Na podlagi 6. in 9. točke 109. člena v zvezi z 2. točko 256. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo in 90/12 – v nadaljevanju: ZZavar) izdaja strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor

V Sklepu o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (Uradni list RS, št. 115/07 v nadaljevanju: sklep) se v drugem odstavku 1. člena beseda »Določa« nadomesti z besedilom: »Ta sklep določa«.

(1) V 2. točki prvega odstavka 2. člena se na koncu stavka črta vejica in doda naslednje besedilo: »ter kratkoročne terjatve iz naslova drugih donosov od naložb kritnega premoženja,«.
(2) V sklepu se 3. točka prvega odstavka 2. člena nadomesti z naslednjim besedilom:
»3. terjatve do zavarovalcev za zavarovalne premije iz naslova premoženjskih zavarovanj, kjer je od pripoznanja terjatve do presečnega datuma za poročanje (zadnji dan tromesečja) preteklo manj kot tri mesece.«
(3) V 2. členu sklepa se za tretjim odstavkom dodata nov četrti in peti odstavek, ki glasita:
»(4) Za zavarovanje terjatev iz naslova posojil iz 9. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar se lahko upoštevajo le likvidni vrednostni papirji iz 1. in 2. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar, ocenjeni s primerno bonitetno oceno, kot je opredeljena v drugem odstavku tega člena ter likvidni vrednostni papirji iz 4. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar.
(5) Posojila iz 10. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar so ustrezno zavarovana, kadar vrednost zavarovanja presega vrednost odobrenega posojila skupaj z obračunanimi obrestmi, morebitnimi sodnimi stroški in zamudnimi obrestmi, kot tudi morebitnimi stroški izvedbe odprodaje zastavljenega ali pridržanega premoženja.«

(1) Drugi odstavek 3. člena sklepa se spremeni tako, da glasi:
»Naložbe kritnega sklada iz 3. točke drugega odstavka 127. člena ZZavar lahko obsegajo samo tržne vrednostne papirje in investicijske kupone vzajemnih skladov, ki so usklajeni z Direktivo o investicijskih skladih ter kratkoročne depozite in denarna sredstva. Navedene naložbe so tudi edine vrste naložb, ki jih zavarovalnica lahko opredeli v zavarovalni pogodbi ali v prospektu kritnega sklada iz 3. točke drugega odstavka 127. člena ZZavar. Za navedene naložbe mora biti zagotovljen delujoč trg, ki bo omogočal zanesljivo vrednotenje po pošteni vrednosti, ki predstavlja vrednost, po kateri bi si takšno naložbo izmenjali dobro obveščeni in voljni stranki, ki sta medsebojno neodvisni in enakopravni.«
(2) V 3. členu sklepa se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
»(3) Zavarovalnica mora oblikovati ločene kritne sklade iz 3. točke drugega odstavka 127. člena ZZavar za zavarovalne pogodbe ali prospekte, če le-ti opredeljujejo različno naložbeno politiko. V pravilih upravljanja kritnega sklada, zavarovalnih pogojih in v prospektu mora biti zapisan način izračuna čiste vrednosti sredstev (ČVS), vrednosti enote premoženja kritnega sklada, postopek vplačil premij in izplačil iz kritnega sklada (vključno s pogoji in omejitvami le-teh), kot tudi določitev datuma konverzije vplačil in izplačil iz kritnega sklada.«

Besedilo 4. člena sklepa se spremeni tako, da glasi:
»(1) Naložbe iz 2. člena tega sklepa ter naložbe, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, se vrednotijo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (Uredba 1606/2002/ES in Uredba 1725/2003/ES s spremembami, v nadaljevanju: MRSP), sklepom, ki ureja podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja računovodskih izkazov ter tem sklepom.
(2) Vrednost vseh posojil in terjatev, ki se lahko vključijo med naložbe kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada, je potrebno vrednotiti preudarno, ter pri tem upoštevati tveganje zneskov, ki niso unovčljivi. Kritno premoženje se vrednoti brez obveznosti, ki so nastale za njihovo pridobitev. Terjatve do tretjih oseb se upoštevajo kot naložbe kritnega premoženja in kritnega sklada le v znesku, zmanjšanem za pripoznane obveznosti tem istim tretjim osebam.
(3) Pri odločanju o tem, ali je trg za nek finančni instrument delujoč, se poleg meril in sodil navedenih v prvem odstavku tega člena, uporabijo tudi merila in sodila, ki so predpisana za določanje likvidnih finančnih instrumentov v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, Direktivo o trgih finančnih instrumentov in Uredbo Komisije ES o izvajanju direktive o trgih finančnih instrumentov. Če se na podlagi navedenih meril in sodil ugotovi, da trg za finančni instrument ni delujoč, določi zavarovalnica pošteno vrednost z uporabo ustrezne tehnike ocenjevanja vrednosti (modela vrednotenja), ki je skladna z MRSP in navodilom Sveta za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board, IASB) o uporabi poštene vrednosti v razmerah, ko so finančni trgi neaktivni, z naslovom »Measuring and disclosing the fair value of financial instruments in markets that are no longer active« (v nadaljevanju: navodilo), objavljeno v oktobru 2008 na spretni strani IASB.
(4) Kadar zavarovalnica za merjenje poštene vrednosti finančnega sredstva, za katerega ne obstaja delujoč trg, uporabi model vrednotenja in predstavlja to finančno sredstvo za zavarovalnico pomembno naložbo, mora model vrednotenja pregledati pooblaščeni revizor, ki revidira njeno letno poročilo. Zavarovalnica v roku osmih dni po prejetju mnenja pooblaščenega revizorja le-tega skupaj z modelom vrednotenja predloži Agenciji za zavarovalni nadzor. Zavarovalnica mora v letnem poročilu razkriti vsa pojasnila v zvezi z uporabljenim modelom vrednotenja, navedena v MRS 32, MRS 39 in MSRP 7.«

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.