stavb, ki so neposredno|
|število etaž |vezane na dejavnost v EUP. Nadzemni deli |
| |objektov in naprav ne smejo degradirati |
| |najpomembnejših vedut ter tekstur v |
| |prostoru kulturne krajine ter degradirati |
| |oblikovanih dominant (cerkva ipd.). |
| |Tovrstni stolpni objekti (in naprave |
| |oziroma drogovi) naj bodo v krajini v |
| |največji možni meri nevtralizirani – z |
| |izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami|
| |v svetli kovinsko sivi barvi. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Ostali |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|dopustni |dvorišča, ograja, škarpe in podporni zidovi|
|nezahtevni in |(3.4.1.17); pomožni objekti za spremljanje |
|enostavni objekti |stanja okolja ter v skladu z Uredbo pomožno|
|(razen stavb) po |energetski objeti (razen relejne hišice in |
|Uredbi |zabojnika), pomožno telekomunikacijski |
| |objekti (razen stavbe za telekomunikacijsko|
| |opremo) ter pomožno infrastrukturni objekti|
| |(razen avtobusna postajališča, cestnega |
| |silosa in cestninske postaje). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |/ |
|gostote pozidave v | |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Prostorske ureditve in eventualne stavbe |
|Organizacija |oziroma tehnični objekti naj bodo |
|prostora |organizirani z najmanjšim tehnično |
| |izvedljivim volumnom nad raščeno površino |
| |zemlje. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Stavbe in drugi objekti naj bodo, glede na |
|druge zunanje |tehnične pogoje funkcioniranja, v največji |
|ureditve na GE, |možni meri integrirani v krajino – z |
|ograje in žive |oblikovanjem zatravljenih brežin in |
|meje |zasaditvijo visoke vegetacije v gručah. |
| |Tudi pogoje fizičnega varovanja naj se v |
| |največji možni meri zagotavlja z |
| |zemeljskimi ureditvami. Dopolnilno se za ta|
| |namen, kolikor druge oblike varovanja ne |
| |zadoščajo (alarmiranje, video …) lahko |
| |uporablja le žična ograja v naravni barvi |
| |kovine ali zeleni barvi. V odprtem |
| |prostoru, pri nagnjenem zemljišču naj se |
| |deli tovrstnih stavb izvajajo z integracijo|
| |v oporne zidove – škarpe (3.4.1.17) |
| |praviloma visoke do 1,0 m, vendar (v eni |
| |kaskadi) največ 2,0 m. GE, razen podtipa |
| |ieo, naj bodo v celoti ograjene. V GE |
| |podtipa idg naj se umesti tudi vratarnico. |
| |Območje GE podtipa ieo je potrebno primerno|
| |ozeleniti in tako preprečiti vizualno |
| |degradacijo okolice. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |GE je lahko velika le toliko, kolikor je |
|GE, posebnosti |minimalno potrebno za tehnično kakovostno |
|parcelacije |in racionalno ureditev objekta ter |
| |optimalno integracijo objekta v okolje. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Zbirno mesto odpadkov je potrebno urediti |
|določbe |tako, da so zagotovljeni higienski pogoji |
|urbanističnega |in da ni negativnih vplivov na javno |
|oblikovanja |površino ali sosednje objekte oziroma, da |
| |območje ne povzroča večjih motenj v okolju.|
| |V območju GE s PNRP – T, E, O veljajo |
| |merila IV. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNRP – A
79. člen
+---------------------------------------------------------------+
|od – GE domačije v odprtem prostoru |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): A – površine razpršene poselitve; SK – površine |
|podeželskega naselja; namembnost GE: namenjena je bivanju in |
|vsem vrstam dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in |
|kvartarnim znotraj meril opredeljene stavbne strukture in v |
|pogojih podeželskega okolja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Ena hiša do največ tri; visoke največ do E2|
|stavbe – tip, |+ M. |
|število, število |Hiša |
|etaž |Namembnost stavbe: namenjena je bivanju in |
| |dejavnosti, ki je v skladu z merili bivanja|
| |v podeželskem okolju. V njej ni dovoljeno |
| |skladiščenje nad 1 površine ene etaže. |
| |Osnovni kubus glavne stavbe: v tlorisu |
| |optimalno široka okoli 8,0 m do največ 10,0|
| |m načelno z razmerjem širine:dolžini med |
| |1:2 do največ 1:3 oziroma optimalnim |
| |razmerjem širine:dolžini 2:3. |
| |Sekundarni kubusi glavne stavbe: se lahko |
| |organizirajo le na zadnji strani in obeh |
| |stranskih fasadah. Izjema so gank, balkon |
| |ter zunanje stopnišče, ki so lahko tudi na |
| |čelni fasadi. |
| |Posebnosti oblikovanja fasad: / |
| |Tipi streh Streha z naklonom – tipa |
| |dvokapna streha (3.4.1.10.1). |
| |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
| |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih|
| |in počitniških hiš). |
| |Izjeme v primeru javnega programa: 12112 |
| |Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 |
| |Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev; 12304 Stavbe za druge |
| |storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); |
| |12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za |
| |hrambo arhivskih gradiv in knjižnice). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ štiri stavbe od tega |
|stavbe – število, |največ dve do višine E2. |
|število etaž |Pomožne stavbe GE (3.4.3.3) se lahko |
| |postopkovno gradijo tudi po Uredbi kot |
| |enostavni oziroma nezahtevni objekti, in |
| |sicer le: |
| |– stavbe za potrebe kmetijstva – kmečka |
| |lopa, steklenjak (rastlinjak), silos, |
| |senik, skedenj in čebelnjak. |
| |Ob tem se lahko gradita še največ dve |
| |stavbi za lastne potrebe po Uredbi, in |
