Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06, 69/10) je Občinski svet Občine Rogašovci na 2. izredni seji dne 7. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Rogašovci
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet in namen odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Rogašovci (v nadaljevanju: OPN).
2. člen
(sestavni del odloka, vsebina odloka)
(1) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– tekstualni del: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe,
– grafični del: grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi izvedbenega dela,
– priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo.
(2) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
(3) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Rogašovci določijo: izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, zasnova prostorskega razvoja občine, zasnova gospodarske javne infrastrukture, usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, zasnova prometnega omrežja, prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve, usmeritve za razvoj v krajini, zasnova območij s posebnimi usmeritvami, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(4) V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo: enote urejanja prostora (EUP), območja podrobne namenske rabe prostora (PNRP), območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI), prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) in območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja)
(1) Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Rogašovci izhajajo iz analize stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja, razvojnih potreb in medsebojnih vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(2) Občina Rogašovci je nastala leta 1994 in je ena od novonastalnih občin na območju bivše Občine Murska Sobota. Zadovoljuje upravne, centralne, oskrbne in druge funkcije.
(3) Občina Rogašovci leži na skrajnem severozahodnem delu Goričkega in s svojo severno in zahodno mejo občine meji na sosednjo Avstrijo, s katero je povezana preko cestnega omrežja. Na vzhodu občina meji na Občine Kuzma, Grad in Puconci in je z njimi povezana preko infrastrukturnih sistemov, južno pa na Občino Cankova, ki ju povezuje še Ledavsko jezero. Preko Krajinskega parka Goričko in promocijskih programov Goričkega je občina povezana z ostalimi občinami Goričkega. Glavno prometno povezavo predstavlja regionalna cesta R2-440, ki povezuje občino z regionalnim središčem Murska Sobota.
(4) Občina Rogašovci meri 40,15 km2 in šteje 3399 prebivalcev (Popis 2007). Vključuje 11 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine. Prebivalstvo je v občini do zadnjega popisa upadalo. Od leta 2007 do januarja 2010 pa se je število prebivalcev povečalo na 3529.
(5) Naselja v Občini Rogašovci so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V nižinskem delu so naselja strnjena, obcestna ali gručasta, razporejena ob lokalnih cestah v smeri sever–jug predvsem v dolini potoka Ledava. V gričevnatem delu prevladuje razpršena poselitev, ki je na celotnem Goričkem avtohtoni poselitveni vzorec. Strnjeni deli naselij v gričevnatem delu so po slemenih in vrhovih. Urbano naselje je občinsko središče oziroma lokalni center Rogašovci s Svetim Jurijem in Nuskovo, ostala naselja so opredeljena kot podeželska naselja, med katerimi je Serdica opredeljena kot podeželsko naselje z gospodarsko in turistično funkcijo ter Pertoča s centralno funkcijo. Razvoj gospodarske in turistične funkcije temelji na izkoriščanju naravnega vira – mineralne vode. Pertoča ima že razvito centralno funkcijo (šola, vrtec, gasilski dom, trgovina in drugi javni objekti …), ki se jo ohranja, krepi in razvija. Poseben tip poselitve so območja vinskih kleti in počitniških hišic. Posamezni tovrstni objekti predstavljajo negativen pojav v prostoru (razpršena gradnja).
(6) OPN Občine Rogašovci temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. Zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti.
(7) Območje Občine Rogašovci je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter zaradi lege v krajinskem parku kvalitetno bivalno okolje. To je tudi osnovni razvojni potencial občine, ki nudi potencial za razvoj turizma, razvoj obnovljivih virov energije, razvoj primarnega kmetijstva z izboljšanjem pridelave (namakanje) ter razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in razvoj neagresivnih proizvodnih dejavnosti.
(8) V okviru poselitve so se izkazale težnje po širitvi stavbnih zemljišč za individualno gradnjo, predvsem na območjih praznih vrzeli, kjer je že zagotovljena osnovna gospodarska javna infrastruktura (cesta, TK omrežje in elektrika). V samem občinskem središču ni na voljo prostih stavbnih zemljišč, kjer bi bilo možno zgraditi večje število individualnih objektov, pač pa so te površine manjše in posamične v strnjeni obcestni pozidavi. V občinskem središču primanjkujejo tudi površine za ureditev proizvodnih dejavnosti in centralnih dejavnosti (trgovine). Izboljšati je treba bivalne pogoje v naseljih, kar pomeni predvsem vzdrževanje in dograditev infrastrukture. Zaradi pretežno naravno ohranjenih območij, ki jih je v občini veliko, je opaziti trend po gradnji počitniških hišic, apartmajev in zdravilišča na atraktivnih območjih kot so vrhovi z odprtimi razgledi, bližina voda, naravnih virov, naravnih znamenitosti ipd. Na območju občine se ohranja arhitekturna tipologija in morfologija pozidave.
(9) V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del prebivalstva vozi na delo v Mursko Soboto in Avstrijo. V Občini Rogašovci, predvsem pa v občinskem središču Rogašovci s Svetim Jurijem in Nuskovo, se spodbuja razvoj delovnih mest ter razvoj obrtnih dejavnosti, kar zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije z izboljšavo kvalitete življenja in zagotovitev delovnih mest v domači občini. Težnja občine je po zagotovitvi večjega deleža stavbnih zemljišč za stanovanjsko, servisno in proizvodno dejavnost ter s tem zadržati prebivalce v domači občini. Zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja se uresničuje z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe z vodo, z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.
(10) Družbena infrastruktura je dobro razvita, saj so v občini urejene naslednje centralne dejavnosti: vrtci in osnovna šola s podružnico, domsko varstvo starejših, pošta, banka, kulturni dom, zdravstveni dom, krajevni urad, občina, gasilski domovi ipd. Glede na to, da naselje Rogašovci s Svetim Jurijem že zadovoljuje potrebe po centralnih dejavnostih in ker so vsa naselja v občini dokaj dobro prometno povezana s prej omenjenima naseljema, razvoj sekundarnih centrov v ostalih naseljih ni predviden. Tako se zaradi opremljenosti z družbenimi in servisnimi dejavnostmi spodbuja urbanizacija v občinskem središču in povezava z ostalimi naselji. Ker je Občina Rogašovci precej oddaljena od večjega centralnega naselja Murska Sobota, kjer je večja ponudba trgovskih in servisnih dejavnosti, je nastala težnja občine po ureditvi večjega trgovskega centra znotraj občine ob glavni regionalni cesti R2-440, na katero je priključenih večina naselij.
(11) Občina spodbuja razvoj gospodarskih dejavnosti, zato želi razširiti obstoječo gospodarsko cono in dati možnost razvoju drugih manjših obrtno-proizvodnih obratov na območju celotne občine (npr. Serdica itd.) ter tako izkoristiti naravne vire (mineralno vodo) in možnost zaposlitve več prebivalcev znotraj občine.
(12) Glede na naravne danosti je turizem premalo razvit. Dejavnost je omejena predvsem na turistične kmetije. Prednostna razvojna območja turizma so območja z naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska območja. V Občini Rogašovci so težnje po razvoju turizma ob Ledavskem jezeru, na območju mineralnih vrelcev, na atraktivnih točkah in znotraj kmetijske dejavnosti (turizem na kmetiji, kmečki turizem ipd.), kar občina tudi spodbuja.
(13) Cestno omrežje je izgrajeno, vendar je za pretežni del omrežja značilna neustrezna voziščna konstrukcija, mirujoč promet je neustrezno urejen, javni potniški promet je redek. Zato je prisotna težnja po ureditvi cestnih prometnih površin, po hodnikih za pešce in kolesarskih stezah. Država in tudi občina spodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji. Spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa.
(14) Komunalna opremljenost naselij ni primerna. Narašča težnja in občina spodbuja komunalno ureditev vseh naselij. Javne razsvetljave ni ali je neprimerna. Gospodarska javna infrastruktura, namenjena oskrbi s pitno vodo, je zgrajena le na manjšem delu občine, na preostalem delu občine oskrba s pitno vodo temelji na lastni oskrbi s pitno vodo. Ker občina leži na vododeficitarnem območju, ni zadostnih vodnih virov. Kanalizacijsko omrežje ni izgrajeno. Ravnanje z odpadki je vzpostavljeno. Največja težnja in tudi želja občine pa je po ureditvi vodovoda, ureditvi kanalizacije ali gradnji čistilnih naprav. Vzpodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in sistematično uvajanje novih tehnologij. Predvidena je izgradnja optičnega kabla za širokopasovni internet v Občini Rogašovci ter izgradnja omrežja za ureditev javne razsvetljave po vseh naseljih.
(15) Območje Občine Rogašovci je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le 18 % vsega prebivalstva v občini. Večjih kmetij je manj, ohranja se ljubiteljsko (ali dopolnilno) obdelovanje zemlje. Občina spodbuja razvoj kmetijske dejavnosti. Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo.
(16) Gozdovi v obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in rekreativni pomen, zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po ohranitvi, čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin. Na območju občine ni varovalnih gozdov, so pa vsi gozdovi v občini gozdovi s posebnim namenom. Gozdovi s posebnim namenom so gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave.
(17) Goričko je primer ohranjene krajine, zato je potrebno ohraniti vodne režime v vodotokih, jezerih in zagotoviti trajnostno izkoriščanje naravnih surovin itd.
(18) Del ozemlja Občine Rogašovci sodi v raziskovalni prostor za nafto in zemeljski plin, medtem ko je manjše območje v Sotini pridobivalni prostor za tehnični kamen (metadibaz).
(19) Država, kakor tudi občina, spodbuja pridobivanje energije iz biomase in iz obnovljivih virov energije. V Občini Rogašovci so realne osnove za rabo obnovljivih virov energije predvsem v izkoriščanju biomase. Raba naravnih virov v naravovarstvenih območjih je racionalna. Ohranja se obnovljivost in kvaliteta, zagotavlja se dolgoročni obstoj in ohranja se biotska raznovrstnost.
(20) Cilji prostorskega razvoja Občine Rogašovci so:
– zagotoviti delovna mesta v občini,
– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih površin,
– zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo predvsem s kvalitetno pitno vodo in kanalizacijo,
– zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva,
– ohraniti prostorsko identiteto naselij,
– v občinskem središču (Rogašovci, Sveti Jurij) zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih, centralnih dejavnosti in stanovanjskih območij, ohraniti identiteto vaškega središča,
– zaradi ohranjanja vzorca poselitve v krajinskem parku in demografske ogroženosti na območju občine se ohranja in dopolnjuje gradnja v območjih razpršene poselitve, s čimer se racionalno izkoristi izgrajena javna gospodarska infrastruktura,
– zagotovi se ureditev romskih naselij,
– vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije,
– ohranja in varuje se objekte in območja kulturne dediščine,
– cilji občine so tudi cilji, ki so zastavljeni v okviru Krajinskega parka Goričko in temeljijo na trajnostnem razvoju ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnostih prebivalstva,
– varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske pestrosti.
4. člen
(zasnova prostorskega razvoja občine)
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve so vsa strnjena obcestna naselja in predvsem občinsko središče Rogašovci s Svetim Jurijem. Poselitev se usmerja v proste površine znotraj vseh naselij pa tudi na nove površine, kjer se racionalno izrabi izgrajena gospodarska infrastruktura ter se usmerja izven območij naravnih vrednot in kvalifikacijskih habitatnih tipov.
(2) Občinsko središče Rogašovci se vključno s Svetim Jurijem in Nuskovo, s katerima je funkcionalno povezano, razvija v lokalni center in zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Naselja predstavljajo enotno oskrbovalno središče na zahodnem Goričkem. Ostala naselja so podeželska naselja namenjena bivanju, z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servisne dejavnosti in rekreacijo. V Serdici se spodbuja razvoj gospodarske in turistične dejavnosti, ki temelji na izkoriščanju mineralne vode, v Pertoči se spodbuja krepitev centralne dejavnosti.
(3) Gričevnato območje Občine Rogašovci je območje razpršene poselitve s posameznimi večjimi in manjšimi zaselki, posameznimi domačijami ob komunikacijah, kjer so definirana stavbna zemljišča. Na območju razpršene poselitve se poselitev usmerja na proste površine stavbnih zemljišč, katerim se priključujejo manjše zaokrožitve in zapolnitve pretrganih poselitvenih vrzeli, s čimer se racionalno izrabi izgrajena gospodarska infrastruktura.
(4) Na gričevnatem območju je opaziti tudi vinograde, ki pa niso strnjeni v večje komplekse, zato so tudi vinske kleti opazne kot osameli objekti na prisojnih legah. V Občini Rogašovci območja za gradnjo vinskih kleti niso definirana. Ti objekti so opredeljeni kot ostala območja razpršene gradnje in se jih sanira po 31. členu Pravilnika. Tem objektom so pridružene posamezne individualne hiše, ki so bile zgrajene po letu 1967 in so posamezno razporejene v prostoru.
(5) Počitniške hiše se umestijo na atraktivna območja v gričevnatem delu občine kot strnjeno območje ob obstoječi komunikaciji, predvsem na Serdiškem bregu, kjer je izgrajena vsa gospodarska infrastruktura ter ostalih območjih v odprti krajini oziroma na območju razpršene poselitve, ki so prikazana na kartografski prilogi 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja občine.