| |sicer le steklenjak, vrtna uta, garaža ali |
| |lopa. |
| |Tipi objektov – pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (razen |
| |hladilnic in specializiranih skladišč tudi |
| |3.4.1.7), 12711 Stavbe za rastlinsko |
| |predelavo (le rastlinjaki), 12713 Stavbe za|
| |spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo |
| |živali, 12714 Druge nestanovanjske |
| |kmetijske stavbe. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena |
|dopustni |dvorišča, ograja, škarpe in podporni zidovi|
|nezahtevni in |(3.4.1.17), vrtina ali vodnjak kot |
|enostavni objekti |dekorativni element. Pomožni kmetijsko- |
|(razen stavb) po |gozdarski objekti: betonsko korito ali |
|Uredbi |ribnik, gnojišče in zbiralnik gnojnice |
| |(gnojna jama) ali gnojevke ter hlevski |
| |izpust (vse 3.4.1.5). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Pomožna stavba se lahko v vzdolžni smeri |
|gostote pozidave v |glavne stavbe oziroma na gradbeni liniji |
|tlorisu, odmiki |glavne stavbe gradi do parcelne meje GE. V |
|stavb |tem primeru je FZ do 60 %, FZP od 30 %. V |
| |primeru gradnje pomožne stavbe izven GL |
| |glavne stavbe pa je gostota pozidave |
| |določena z obveznostjo izgradnje notranjega|
| |dvorišča (3.4.1.14). |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Stavbe so lahko organizirane okoli |
|Organizacija |notranjega dvorišča ali vzdolžno na GL |
|prostora |glavne stavbe. Glavna stavba naj bo |
| |organizirana vzdolž plastnic. Med stavbami |
| |na GE naj bo odmik 0 (nič) ali 4,0 m. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena|
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje|
|ureditve na GE, |utrjene površine, široke do 8,0 m. Zunaj |
|ograje in žive |obodnih stavb notranjega dvorišča naj bodo |
|meje |opredeljene funkcionalne zelene površine. |
| |Te površine naj bodo zatravljene in |
| |zasajene z avtohtonim sadnim drevjem (kaki,|
| |figa, oljka, macesen …). Grmičevje je lahko|
| |zgolj dopolnilno. |
| |Dovoljene so vizualno kamnite ograde z |
| |odkapno streho do višine 1,6 m, ki lahko |
| |imajo poudarjen vhod na GE s portalom v |
| |širini do 3,0 m. Priporočena je površinska |
| |obdelava z lokalnim lomljencem (suhozid po |
| |principu vrstenja). |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |Velikostni red GE je do 3000 m2. |
|GE, posebnosti |Posamezno GE lastniško ni dovoljeno deliti |
|parcelacije |na več manjših. Velikost parcele se določi |
| |z uveljavljanjem racionalne rabe prostora, |
| |ob upoštevanju potreb po modernizaciji, |
| |lege, potrebnega manipulativnega prostora |
| |in vitalnosti domačije. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Na območju GE s PNRP – SK in A veljajo |
|določbe |merila III. SVPH. |
|urbanističnega | |
|oblikovanja | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Pri poselitvi v odprti krajini je potreben |
|ukrepi |projektno – lokalno zasnovan način čiščenja|
| |komunalnih voda v obliki nepropustnih |
| |greznic, manjših čistilnih naprav oziroma |
| |rastlinskih čistilnih naprav. Gnojišča za |
| |shranjevanje gnoja in gnojnice v bližini |
| |pomožne stavbe ter nepropustne greznice je |
| |potrebno urediti v skladu s predpisi. |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi GE na vseh stavbnih zemljiščih
80. člen
+---------------------------------------------------------------+
|pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih |
|načrtov |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE|
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): vse vrste območij stavbnih zemljišč; namembnost GE: v |
|skladu z merili veljavnega PIN. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Opredeljene so v predmetnem prostorsko |
|stavbe – tip, |izvedbenem aktu. |
|število, število | |
|etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Opredeljene so v predmetnem prostorsko |
|stavbe – število, |izvedbenem aktu. |
|število etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Opredeljeni so v predmetnem prostorsko |
|dopustni nezahtevni|izvedbenem aktu. |
|in enostavni | |
|objekti (razen | |
|stavb) po Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Opredeljeno je v predmetnem prostorsko |
|gostote pozidave v |izvedbenem aktu. |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija|Opredeljena je v predmetnem prostorsko |
|prostora |izvedbenem aktu. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Opredeljene v predmetnem prostorsko |
|druge zunanje |izvedbenem aktu. |
|ureditve na GE, | |
|ograje in žive meje| |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,|Opredeljena je v predmetnem prostorsko |
|posebnosti |izvedbenem aktu. |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Opredeljene so v predmetnem prostorsko |
|določbe |izvedbenem aktu. |
|urbanističnega |Na območju GE s PNRP – A, SK, CU, CE, BT, |
|oblikovanja |Z, V, (ZS, ZK, ZP, ZD) veljajo merila III. |
| |SVPH. Na območju GE s PNRP SS veljajo |
| |merila II. SVPH. Na območju GE s PNRP – IG,|
| |IP, LN, P, T, E, O, K, G, VI, LN veljajo |
| |merila IV. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
81. člen
+---------------------------------------------------------------+
|ppn – GE varovanje pogojev izvedbe OPPN |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Osnovna namenska raba prostora (ONRP), namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONRP): vse vrste območij stavbnih zemljišč; namembnost GE: v |