(6) Na območju Občine Rogašovci so štirje romski zaselki, ki so povsem ločeni od ostale poselitve. Naselja so glede na nižinske romske zaselke dokaj urejena. V zasnovi prostorskega razvoja občine so opredeljena kot območja razpršene gradnje, za katere je predvidena sanacija.
(7) Razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja na proste in novo priključene površine ob regionalni cesti R2-440. V ostalih naseljih se spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti ter se zagotovi razvoj servisnih in obrtnih dejavnosti.
(8) Razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih.
(9) Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v in izven naselij.
(10) Pomemben razvojni potencial so v občini ležišča kamna (metadiabaza). Nadaljnje širitve izven planskih mej niso predvidene.
(11) Območja varstva narave so kot potencial za razvoj turizma premalo izkoriščena, zato se spodbuja razvoj sonaravnega turizma na območju celotne občine, ki se v celoti nahaja znotraj Krajinskega parka Goričko. Načrtovan je razvoj turističnih dejavnosti, kar je povezano z omejitvami in cilji Krajinskega parka Goričko. Občina načrtuje izrabo mineralne vode z ureditvijo mineralnega zdravilišča v bližini mineralnih vrelcev ter ureditev apartmajev ob Ledavskem jezeru.
5. člen
(zasnova javne gospodarske infrastrukture)
(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poseben poudarek na oskrbi prebivalstva z zdravo pitno vodo, saj je celotno Goričko, kakor tudi Občina Rogašovci, na vododeficitarnem območju. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih. Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je tudi Občina Rogašovci pristopila k pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.
(2) Zaradi povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje kompleksno zbiranje in čiščenje, na območju razpršene poselitve pa čim več objektov priključi na kanalizacijsko omrežje ali pa se čiščenje izvaja z individualnimi sistemi. Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike (potoke).
(3) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poudarek na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti. Predvsem je poudarek po razširitvi voznih pasov. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi ločene površine za pešce in kolesarje. Občina spodbuja in razvija ureditev turističnih, tematskih peš in kolesarskih poti. Poudarek je tudi na vzpostavitvi lokalnega javnega prometa.
(4) Vzpodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij. Tako je na območju občine predvidena ureditev optičnega kabla za širokopasovni internet.
(5) Za oskrbo območja Občine Rogašovci z električno energijo je v pripravi dokumentacija za dvosistemski 110 kV daljnovod od RTP M. Sobota do RTP Mačkovci z novim postrojenjem za sistem 110/20 kV in nazaj mimo M. Sobote v Lendavo, s čimer bi se obenem zaokrožila 110 kV zanka oskrbe Pomurja.
(6) Občina bo pri načrtovanju v prostor upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem sončno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi biomase iz kmetijstva in gozdarstva.
(7) Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
6. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj in širitev naselij. V Občini Rogašovci je razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in ostalih nezazidanih površinah ter širitev občinskega središča in ostalih naselij z izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo. Širitev pomeni na območju Občine Rogašovci bolj ali manj zapolnitve med prekinjenimi poselitvenimi vrzelmi, zapolnitve znotraj poselitve in nadaljevanje poselitve ob robovih naselij, s čimer se funkcionalno zaokrožijo in zapolnijo naselja in racionalno izrabijo že izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo. Poselitev naj se ne širi na območja naravnih vrednot in varovanih habitatnih tipov.
(2) Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih na območju strnjenih delov naselij. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, v območjih razpršene poselitve pa tudi za gradnjo kmetijskih objektov.
(3) Prenova v naseljih je omejena na prenovo gospodarske javne infrastrukture. S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Predvidena je prenova zadružnih farm in posameznih opuščenih objektov.
(4) Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo stanovanj. Širi se naselja, ki imajo manj nezazidanih stavbnih zemljišč in v katerih je večje povpraševanje po stavbnih parcelah. Predvsem sta ti naselji Rogašovci in Sveti Jurij, ki se stikata ter skupaj z naseljem Nuskova predstavljajo lokalni in občinski center. V Serdici in Pertoči se omogoči zmerna urbanizacija. Ostala naselja so opredeljena kot podeželska naselja namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in kmetijstvu, kjer v tej fazi niso predvidene večje širitve poselitve, ampak le zaokrožitve (zarobitve) in zapolnitve stavbnih zemljišč, kjer je tudi izgrajena gospodarska javna infrastruktura. Območja razvoja naselij oziroma dolgoročna usmeritev širjenja naselij je prikazano v strateškem delu na kartografski prilogi 2.1.3 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo. S priključitvijo posameznih parcel zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je omejena na posamične parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura, da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za prostorsko zaokrožitev meje naselja ali razpršene poselitve.
(5) Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na opremljena stavbna zemljišča, zato občina načrtuje povečanje gospodarske cone v naselju Sveti Jurij ter ureditev manjše gospodarske in turistične cone v naselju Serdica. V ostalih naselij je predvidena pretežno stanovanjska gradnja, servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V vseh naseljih se spodbuja razvoj turističnih dejavnosti v skladu s cilji Krajinskega parka Goričko.
(6) Razvoj centralnih in gospodarskih dejavnosti je usmerjen pretežno v občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter vzpostavi urbani center. Ohranja se obcestna pozidava in zaporednost zazidave v območjih kmečkega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, blokovska gradnja se usmerja v centralni del naselja.
(7) Gradnja izven poselitvenih območij v Občini Rogašovci se usmerja v območja za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, turistične dejavnosti in za športno-rekreacijske dejavnosti, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije (farme) se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. Omeji se razpršena gradnja, obstoječa območja in objekti razpršene gradnje se sanirajo.
(8) Na območju Občine Rogašovci je razpršena poselitev spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, in sicer kot poselitev nizke gostote, kot pojav samotnih kmetij, zaselkov ali naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967 in demografske ogroženosti. Območja razpršene poselitve se v največji možni meri ohranja. Za ohranjanje razpršene poselitve se načrtuje zapolnjevanje obstoječih stavbnih zemljišč (notranji razvoj), obnova in prenova obstoječih, tudi zapuščenih domačij, novogradnje, ki pomenijo zapolnjevanje prostih površin med stavbnimi zemljišči in zaokrožitev zaselkov, s čimer se funkcionalno zaokrožijo komunalno opremljena območja. Načrtovanje novih posegov v prostor, tudi za namen gradnje stanovanjskih objektov, v smislu zapolnjevanja prostih vrzeli med obstoječo razpršeno poselitvijo in z zaokrožitvijo zaselkov se izvaja na način, da se ohranja prepoznavne značilnosti prostora.
7. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V Občini Rogašovci so to predvsem kmetijska zemljišča, razvojne pobude pa so predvidene tudi na področju turizma, rekreacijskih območjih in izkoriščanju naravnih dobrin (mineralne vode). Na območju mineralnih vrelcev se načrtuje črpanje mineralne vode za gospodarske in turistične namene. V krajini se spodbuja sonaravno naravnan turizem, ekološki način kmetovanja in uporaba obnovljivih virov energije.