|skladu z usmeritvami za izdelavo OPPN. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb|
|stavbe – tip, |ni dovoljeno graditi. |
|število, število | |
|etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb|
|stavbe – število, |ni dovoljeno graditi. |
|število etaž | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Dovoljeni so le obstoječi objekti. Izjemoma|
|dopustni |je dovoljena postavitev objektov za lastne |
|nezahtevni in |potrebe: ograja, podporni zid ter začasni |
|enostavni objekti |objekti po Uredbi, in sicer: odprti |
|(razen stavb) po |sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom;|
|Uredbi |pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo |
| |ali v montažnem šotoru pokriti prireditveni|
| |prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, |
| |začasna tribuna za gledalce na prostem ter |
| |začasnih objektov namenjeni skladiščenju. |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostota pozidave se ne sme povečati. |
|gostote pozidave v | |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 |Predmet usmeritev izdelave OPPN in nato |
|Organizacija |OPPN samega. |
|prostora | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Ohranitev obstoječega statusa oziroma |
|druge zunanje |sanacija stavbišč/utrjenih površin v zelene|
|ureditve na GE, |površine. |
|ograje in žive | |
|meje | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost |Dovoljena je le parcelacija katere |
|GE, posebnosti |posledica je le združevanje parcel. |
|parcelacije | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge |Vsi posegi in ukrepi na GE, ki bi lahko |
|določbe |dvignili ekonomsko vrednost zemljišč, gredo|
|urbanističnega |v primeru eventualnih posegov v kontekstu |
|oblikovanja |realizacije OPPN na račun investitorja. Do |
| |sprejetja OPPN so dovoljene le gradnje in |
| |prostorske ureditve, ki ne bodo ovirale |
| |načrtovane gradnje in ureditev po OPPN, med|
| |drugim: |
| |– gradnja komunalne opreme za oskrbo |
| |obstoječih objektov, |
| |– vzdrževanje, rekonstrukcija ter |
| |odstranitev gospodarske javne |
| |infrastrukture, |
| |– gradnja pomožnih objektov – ograj ter |
| |postavitev začasnih objektov, |
| |– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih |
| |objektov, nadzidave in prizidave ter |
| |nadomestne gradnje na obstoječih GE, |
| |kolikor niso v neskladju z načrtovano |
| |ureditvijo, |
| |– odstranitev obstoječih objektov, |
| |– sprememba rabe in namembnosti obstoječih |
| |objektov glede na plansko namensko rabo |
| |zemljišča. |
| |Vsi posegi, razen vzdrževanja, so dovoljeni|
| |le na podlagi pravnomočnega PGD. |
| |Na območju GE veljajo do sprejema OPPN |
| |stopnje varstva pred hrupom določene v |
| |Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v|
| |okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, |
| |109/09, 62/10) glede na opredeljeno |
| |namensko rabo prostora na območju urejanja |
| |z OPPN. |
| |Na območju GE s PNRP – A, SK, CU, CE, BT, |
| |Z, V, (ZS, ZK, ZP, ZD) veljajo merila III. |
| |SVPH, s PNRP SS veljajo merila II. SVPH, s |
| |PNRP – IG, IP, LN, P, T, E, O, K, G, VI, LN|
| |pa merila IV. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
3.5.0.0 Specifikacija EUP, podenot EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
82. člen
(splošno)
(1) Vsaka EUP ima v nadaljevanju povzete oziroma določene naslednje elemente:
– naziv (identičen nazivu v grafičnem prikazu izvedbenega dela) – z dvomestno črkovno oznako naselja in zaporedno številko EUP v naselju, določeno (prevladujočo) podrobno namensko rabo in oznako predpisanega tipa GE,
– naziv predpisanega tipa GE,
– predpisano največje število in tip oziroma tipe glavne stavbe,
– predpisano največje število pomožnih stavb,
– posebna merila in pogoje urejanja GE v predmetni EUP z navedbo eventualnega OPPN – (OPPN) na izvedbeni ravni.
(2) V specifikaciji EUP je določeno tudi število dovoljenih pomožnih stavb. Vendar pa je predpisano le dopustno število pomožnih stavb, ki se gradijo v skladu z merili za pomožne stavbe tega odloka.
83. člen
(specifikacija EUP)
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN
84. člen
(OPPN se pripravijo za naslednja območja)
1 Ajba
OPPN 1-01: SORG Ajba
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Območje razpršenih gradenj in razpršene poselitve v odprtem prostoru krajine.
b- Urbanistični cilj OPPN
Sanacija območja razpršenih gradenj je potrebna kot ukrep v skladu z 28. členom Pravilnika. Namen sanacije je zgostitev pozidave ter aktiviranje razpoložljive prostorske rezerve naselja.
c- Dopustne dejavnosti
Območje je namenjeno bivanju na podeželju. Dopustne so dejavnosti povezane s primarno rabo prostora (kmetijstvo, gozdarstvo), dopustijo pa se še dopolnilne dejavnosti terciarnega in kvartarnega značaja brez posebnih vplivov na okolje.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Dopolnilna gradnja za potrebe stanovanj ali kmetijstva oziroma sorodnih dejavnosti v stavbah primerljivega merila tipa glede na obstoječo stavbno strukturo – GE.kh – kraška hiša oziroma .ph – primorska hiša. Sprejemljiva je le tematska struktura, ki bo zagotavljala gostoto do FZ 0,5 in bo v merilu ter arhitekturnem oblikovanju dopolnjevala obstoječo. Zagotovi se regulacija javnega prostora.
e- Druge usmeritve glede PIP
Obstoječe stavbe se lahko v sklopu pripadajočih GE do sprejetja OPPN urejajo v skladu z merili GE pod oznako ph.