(2) Na gričevnatem območju občine se na kmetijskih zemljiščih spodbuja razvoj vinogradništva in sadjarstva, v nižinah tudi poljedelstva. Vzpodbuja naj se oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna kmetijska krajina in ekstenzivna travišča. Na habitatnih tipih zaraščajočih se travišč se naj vzpodbuja ekstenzivna raba kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti. Na varovanih območjih narave naj se ne načrtujejo in izvajajo kmetijske operacije (komasacije, agromelioracije).
(3) Na področju gozdarstva se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija gozdov. Ohranjajo se vse gozdne površine: zaplate, obmejki in biokoridorji v kmetijski krajini.
(4) Razvija se obstoječa in nova turistična območja z možnostjo ureditve nastanitvenih objektov. Na območju kmetijskih površin se spodbuja sonaravno kmetijstvo, posebej na območju razpršene poselitve. Spodbuja se tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter rekreativni in kmečki turizem.
(5) Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Vzpodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Z določenimi ekoremediacijskimi in hidrotehničnimi ukrepi se na in ob vodotokih spodbuja posege v smeri njihovih izboljšav, predvsem na odsekih, kjer so potrebne določene ureditve za zagotavljanje večje protipoplavne varnosti.
8. člen
(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)
(1) Posebna območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in druga območja z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča.
(2) V Občini Rogašovci so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora že določena in zavarovana s Krajinskim parkom Goričko. Kot posebna območja so opredeljena še območja naravnih in kulturnih vrednot, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci).
9. člen
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)
(1) Poplavna območja so ob potoku Ledava in potekajo vzdolž levega in desnega brega potoka od Ledavskega jezera vse do Sotine. Poselitev je ob akumulaciji Ledavsko jezero zavarovana z visokovodnimi nasipi. Podatki o poplavnih območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno upošteva pri pripravi občinskega prostorskega načrta. Območja so po namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča in na njih ni predvidena sprememba namenske rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegov, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč.
(2) Območje Občine Rogašovci se nahaja na erozijskem območju srednje intenzitete. Na območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne običajne in zahtevnejše protierozijske ukrepe. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Območje Občine Rogašovci se nahaja na območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.
(4) V Občini Rogašovci ni posebnih požarno ogroženih območij. V območja požarne ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine, vendar je požarna ogroženost običajna. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. V vseh naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.
(5) V Občini Rogašovci ni posebnih območij za potrebe obrambe. Občina ima izdelan občinski načrt za obrambo.
(6) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na križišču ob regionalni cesti v k.o. Pertoča. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali se določi zbirno mesto, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v osnovni šoli in vrtcu v naselju Sveti Jurij ter v osnovni šoli v naselju Pertoča.
10. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Rogašovci, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.
(2) Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Le v občinskem središču in lokalnih centrih je več območij z različno podrobno namensko rabo, v ostalih naseljih pa so po namenu ločeni centralni objekti (pretežno so to vaško-gasilski domovi) ter rekreacijske in zelene površine (igrišča, pokopališča). V občinskem središču se površine za individualno gradnjo opredelijo kot stanovanjske površine, ki se prepletajo z območji za centralne dejavnosti, območji za posebne namene, zelenimi površinami in območji za proizvodne dejavnosti. Večino ostalih naselij se opredeli kot površine podeželskega naselja. Avtohtona gradnja, kjer se nahajajo pretežno kmečka gospodarstva, se opredelijo kot površine razpršene poselitve. Znotraj vseh naselij se posebej opredelijo območja prometnih površin.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upošteva naslednje usmeritve:
– naselja se opredelijo kot kmečka naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti,
– območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti znotraj občinskega središča (Rogašovci, Sveti Jurij, Nuskova) se opredelijo kot stanovanjska območja s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi,
– v občinskem središču s pripadajočim območjem se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin,
– proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob regionalno cesto R2-440,
– v odprti krajini se opredelijo območja razpršene poselitve.
(4) Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest ter regionalne in občinske ceste, ki so lokalne ceste in javne poti. Kot prometna infrastruktura so opredeljena tudi parkirišča. V izvedbenem delu prostorskega načrta se površine prometne infrastrukture opredelijo kot območja prometnih površin.
(5) Kmetijska zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v Občini Rogašovci kar 66 % celotnega območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih še v nadaljnje načrtuje intenzivno izrabo, ki se v izvedbenem delu prostorskega načrta opredelijo kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.
(6) Gozdna zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, s katerokoli gozdno funkcijo. Gozdovi so povzeti po prostorskih sestavinah planov Občine Rogašovci in jih je 24 %, ki se v izvedbenem delu opredelijo kot gozdna zemljišča.
(7) Na območju Občine Rogašovci je pridobivalni prostor (kamnolom tehničnega kamna – metadiabaza), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje. Območje pridobivalnega prostora se ne glede na sedanjo rabo z osnovno namensko rabo prostora opredeli kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora). Za območje, namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin, je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(8) Znotraj območja občine se posebej opredelijo območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(9) Vodotoki in Ledavsko jezero (akumulacija) se na območju Občine Rogašovci v izvedbenem delu občinskega načrta opredelijo kot območja celinskih voda.
(10) V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), ki so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. Naštete ureditve in posege na najboljših kmetijskih zemljiščih je dopustno načrtovati pod pogojem, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.
11. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se določijo glede na značilnosti prostora.
(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline pa praviloma v notranjosti parcele. Ohrani se morfologija obcestnih naselij (vzdolžna obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in ostale zelene površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v hribovitem delu občine.
(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine ter naravovarstvena območja.
(4) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.
(5) V vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti ipd). V teh območjih se v izvedbenem delu OPN zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, kar pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.
(6) Ohranja se ekstenzivna travišča, mejice, visokodebelne senožetne sadovnjake (saniranje), torej tipične krajinske elemente, ki soustvarjajo podobo naselja in ostale zelene površine. Razpršena gradnja se omeji.
12. člen
(koncept prostorskega razvoja občinskega središča)
(1) Območje urbanističnega načrta predstavlja strnjeni obcestni del naselij Sveti Jurij, Rogašovci in Nuskova, kjer so zagotovljene družbene, servisne in nekatere upravne funkcije. Območje urbanističnega načrta je definirano z mejo poselitvenega območja naselja, ki so mu priključene površine načrtovanih širitev za stanovanjsko gradnjo ter trgovsko in poslovno dejavnost.
(2) Cilji prostorskega razvoja naselja občinskega središča Občine Rogašovci so ustvariti kvalitetne pogoje bivanja v naselju z zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in območij za rekreacijo, zagotoviti opremljenost naselij z javno komunalno infrastrukturo, ohraniti prostorsko identiteto naselja, vzpostaviti urbani center naselja, ohraniti staro jedro naselja in zagotoviti aktivno prenovo varovanih, kvalitetnih in degradiranih delov stavb in naselbinske dediščine, zagotoviti celostno varstvo kulturnih vrednot v prostoru, zagotoviti delovna mesta v občini, za katere je treba rezervirati nove površine.
(3) Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Stanovanjska gradnja je pretežno usmerjena v gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Večje površine za stanovanjsko gradnjo se zagotovijo v naselju Sveti Jurij in v naselju Rogašovci, kjer je najmanj prostih stavbnih zemljišč. V naselju Nuskova je še veliko prostih stavbnih zemljišč, zato se tam ne načrtuje širitev poselitve. V osrednjem delu naselja Sveti Jurij, ob že obstoječih dveh stanovanjskih blokih, se zemljišče nameni za gradnjo večstanovanjskega objekta. Za širitev družbenih dejavnostih se rezervirajo površine v središču naselja, kar bi omogočilo združitev sorodnih vsebin kot so šola in vrtec oziroma kulturna dvorana. Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječega proizvodnega obrata. Ob obstoječem športnem igrišču se predvidijo dodatne površine za širitev športnih dejavnostih kot so npr. površine za odbojko, otroška igrišča in tenis igrišča, ki jih v občini ni.
(4) V koncept prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem naslednje usmeritve: rekonstruira se obstoječa glavna cesta, uredijo se pločniki ob glavni cesti, uredi se avtobusno postajališče, uredijo se parkirna mesta v centralnem delu med cerkvijo in osnovno šolo ter pri pošti in banki. Ob javnih objektih se zagotovi ustrezno število parkirišč ter se uredijo kolesarske steze. V centralnem delu naselij, med cerkvijo, osnovno šolo in gostinskim objektom se uredi osrednji trg z ureditvijo avtobusnega postajališča in mirujočega prometa.
(5) Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so: razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja, okrepiti center naselja s centralnimi dejavnostmi, urediti trg, vzpostaviti oziroma urediti zeleni sistem naselja, nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko gradnjo, proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj naselij in v manjših, sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti. Ob glavni regionalni cesti R2-440, v osrednjem delu naselja Sveti Jurij so starejši objekti višji gabaritov, zato so tu dovoljene gradnje novih objektov višjih gabaritov, možna je tudi blokovska gradnja.
(6) Značilnost naselja je, da je vpeto v naravne zelene površine. Na vzhodni strani del naselja Sveti Jurij meji na gozdno površino, preostali deli naselja mejijo na urejene kmetijske površine. Ohranjajo in prenovijo se vse urejene zelene površine ob cerkvi in osnovni šoli. Med stanovanjsko zazidavo in poslovno-obrtno cono se uredi vegetacijski ločilni pas. Znotraj gospodarske cone se zagotovi zeleni pas vzdolž meje s pokopališčem. Obnovi se drevored ob cerkvi. Obstoječe sprehajalne poti v naseljih se povežejo z okoliškimi potmi, ki vodijo skozi naravno krajino.
(7) Naselje se v celoti opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo. Vodovodni sistem je v fazi projektiranja. Celotna Občina Rogašovci bo vključena v skupen regionalni vodooskrbni sistem Prekmurja. Hodniki za pešce so izgrajeni in so namenjeni tudi kolesarjem. Na novo se bodo postavila tudi avtobusna postajališča in obcestna razsvetljava, ki je zastarela oziroma pomanjkljiva. Plinovoda na območju občine ni in se ga tudi ne načrtuje.
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1.0 Splošni skupni pogoji
13. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na stavbnih zemljiščih)
(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča, na območjih naselij in na območju razpršene poselitve določajo:
– namembnost in vrsto posegov v prostor,
– lego, velikost in oblikovanje objektov,
– parcelacijo,
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
– varovanje zdravja ljudi,
– drugo.
(2) V vseh enotah urejanja so na območjih stavbnih zemljišč razen, če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ali naprave, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta ali naprave in odstranitev objekta ali njegovega dela,
– sprememba namembnosti objekta,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt ali napravo,
– vzdrževanje objekta in naprav in
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.
(3) Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Rogašovci.
(4) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno enoto urejanja so podlaga podrobne opredelitve objektov predpisi o enotni klasifikaciji objektov in vse njihove spremembe.
(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2 iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) lahko izvajajo posegi iz 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
(6) Kot prometne površine se smatrajo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge podrobne namenske rabe zemljišč in so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.
(7) Enote urejanja so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja ter samostojni zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč (rekreacijska območja, zelene površine). Posebne enote urejanja so območja krajine s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči in z razpršeno poselitvijo. V prostorski enoti je za posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji.