2 Anhovo
OPPN 2-01: GC Anhovo
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Območje nekdanje vasi v neposredni bližini kompleksa Salonit Anhovo s kasneje vzpostavljenimi gospodarskimi enotami je degradirano in potrebno prenove ter integracije z delujočim kompleksom.
b- Osnovni namen in urbanistični cilj OPPN
Z OPPN se zagotovi sanacija degradiranega območja in omogoči prostorske pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti v občini. Z reurbanizacijo se območje poveže z obstoječim aktivnim kompleksom v celovito gospodarsko cono.
c- Dejavnosti
Gospodarska cona za več gospodarskih enot manjšega in srednjega velikostnega merila.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Predvidi se rušitev pretežnega dela obstoječe stavbne strukture. Prenova in opredelitev dopolnilne mreže javnega prostora naj upošteva vzpostavitev rastra gospodarskih enot srednjega in manjšega merila (nova parcelacija). Opredelitev gradbenih enot različnih velikosti naj bo fleksibilna. Organizacija stavbne strukture naj vsebuje določitev skupnih gradbenih linij z oblikovanjem skupnega javnega prostora, priporočeno je oblikovanje skupnih/enotnih uvozov. Stavbni kubusi naj bodo elementarnih geometrijskih oblik z ravnimi površinami, višinsko urejeni in načeloma formo ravne strehe. Višina stavb naj ne presega obstoječih oziroma je odvisna od potreb razvojnega procesa dejavnosti. Na zunanjih robovih cone naj se v smislu sooblikovanja GC kot prostorske celote v razmerju do kulturne krajine oblikuje zeleni pas srednje rasle vegetacije, ki naj služi kot vizualna zaščita, s katero naj se zmanjša vidna izpostavljenost grajenih struktur iz smeri okoliških naselij (Deskle, Anhovo, Močila, Gorenje Polje). Pri določanju višin in velikosti objektov naj se upošteva postopen razvoj morfologije stavbne strukture glede višine in velikosti objektov v smeri od južnega roba proti severu v globino cone.
e- Druge usmeritve glede PIP
Na obstoječi stavbni strukturi so do sprejetja OPPN dovoljena le vzdrževalna dela. V enoti An04.gs pa je dovoljena tudi prenova/gradnja stavbne strukture za potrebe proizvodnje. V okviru OPPN naj se podrobno ovrednoti vpliv hrupa glede na predvidene dejavnosti in obstoječo obremenjenost s hrupom, v delu s stanovanjskimi objekti naj se zagotavljajo pogoji za II. stopnjo varstva pred hrupom. Podrobnejše programe naj se v coni razmešča z upoštevanjem vplivov na območja poselitve.
5 Deskle
OPPN 5-01: CU Deskle
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Nepozidano območje ob današnjem vstopu v naselbinsko telo Deskel, ki je v nadaljevanju proti jugovzhodu določeno z linijo osamelih domačij in razpršenih gradenj. Ključni prostorski izhodišči sta povezanost in vpliv glavne ceste na jugovzhodni strani in reke na severozahodni.
b- Osnovni namen in urbanistični cilj OPPN
Glede na lego ob najpomembnejši strukturni osi naselja je lokacija primerna za pomembne javne vsebine terciarnega sektorja – gre torej za aktiviranje pomembnega potenciala naselja za razvoj centralnih dejavnosti, ki imajo v starem jedru naselja omejene prostorske možnosti.
c- Dejavnosti
Bivanje oziroma oskrba prebivalcev s posebnimi potrebami, starejših občanov, vzdolž osrednje osi tudi terciarne in kvartarne dejavnosti.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Opredelitev javnega bivalnega programa – doma starejših naj bo v formi javne stavbe. Ključno je funkcionalno navezovanje in organizacija glavnih vhodov vzdolž strukturne osi na južnem robu ter odpiranje stavbne strukture v smislu vedut ter osvetlitve proti reki. Oblikuje naj se kakovosten ambient z raznovrstnimi možnostmi navezav na zunanji naravni prostor. V prostorskem smislu je pomembna skladnost območja kot prostorske celote v razmerju do kulturne krajine – uskladitev višinskih gabaritov, zniževanje in zmanjševanje kubusov na izpostavljenih zunanjih robovih ter ozelenitev le-teh, v čim večji meri naj se ohranjajo vedutni pogledi.
e- Druge usmeritve glede PIP
V prehodnem obdobju naj se varujejo razvojna izhodišča ureditve kot celote.
6 Ročinj
OPPN 6-02: SORG Ročinj vzhod
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Območje razpršenih gradenj na vizualno izpostavljenem pobočju vzhodno od izvornega naselbinskega telesa Ročinj je v prostorsko ambientalnem smislu izrazito konfliktno z več posameznimi hišami različnih meril in s slabo kompatibilnimi stavbarskimi značilnostmi. Med njimi so prazne enote, gostota pozidave je nizka.
b- Urbanistični cilj OPPN
Sanacija območja razpršenih gradenj in njegova vključitev v naselbinsko telo Ročinj na podlagi 28. člena Pravilnika z zgostitvijo pozidave, ohranitvijo in intenziviranjem zelenih cezur, predvsem pa s prenovo javnega prostora in izboljšanjem izkoriščenosti komunalne opreme naselja.
c- Dopustne dejavnosti
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti, ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Sanacija javnega prostora – predvsem ureditev mreže prometnih površin, opredelitev dopolnilne stavbne strukture individualnih stanovanjskih hiš in okrepitev vloge Ročinja v širšem prostoru.
e- Druge usmeritve glede PIP
Obstoječe stavbe se lahko v sklopu pripadajoče GE do sprejetja OPPN urejajo v skladu z merili GE s končnico gs. Pri posegih v vplivnem območju enote KD naselja Ročinj – Vas (EŠD 23312) je potrebno ravnati v skladu s 37. členom – varuje se prepoznana lega v prostoru, obstoječi odprti prostor, raba, varuje se robove, veduto in okoliško krajino. Posegi površine naj se v čim večji možni meri odmaknejo od vodotoka (vsaj 5 m).
8 Kal nad Kanalom
OPPN-8-01: Kamnolom Cvetrež
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Na območju OPPN je nahajališče izredno kakovostnega kamna skrilavca primernega za uporabo pri prenovi objektov varovane kulturne dediščine. Nahajališče za izkoriščanje še ni odprto.
b- Urbanistični cilj OPPN
Namen aktiviranja kamnoloma je zagotovitev kamna – skrilavca za potrebe obnavljanja objektov grajenih z materiali avtohtonega izvora, zlasti zavarovanih objektov kulturne dediščine.
c- Dopustne dejavnosti
Dopustne so dejavnosti povezane s pridobivanjem in obdelavo mineralnih surovin.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Prostorska ureditev naj vključuje tudi ureditev transportnih poti za zmanjšanje vplivov na poselitev v bližini kamnoloma. Dopusti se umestitev objektov za pridobivanje in obdelavo kamna. Pri načrtovanju se upošteva predpise s področja rudarstva in varstva okolja. V čim večji možni meri se ohranja obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. Po končanih delih se kamnolom ustrezno sanira ter na površinah zaključenega kopa vzpostavi primarna raba prostora.
e- Druge usmeritve glede PIP
V okviru OPPN je potrebno izvesti analizo stabilnosti tal ter opredeliti potrebne omilitvene ukrepe za preprečevanje plazenja tal in erozije. V okviru urejanja z OPPN se podrobneje vrednoti vpliv hrupa na okolico ter po potrebi opredeli ustrezne protihrupne ukrepe za zagotavljanje ustreznega nivoja hrupa.
10 Kanal
OPPN-10-01: CU Kanal jug – I. faza
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Prostorsko jasno definirano območje med reko Sočo na vzhodni in južni strani ter železniško progo na zahodni strani je relativno slabo urbanizirano, pretežni del območja je nepozidan. Območje je ambientalno tesno povezano s središčem mesta, hkrati pa odprto k reki Soči. Načrtovan potek trase obvozne ceste Kanala vključno z mostom odpira prostor za razvoj naselja na obeh bregovih Soče (vključno s prenovo starega jedra).
b- Osnovni name in urbanistični cilj OPPN
OPPN je namenjen realizaciji nove urbane strukture v vzhodnem delu – torej v pretežno nepozidanem prostoru ob reki. Glede na razmerja dejavnosti in razvojne možnosti je smiselna realizacija dopolnilne urbanizacije v dveh fazah – v prvi fazi naj se realizira pozidavo pretežno nepozidanega prostora na vhodnem delu, v drugi pa reurbanizacijo v preostalem, danes pretežno pozidanem delu s poudarkom na integraciji obeh urbaniziranih območij.
Aktiviranje prostorskega potenciala naj se povezuje s prenovo starega jedra ter z izgradnjo nove obvozne ceste z mostom.
c- Dejavnosti
Bivanje ter dopolnilne terciarne dejavnosti – pretežno oskrbne in storitvene.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Nova urbana struktura naj se načeloma razvija v sekvencah linij, primarno vzporedno z reko, kjer se skupaj z novim mostom obvoznice Kanal razvija identiteta naselja v širšem prostoru tako v razmerju urbanega prostora do krajine, kot v programskem smislu do jedra Kanala. Zato se v tem območju ob bivanju v enotah srednje do visoke gostote, umeščajo predvsem programi, ki v starem jedru nimajo prostorskih možnosti in ga tako dopolnjujejo. Stavbna struktura naj se ob reki razvija z nižjimi kubusi, v prepletu z obrečno strukturo zelenih površin. V višjem, zahodnem delu pa je struktura stavbnih linij lahko nekoliko višja (do višine E3). V tem delu naj se dejavnost stanovanj prepleta z dejavnostmi terciarnega sektorja. V prostorskem smislu je pomembna vidna skladnost območja kot prostorske celote v razmerju do obstoječe kvalitetne kulturne krajine. Zaradi ohranjanja krajinske slike je nujna uskladitev višinskih gabaritov, zniževanje in zmanjševanje kubusov na izpostavljenih zunanjih robovih ter smiselna ozelenitev le-teh v navezavi z ambientom reke.
e- Druge usmeritve glede PIP
Pri zasnovi prometne mreže je potrebno upoštevati vlogo in značaj obvoznice z mostom ter zagotoviti urbanistično sprejemljive in prometno tehnično ustrezne navezave nanjo. V sklopu OPPN je potrebno podrobneje vrednotiti morebitne vplive na krajino glede na predvidene ureditve in opredeliti eventualno potrebne pogoje za omilitev negativnih vplivov na krajinsko sliko in vidne kakovosti okolja.