(8) Pregled enot urejanja prostora v Občini Rogašovci:
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| |Oznaka| Naselje |Ime enote | Podrobna | Režimi v | Način |Člen v|
| | enote| | |namenska raba | enoti |urejanja |odloku|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 1. | OC 1 | Ocinje | Naselje | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Ocinje | podeželskega | narave | | člen |
| | | | | naselja, | | | |
| | | | | CU-osrednja | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest, | | | |
| | | | | VC-celinske | | | |
| | | | | vode. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 2. | OC 2 | Ocinje |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | | Ocinje | pokopališče, | narave, | | člen |
| | | | | CD-druga | varstvo | | |
| | | | | območja | KD (Ešd: | | |
| | | | | centralnih | 6848) | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 3. | OC 3 | Ocinje | MIP – |IK-površine z | varstvo | / | 24. |
| | | | Pomurka | objekti za | narave | | člen |
| | | | Reja | kmetijsko | | | |
| | | | | proizvodnjo | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 4. | OC 4 | Ocinje | KG |IK površine z | varstvo | / | 24. |
| | | | Rakičan | objekti za | narave | | člen |
| | | | | kmetijsko | | | |
| | | | | proizvodnjo | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 5. | SE 1 | Serdica, | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | Ocinje | Serdiški | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | Breg | naselja, | varstvo | | |
| | | | | PC-površine | KD (Ešd: | | |
| | | | | cest. | 26047) | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 6. | SE 2 | Serdica |Počitniške | SP-površine | varstvo | / | 25. |
| | | | hišice | počitniških | narave | | člen |
| | | | Serdiški | hiš, | | | |
| | | | Breg – 1 | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 7. | SE 3 | Serdica | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Serdica – | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Ves | naselja, |(NV-obm), | | |
| | | | | CU-osrednja | varstvo | | |
| | | | | območja | KD | | |
| | | | | centralnih | (Ešd: | | |
| | | | | dejavnosti, | 6867), | | |
| | | | | PC-površine | območje | | |
| | | | | cest. |katastrofalnih| | |
| | | | | | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 8. | SE 4 | Serdica | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Kovačev | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | Breg | naselja, | območje | | |
| | | | | PC-površine |katastrofalnih| | |
| | | | | cest. | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 9. | SE 5 | Serdica | Poslovno | IG- | varstvo | OPPN | 27. |
| | | | obrtna | gospodarska | narave | | člen |
| | | | cona – | cona | | | |
| | | | Kovačev | | | | |
| | | | Breg | | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 10.| SE 6 | Serdica | Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22. |
| | | | Serdica | za oddih, | narave, | | člen |
| | | | |rekreacijo in | območje | | |
| | | | | šport, |katastrofalnih| | |
| | | | | BC-športni | poplav | | |
| | | | | center. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 11.| SE 7 | Serdica |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | | Serdica | pokopališče, | narave | | člen |
| | | | | CD-druga | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 12.| SE 8 | Serdica | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Žimanov | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Breg z | naselja, | | | |
| | | |binkoštno | CD-druga | | | |
| | | | cerkvijo | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 13.| SE 9 | Serdica, | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27. |
| | | Sotina | zaselek | stanovanjske | narave | | člen |
| | | | Serdica | površine, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest | | | |
| | | | | ZS-površine | | | |
| | | | | za oddih, | | | |
| | | | |rekreacijo in | | | |
| | | | | šport, | | | |
| | | | | BC-športni | | | |
| | | | | center. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 14.| SE 10| Serdica, | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | Sotina | Glošnjak | podeželskega | narave | | člen |
| | | | | naselja, | | | |
| | | | | CU-osrednja | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 15.| SE 11| Serdica | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Benkove | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Grabe | naselja, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 16.| SO 1 | Sotina | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Tomanov | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Breg | naselja, | (NV-obm) | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 17.| SO 2 | Sotina | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Martinova | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | Graba s | naselja, | varstvo | | |
| | | | starim | CD-druga | KD | | |
| | | |gasilskim | območja | (Ešd: | | |
| | | | domom in | centralnih | 26048) | | |
| | | | kapelo. | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 18.| SO 3 | Sotina | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Šarkanov | podeželskega | narave | | člen |
| | | | – | naselja, | | | |
| | | | Čurmanov | VC-celinske | | | |
| | | | Breg | vode, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 19.| SO 4 | Sotina |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | | Sotina – | pokopališče, | narave | | člen |
| | | | Čurmanov | CD-druga | | | |
| | | | Breg | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 20.| SO 5 | Sotina | Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22. |
| | | | Sotina | za oddih, | narave | | člen |
| | | | |rekreacijo in | | | |
| | | | | šport, | | | |
| | | | | BC-športni | | | |
| | | | | center. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 21.| SO 6 | Sotina | »Mejni | BT-površine | varstvo | / | 26. |
| | | | prehod | za turizem | narave | | člen |
| | | | Sotina« | | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 22.| SO 7 | Sotina | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27. |
| | | | zaselek | stanovanjske | narave | | člen |
| | | | Sotina | površine, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 23.| SO 8 | Sotina | Kamnolom | LN-površine | varstvo | OPPN | 27. |
| | | | | nadzemnega | narave | (Uradni | člen |
| | | | |pridobivalnega | (NV-obm) |list RS, | |
| | | | | prostora | | št. | |
| | | | | | | 54/10) | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 24.| SO 9 | Sotina |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | | Sotina – | pokopališče, | narave | | člen |
| | | |Martinova | CD-druga | | | |
| | | | Graba | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 25.| KR 1 |Kramarovci| Naselje | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Kramarovci | podeželskega | narave, | | člen |
| | | |s kapelo. | naselja, | varstvo | | |
| | | | | CD-druga | KD | | |
| | | | | območja | (Ešd: | | |
| | | | | centralnih | 12287), | | |
| | | | | dejavnosti, | HMO | | |
| | | | | CU-osrednja | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 26.| KR 2 |Kramarovci| Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22. |
| | | |Kramarovci | za oddih, | narave | | člen |
| | | | |rekreacijo in | | | |
| | | | | šport, | | | |
| | | | | BC-športni | | | |
| | | | | center. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 27.| KR 3 |Kramarovci| Vinska |IK-površine z | varstvo | / | 24. |
| | | | klet | objekti za | narave | | člen |
| | | | | kmetijsko | | | |
| | | | | proizvodnjo | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 28.| KR 4 |Kramarovci|Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | |Kramarovci | pokopališče, | narave | | člen |
| | | | | CD-druga | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 29.| KR 5 |Kramarovci| »Mejni | BT-površine | varstvo | / | 26. |
| | | | prehod« | za turizem | narave | | člen |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 30.| FI 1 | Fikšinci | Naselje | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Fikšinci | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | s | naselja, | varstvo | | |
| | | | cerkvijo | CD-druga | KD | | |
| | | | in | območja | (Ešd: | | |
| | | |gasilskim | centralnih | 3047, | | |
| | | | domom. | dejavnosti, | 12284, | | |
| | | | | CU-osrednja | 26045, | | |
| | | | | območja | 26046) | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 31.| FI 2 | Fikšinci |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | | Fikšinci | pokopališče, | narave | | člen |