OPPN-10-02: DSO Kanal
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Območje je del severne meje naselbinskega telesa Kanala. Ozek pas zemljišč med lokalno cesto in reko Sočo ima izjemne ambientalno prostorske dispozicije. Na južni strani meji na območje osnovne šole in vrtca – torej na ene najpomembnejših dejavnosti terciarnega sektorja. Vmes je potok. Nepozidano zemljišče je danes v kmetijski rabi oziroma v rabi vrtičkarstva.
b- Namen in urbanistični cilj OPPN
Organizacija doma za starejše je na tem območju utemeljena s kakovostnim ambientom ob Soči, z možnostmi navezav na zunanji, pretežno naravni prostor in z bližino središčnih funkcij naselja ter starim jedrom. Na lokaciji se utrjuje in nadgrajuje obstoječe torišče kompatibilnih programov kvartarnega sektorja.
c- Dejavnosti
Oskrba in bivanje prebivalcev s posebnimi potrebami – starejših občanov.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Vzpostavitev javne stavbe za program doma starejših, ki je funkcionalno vpeta na strukturno os – ulico na jugovzhodni strani, hkrati pa odprta predvsem v prostor Soče. Pomembna je funkcija sooblikovanja meje oziroma vstopa v naselje. Stavbna struktura je lahko srednjega do večjega merila. Oblikovanje stavbne strukture naj bo tako, da gradi na ohranjanju kvalitetnega mikroambineta kulturne krajine. Smiselna je ozelenitev robov območja in navezava z obvodnim svetom reke.
e- Druge usmeritve glede PIP
Do sprejetja OPPN naj se varujejo razvojna izhodišča ureditve celote. Tako je na enoti Ka07.ppn do sprejetja OPPN dovoljeno vrtičkarstvo. Enota Ka07.zvo naj se do sprejetja OPPN ureja v skladu z vzpostavljenimi merili tipa GE z oznako zvo, del območja, ki sega v območje poplavnih voda naj glede dejavnosti in dopustnih gradenj upošteva Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/11, 77/11).
OPPN-10-04: Prenova starega jedra
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Utesnjenemu in prostorsko razvojno omejenemu staremu jedru Kanala bo po izgradnji obvozne ceste z mostom dana priložnost za celovito prenovo. Območje bo pridobilo na kakovosti bivalnega okolja s prenovo in regulacijo javnega prostora, odprte bodo nove možnosti za razvoj storitvenih, upravnih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti.
b- Namen in urbanistični cilj OPPN
Namen OPPN je celovita prenova starega mestnega jedra ter aktiviranje obstoječih in pričakovanih prostorskih rezerv (po izgradnji obvoznice). S sanacijo mreže javnih cest in poti v širšem zaledju jedra naselja naj se vzpostavi boljša povezanost zaledne poselitve z jedrom.
c- Dejavnosti
Programi terciarnega in kvartarnega značaja z bivanjem. Prostorske potrebe se načrtujejo v obsegu dejavnosti, ki dosega potencial pomembnejšega lokalnega središča.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Primarno naj se v območju vzpostavijo terciarne in kvartarne dejavnosti ter parkovna ureditev (v severozahodnem delu območja) oziroma stanovanja ter parkirna mesta. Načeloma se parkiranje organizira v kletnih etažah. Parkirišč v nivoju ureditev ni dovoljeno na novo vzpostavljati. Pri načrtovanju urbanistično arhitekturne ureditve je potrebno posebno pozornost posvetiti GE v zaledju med glavnima napajalnima cestama – Trgom svobode, Staničevo in Pionirsko ulico, kjer naj se vzpostavijo prostorske možnosti za nove programe ter ustrezne parkovne ureditve. V zgornjih etažah glavnih stavb (npr. tipa trška hiša.th) naj imajo stanovanja prednost pred poslovnimi in storitvenimi dejavnostmi. Revitalizira naj se obstoječa mreža javnega prostora, ob tem naj se vzpostavi tudi nova peš povezava zalednega severozahodnega dela ob Soči z glavnim trgom.
e- Druge usmeritve glede PIP
Obstoječe gradbene enote naj se do sprejetja OPPN urejajo v skladu z merili opredeljenih tipov GE (Ka45.ph, Ka16.jgd, Ka17.sb, Ka18.jsk, Ka19.th, Ka20.pjs, Ka21.jp. Ka22.jp, Ka23.jsm, Ka24.jsk) oziroma posebnimi merili določenimi na ravni EUP. Na registriranih enotah kulturne dediščine so dovoljeni le posegi v skladu z opredeljenimi varstvenimi režimi dediščine. Na enotah, kjer je določen 1. varstveni režim se lahko izvajajo le posegi, ki so namenjeni ohranitvi zgodovinsko pomembnega kompleksa.
14 Morsko
OPPN 14-01: Stanovanjska soseska Morsko
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Območje je prometno zelo slabo dostopno in komunalno neopremljeno. Potrebna je vzpostavitev nove strukturne osi znotraj območja naselja.
b- Urbanistični cilj OPPN
Namen OPPN je aktiviranje prostorskega potenciala za potrebe vzpostavitve nove stanovanjske soseske naselja. Glede na vlogo območja v prostoru naj se oblikuje nova prostorska in morfološka enota v komplementarnem prostorskem dialogu s starim delom naselja, ki v celoti ohranja izvorno prostorsko integriteto.
c- Dopustne dejavnosti
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti, ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Dostop v območje naj bo organiziran z južne strani območja, vzpostavi naj se most med bregovoma lokalnega potoka. Nujna je opredelitev novega javnega prostora po globini območja, tako da bo omogočena priključitev do novo vzpostavljenih gradbenih enot. Organizira naj se fleksibilna opredelitev gradbenih enot različnih velikosti na notranji napajalni mreži javnega prostora. Vzpostavi naj se relativno zgoščena naselbinska struktura individualnih stanovanjskih enot s homogenim višinskim gabaritom, na poenotenih regulacijskih črtah v enovito stavbno strukturo. Javni prostor skozi območje naj se razvije na način, da tehnično ustreza dvosmernemu prometu s hodnikom za pešce ter eventualno tudi kolesarsko stezo. Nova stavbna struktura naj bo načeloma orientirana v smeri plastnic. Nove gradbene enote na nepozidanih zemljiščih, naj se oblikujejo po merilih GE tipa primorska hiša (.ph), s prostostoječo glavno stavbo tipa primorska hiša, ki naj ne presega višinskega gabarita E2+M. Strehe naj bodo oblikovane kot strehe z naklonom, ki naj bodo praviloma štirikapne. Priporočena velikost GE je od 500–2000 m2. Merilo stavb (še posebno višinsko) naj zagotavlja enovitost krajine streh in pozidave v vplivnem območju kulturne krajine. Hkrati naj stavbna struktura sooblikuje kvalitetno mejo naselja. V območju je sicer mogoča tudi pozidava v skladu z merili tipa GE kraška hiša (.kh), vendar naj bo izbran tip GE in pozidave enoten v celotnem območju. Območje vodotoka naj se ohrani v naravni obliki ter se glede na vlogo primerno uredi kot območje zelenih površin. Slednje so pomembne tako vizualno kot prostorske ločnice med novo pozidavo in obstoječim jedrom naselja.
e- Druge usmeritve glede PIP
Obstoječe gradbene enote naj se do sprejetja OPPN urejajo v skladu z merili tipa GE.ph. Do sprejetja so dovoljeni le posegi v skladu z merili opredeljenega EUP (.ppn – 81. člen)
15 Plave
OPPN 15-01: Rekreacijsko turistični park Plave
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
V priobalnem pasu na naplavni brežini v okljuku Soče je v območju med Plavami in Prilesjem pri Plavah na obeh bregovih identificiran prostorski potencial za ureditev športno rekreacijske in turistične infrastrukture. Na tem prostoru so že artikulirani nastavki za tovrstno ureditev in rabo – v kolesarski stezi Solkan–Plave, deloma urejenih poteh in piknik prostoru ter starejše domačije z gostiščem.
b- Namen in urbanistični cilj OPPN
Namen OPPN je vzpostavitev rekreacijskega parka za potrebe občanov in razvoj turizma z ureditvijo prostorskih pogojev za vodne in obvodne programe, sprehode, kolesarjenje, športna igrišča ter spremljajoče dejavnosti. Ureditev območja naj bo podrejena zmogljivostim naravnega prostora. V programsko in prostorsko ureditev se vključuje tudi območje razpršene poselitve v Plavah.
c- Dejavnosti
Območje za šport in rekreacijo – odprte športne površine v naravnem okolju za potrebe turizma in rekreativne dejavnosti s pripadajočimi storitvenimi dejavnostmi manjšega obsega ter bivanje in dopolnilne dejavnosti, ki se lahko razvijajo v stavbni strukturi v podeželskem okolju (za območje razpršene poselitve).
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Sanira naj se degradirana krajinska struktura in ohranja priobalni pas ter srednje in visoko rasla avtohtona vegetacija po celotnem območju. Rekreativne vsebine naj se navezujejo na obstoječe gozdne/pohodne poti (izletništvo). V osrednjem delu območja se na stavbnih zemljiščih lahko oblikujejo športno rekreativne vsebine z odprtimi športno rekreativnimi objekti kot so: igrišča za balinišče, odbojko, otroško igrišče, prostor za prireditve (oder, mize s klopmi ...) vendar brez trajnih ureditev. Dovoljene so le ureditve brez stavb z možnostjo urejenega dostopa do obale reke Soče in pomolom za plovila. Utrjene površine naj bodo izvedene z naravnimi materiali (predvsem v peščeni izvedbi). V severnem delu območja, se ob regionalni cesti organizira parkirišče za potrebe parka. Obstoječe objekte vzdolž glavne regionalne ceste je potrebno sanirati. Prenovljena obstoječa oziroma dopolnilna stavbna struktura na območju le-te naj se razvija v skladu z načeli tipa GE.ph – primorska hiša.
e- Druge usmeritve glede PIP
EUP Pr07.zsr naj se do sprejetja ureja v skladu z merili tipa GE.zsr. Dovoljene so le ureditve brez stavb z možnostjo ureditve dostopa do obale reke Soče in vzpostavitev pomola za plovila.