| | | | | CD-druga | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 32.| FI 3 | Fikšinci | Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22. |
| | | | Fikšinci | za oddih, | narave | | člen |
| | | | |rekreacijo in | | | |
| | | | | šport, | | | |
| | | | | BC-športni | | | |
| | | | | center. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 33.| FI 4 | Fikšinci | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Mahlt | podeželskega | narave | | člen |
| | | | | naselja, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 34.| RP 1 | Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Ropoča – | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | Ropoški | naselja, | varstvo | | |
| | | | Vrh | CD-druga | KD | | |
| | | | | območja | (Ešd: | | |
| | | | | centralnih | 3227, | | |
| | | | | dejavnosti, | 26038) | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 35.| RP 2 | Ropoča | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27. |
| | | | zaselek | stanovanjske | narave | | člen |
| | | | Ropoča-1 | površine | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 36.| RP 3 | Ropoča | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27. |
| | | | zaselek | stanovanjske | narave | | člen |
| | | | Ropoča-2 | površine, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest, | | | |
| | | | | ZS-površine | | | |
| | | | | za oddih, | | | |
| | | | |rekreacijo in | | | |
| | | | | šport. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 37.| RP 4 | Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Ropoča – | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Ves | naselja, |(NV-obm), | | |
| | | | | CD-druga | območje | | |
| | | | | območja |katastrofalnih| | |
| | | | | centralnih | poplav | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 38.| RP 5 | Ropoča | Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22. |
| | | | Ropoča | za oddih, | narave | | člen |
| | | | |rekreacijo in |(NV-obm), | | |
| | | | | šport, | območje | | |
| | | | | BC-športni |katastrofalnih| | |
| | | | | center. | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 39.| RP 6 | Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Pretmar | podeželskega | narave | | člen |
| | | | | naselja, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 40.| RP 7 | Ropoča |Turistično | BT-površine | varstvo | / | 26. |
| | | | območje | za turizem, | narave | | člen |
| | | | Ledavsko | PC-površine | | | |
| | | | jezero | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 41.| RP 8 | Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Šarkanov | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | Breg | naselja, |RP Murska | | |
| | | | | PC-površine |depresija | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 42.| RP 9 | Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Ropoča – | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Ves ob | naselja | (NV-obm) | | |
| | | | igrišču | | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 43.| PE 1 | Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Pertoča- | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Ropoški | naselja, | | | |
| | | | Vrh | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 44.| PE 2 | Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Vukov | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Breg | naselja, | | | |
| | | | | CD-druga | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 45.| PE 3 | Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Kočeva | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Graba | naselja, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 46.| PE 4 | Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Pertoča – | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Ves | naselja, |(NV-obm), | | |
| | | | | PC-površine | območje | | |
| | | | | cest. |katastrofalnih| | |
| | | | | | poplav, | | |
| | | | | | HMO | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 47.| PE 5 | Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Pertoča – | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Gres | naselja, |(NV-obm), | | |
| | | | | PC-površine | varstvo | | |
| | | | | cest. | KD | | |
| | | | | | (Ešd: | | |
| | | | | | 6866, | | |
| | | | | | 26041), | | |
| | | | | | območje | | |
| | | | | |katastrofalnih| | |
| | | | | | poplav, | | |
| | | | | | HMO | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 48.| PE 6 | Pertoča, | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27. |
| | | Ropoča | zaselek | stanovanjske | narave | | člen |
| | | |Kosednarov | površine | | | |
| | | | Breg | | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 49.| PE 7 | Pertoča, | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | |Večeslavci| Varaš | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | | naselja, | varstvo | | |
| | | | | CD-druga | KD | | |
| | | | | območja | (Ešd: | | |
| | | | | centralnih | 3225) | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | CU-osrednja | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | BC-športni | | | |
| | | | | center, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 50.| PE 8 | Pertoča |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | |Pertoča – | pokopališče, | narave | | člen |
| | | | Sv. | CD-druga | | | |
| | | | Helena | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 51.| VE 1 |Večeslavci| Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Pintarjev | podeželskega | narave, | | člen |
| | | |– Sikašov | naselja, | varstvo | | |
| | | | Breg z | CD-druga | KD | | |
| | | |gasilskim | območja | (Ešd: | | |
| | | | domom | centralnih | 26044) | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 52.| VE 2 |Večeslavci| Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Večeslavci | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | – Ves | naselja, | varstvo | | |
| | | | | PC-površine | KD | | |
| | | | | cest. | (Ešd: | | |
| | | | | | 26043), | | |
| | | | | | HMO | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 53.| VE 3 |Večeslavci|Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | |Večeslavci | pokopališče | narave | | člen |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 54.| VE 4 |Večeslavci| Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22. |
| | | |Večeslavci | za oddih, | narave, | | člen |
| | | | |rekreacijo in | območje | | |
| | | | | šport, |katastrofalnih| | |
| | | | | BC-športni | poplav | | |
| | | | | center. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 55.| VE 5 |Večeslavci| Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Večeslavci | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | – Gres | naselja, | varstvo | | |
| | | | | CD-druga | KD | | |
| | | | | območja | (Ešd: | | |
| | | | | centralnih | 3228), | | |
| | | | | dejavnosti, | območje | | |
| | | | | PC-površine |katastrofalnih| | |
| | | | | cest. | poplav, | | |
| | | | | | HMO | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 56.| SJ 1 | Sveti | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | Jurij | Mačkove | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Grabe | naselja, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 57.| SJ 2 | Sveti | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | Jurij |Gerečavci | podeželskega | narave | | člen |
| | | |– Srednja | naselja, | območje | | |
| | | | ves | PC-površine |katastrofalnih| | |
| | | | | cest. | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 58.| SJ 3 | Sveti | Del | SK-površine | varstvo | / | 17. |
| | | Jurij |naselja – | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | Jug | naselja, | območje | | |
| | | | | PC-površine |katastrofalnih| | |
| | | | | cest. | poplav, | | |
| | | | | | HMO | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 59.| SJ 4 | Sveti | Del | SS- | varstvo | / | 16. |
| | | Jurij |naselja – | stanovanjske | narave, | | člen |
| | | |LIV Zahod | površine, | območje | | |
| | | | | PC-površine |katastrofalnih| | |
| | | | | cest. | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 60.| SJ 5 | Sveti | Del | SS- | varstvo | / | 16. |
| | | Jurij |naselja – | stanovanjske | narave | | člen |
| | | | LIV | površine z | | | |
| | | | Sever- | obrtnimi | | | |
| | | | Vzhod | dejavnostmi, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 61.| SJ 6 | Sveti | Del | SS- | varstvo | OPPN | 27. |
| | | Jurij |naselja – | stanovanjske | narave | | člen |