EUP Pl42.jpp se do sprejetja ureja v skladu z merili tipa GE.jpp. Lahko se vzpostavi tudi montažni objekt turistične in informativne vsebine ter stojnice, vendar pod pogoji za vplivno območje spomenika. Stavbo je dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji:
postavitev z umestitvijo ne sme ovirati prehodnosti površin javnega prostora; praviloma naj bo vzdolžne oblike; ima naj le eno etažo (E1); stavba je lahko velika do največ 180,0 m2; konstrukcija naj bo praviloma lesena, odprta z vsaj ene (čelne) strani; streha je lahko tipa dvokapna, enokapna ali ravna streha.
EUP Pl40.zdz – Dovoljena je hortikulturna in parkovna ureditev (spominski park) v sklopu prezentacije obstoječe kapelice iz 1. svetovne vojne (EŠD 27539), v skladu s pogoji varstva kulturne dediščine.
Z izvedbo OPPN je predvidena vzpostavitev rekreativnih površin in površin za turizem, ki izhajajo iz zmogljivosti naravnega prostora (vodni in obvodni programi, sprehodi, kolesarjenje, športna igrišča …) s spremljajočimi dejavnostmi.
V največji meri se sanira in ohranja osnovna krajinska struktura oziroma priobalni pas ter srednje in visoko rasla avtohtona vegetacija po celotnem območju, tudi v območju gozdnih površin.
31 Močila
OPPN 31-01: SORG Močila vzhod
a- Vloga v prostoru, obstoječe stanje
Območje nepozidanih stavbnih zemljišč vzhodno od obstoječe stavbne strukture naselja se ohranja za namen možnih preselitev iz območja stare vasi Anhovo. V prostorsko ureditev se vključujejo obstoječi objekti razpršene gradnje.
b- Urbanistični cilj OPPN
Ob aktiviranju razpoložljive prostorske rezerve naselja se izvede sanacija razpršene gradnje. Sanirajo naj se degradirani robovi naselja – z oblikovanjem končnih meja obstoječe soseske proti naravnemu prostoru, v območju lokalno pomembnih naravnih robov.
c- Dopustne dejavnosti
Bivanje. Izjemoma se lahko vzpostavi terciarne dejavnosti, ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju.
d- Prostorski koncept/urbanistični tipi, arhitektura
Dogradi naj se mreža javnega prostora z navezavami na območje soseske. Nova stavbna struktura naj bo opredeljena v okvirih tipov GE: .ph – primorska hiša oziroma .hv – vrstne hiše.
e- Druge usmeritve glede PIP
Obstoječe gradbene enote naj se do sprejetja OPPN urejajo v skladu z merili tipa GE.ph.
Gre za aktiviranje razpoložljivega prostorskega potenciala stavbnih zemljišč.
85. člen
(prostorski ukrepi)
Za območje občine se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Za območje posameznega OPPN se lahko pripravi samostojen program opremljanja.
4.0.0.0 Prehodne in končne določbe
86. člen
(veljavni prostorski izvedbeni akti)
(1) Ob uveljavitvi tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti občine – Odloki:
– Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za obvozno cesto v Kanalu (Uradni list RS, št. 82/01 in Uradne objave časopisa Primorske novice, št. 39/01);
– Uredba o lokacijskem načrtu za obnovo in doinštalacijo obstoječe Hidroelektrarne Plave na Soči – HE Plave II (Uradni list RS, št. 66/96);
– Uredba o lokacijskem načrtu za obnovo in doinštalacijo obstoječe Hidroelektrarne Doblar na Soči – HE Doblar II (Uradni list RS, št. 66/96);
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za črpalno hidroelektrarno Avče (Uradne objave časopisa Primorske novice, št. 29/04);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolome Rodež in Perunk (Uradni list RS, št. 22/09).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986–2000, dopolnjenega 1987, 1990 in 1993 ter Občine Kanal ob Soči, dopolnjenega 1996 in 1999 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopisa Primorske novice 32/96 in 22/99);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Nova gorica za obdobje 1986 – 2000, dopolnjenega 1987, 1990 in 1993 ter Občine Kanal ob Soči, dopolnjenega 1996 in 1999 v letu 2002 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopisa Primorske novice 32/96, 22/99 PN, 30/02 – teh. popravek, 47/02 in 29/04);
– Odlok o zazidalnem načrtu Kanal – sever, Projekt p.o. Nova Gorica, februar 1979;
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (Občina Nova Gorica), Projekt d.d., Nova Gorica, februar 1994 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 6/94);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o splošnih PUP za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/87in 11/87), ki velja za Občino Kanal ob Soči (Uradne objave časopisa Primorske novice, št. 18/05);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah splošnih PUP za posege v prostor v Občini Nova Gorica, za Občino Kanal ob Soči za območje Salonita Anhovo (Odlok o PUP Salonit Anhovo), (Uradne objave časopisa Primorske novice, št. 45/05).
87. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega akta, se nadaljujejo in končajo na podlagi prostorskih aktov, ki so na obravnavanem prostoru veljali na dan začetka postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za začetek postopka se šteje datum vloge za pridobitev projektnih pogojev soglasjedajalcev za predmetni poseg.
88. člen
(vpogled v akt in hramba)
Akt z vsemi prilogami se hrani v arhivu Občine Kanal ob Soči in je javnosti in uporabnikom na vpogled v prostorih občinske uprave, Trg svobode 23, v Kanalu. V digitalni obliki je akt na vpogled na spletnih straneh občine. Sprejeti akt je posredovan Upravni enoti Nova Gorica in Ministrstvu pristojnemu za prostor.
89. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0009/2012-1
Kanal, dne 11. oktobra 2012
Župan
Občine Kanal ob Soči
Andrej Maffi l.r.