| | | |LIV Sever | površine | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 62.| SJ 7 | Sveti | Del | SK-površine | varstvo | / | 17. |
| | | Jurij | naselja | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Sveti | naselja | | | |
| | | | Jurij – | | | | |
| | | | Kmetija | | | | |
| | | | Šalamon | | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 63.| SJ 8 | Sveti |Industrijska| IG- | varstvo | / | 18. |
| | | Jurij | cona LIV | gospodarska | narave | | člen |
| | | | | cona | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 64.| SJ 10| Sveti |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | Jurij | Sveti | pokopališče, | narave | | člen |
| | | | Jurij | CD-druga | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PO-ostale | | | |
| | | | | prometne | | | |
| | | | | površine | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 65.| SJ 11| Sveti | Center – | CU-osrednja | varstvo | / | 14. |
| | | Jurij | Vas | območja | narave, | | člen |
| | | | | centralnih | območje | | |
| | | | | dejavnosti, |katastrofalnih| | |
| | | | | PC-površine | poplav | | |
| | | | | cest, | | | |
| | | | | VC-celinske | | | |
| | | | | vode. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 66.| SJ 12| Sveti | Center | CU-osrednja | varstvo | / | 14. |
| | | Jurij | Sever – | območja | narave | | člen |
| | | | Sveti | centralnih | | | |
| | | | Jurij | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 67.| SJ 13| Sveti |Elizabeta | SB- | varstvo | / | 16. |
| | | Jurij | – Dom | stanovanjske | narave | | člen |
| | | |starejših | površine za | | | |
| | | | Rakičan | posebne | | | |
| | | | | namene | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 68.| SJ 14| Sveti | Del | SS- | varstvo | / | 16. |
| | | Jurij |naselja – | stanovanjske | narave, | | člen |
| | | | Center | površine, | območje | | |
| | | | | PC-površine |katastrofalnih| | |
| | | | | cest. | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 69.| SJ 15| Sveti | Zeleni | ZS-površine | varstvo | / | 19. |
| | | Jurij | del | za oddih, | narave | | člen |
| | | | naselja |rekreacijo in | | | |
| | | | | šport, | | | |
| | | | | BC-športni | | | |
| | | | | center. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 70.| SJ 16| Sveti | Del | SS- | varstvo | OPPN | 27. |
| | | Jurij |naselja – | stanovanjske | narave | | člen |
| | | | Sever | površine, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 71.| SJ 18| Sveti | Del | SK-površine | varstvo | / | 17. |
| | | Jurij |naselja – | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Meklika | naselja | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 72.| SJ 19| Sveti | Center | CU-osrednja | varstvo | / | 15. |
| | | Jurij | Jug – | območja | narave, | | člen |
| | | | Sveti | centralnih | varstvo | | |
| | | | Jurij | dejavnosti, | KD | | |
| | | | | PC-površine | (Ešd: | | |
| | | | | cest. | 3046) | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 73.| RO 1 |Rogašovci | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | |Rogašovske | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Rajse | naselja, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 74.| RO 2 |Rogašovci | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Haužekov | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Breg – | naselja, | | | |
| | | |Gerderove | PC-površine | | | |
| | | | Grabe | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 75.| RO 3 |Rogašovci | Del | SS- | varstvo | / | 16. |
| | | |naselja – | stanovanjske | narave, | | člen |
| | | | Center | površine, | varstvo | | |
| | | | | PC-površine | KD | | |
| | | | | cest. | (Ešd: | | |
| | | | | | 26033, | | |
| | | | | | 26034, | | |
| | | | | | 26037) | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 76.| RO 4 |Rogašovci | Del | SS- | varstvo | / | 16. |
| | | |naselja – | stanovanjske | narave | | člen |
| | | |Vrtec Jug | površine, | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 77.| RO 5 |Rogašovci | Del | SK-površine | varstvo | / | 17. |
| | | |naselja – | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | Zahod | naselja | območje | | |
| | | | | |katastrofalnih| | |
| | | | | | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 78.| RO 6 |Rogašovci | Center – | CU-osrednja | varstvo | / | 14. |
| | | |Rogašovci | območja | narave, | | člen |
| | | | | centralnih | varstvo | | |
| | | | | dejavnosti, | KD | | |
| | | | | CD-druga | (Ešd: | | |
| | | | | območja | 3048) | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 79.| RO 7 |Rogašovci,| Del | SS- | varstvo | / | 16. |
| | | Nuskova |naselja – | stanovanjske | narave | | člen |
| | | | Srednja | površine, | | | |
| | | | Gasa- | PC-površine | | | |
| | | | Vzhod | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 80.| RO 8 |Rogašovci | Center – | CU-osrednja | varstvo | / | 14. |
| | | | Srednja | območja | narave | | člen |
| | | | Gasa | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 81.| RO 9 |Rogašovci |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | |Rogašovci | pokopališče, | narave | | člen |
| | | | | CD-druga | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 82.| RO 10|Rogašovci | Del | SK-površine | varstvo | / | 17. |
| | | | naselja | podeželskega | narave | | člen |
| | | |Rogašovci | naselja | | | |
| | | |– Kmetija | | | | |
| | | | Šalamon | | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 83.| RO 12|Rogašovci,| Del | SS- | varstvo | / | 16. |
| | | Nuskova |naselja – | stanovanjske | narave | | člen |
| | | | Srednja | površine, | | | |
| | | | Gasa- | PC-površine | | | |
| | | | Vzhod | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 85.| NU 1 | Nuskova | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Nuskove | podeželskega | narave | | člen |
| | | | Rajse | naselja, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 86.| NU 2 | Nuskova | Del | SS- | varstvo | / | 16. |
| | | |naselja – | stanovanjske | narave, | | člen |
| | | | Zahod | površine, | območje | | |
| | | | | PC-površine |katastrofalnih| | |
| | | | | cest. | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 87.| NU 3 | Nuskova, | Del | CU-osrednja | varstvo | / | 14. |
| | |Rogašovci |naselja – | območja | narave, | | člen |
| | | | Center | centralnih | varstvo | | |
| | | | | dejavnosti, | KD | | |
| | | | | CD-druga | (Ešd: | | |
| | | | | območja | 12290) | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 88.| NU 4 | Nuskova | Del | SK-površine | varstvo | / | 17. |
| | | |naselja – | podeželskega | narave, | | člen |
| | | | Mekišova | naselja, | varstvo | | |
| | | | Graba | PC-površine | KD | | |
| | | | | cest. | (Ešd: | | |
| | | | | | 26049) | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 89.| NU 5 | Nuskova |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23. |
| | | | Nuskova | pokopališče, | narave | | člen |
| | | | | CD-druga | | | |
| | | | | območja | | | |
| | | | | centralnih | | | |
| | | | | dejavnosti. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 90.| NU 6 | Nuskova | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21. |
| | | | Založe | podeželskega | narave | | člen |
| | | | | naselja, | | | |
| | | | | PC-površine | | | |
| | | | | cest. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 91.| EU 1 | Občina | Odprta | A-površine | varstvo | / | 28. |
| | | |krajina – | razpršene | narave | | člen |
| | | | Občina | poselitve, |(NV-točke | | |
| | | |Rogašovci | E-območja | in | | |
| | | | | energetske |območja), | | |
| | | | |infrastrukture,| varstvo | | |
| | | | | O-območja | KD | | |
| | | | | okoljske | (Ešd: | | |
| | | | |infrastrukture | 6760, | | |
| | | | | G-gozdna | 6830, | | |
| | | | | zemljišča, | 6866, | | |
| | | | | K1-najboljša | 6867, | | |
| | | | | kmetijska | 6868,, | | |
| | | | | zemljišča, | 26034, | | |
| | | | | K2-druga | 26035, | | |
| | | | | kmetijska | 26036, | | |
| | | | | zemljišča, | 26041, | | |
| | | | | N-območja za | 26042, | | |
| | | | | potrebe | 26043, | | |
| | | | | varstva pred | 26044, | | |
| | | | | naravnimi in | 26047 | | |
| | | | | drugimi | območje | | |
| | | | | nesrečami, |katastrofalnih| | |
| | | | | PC-površine |in redkih | | |
| | | | | cest, | poplav, | | |
| | | | | PO-ostale |RP Murska | | |
| | | | | prometne |depresija, | | |
| | | | | površine, | HMO | | |
| | | | | VC-celinske | | | |
| | | | | vode. | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 92.| EU 3 | Fikšinci | Odprta | K2-druga | varstvo | / | 20. |
| | | |krajina – | kmetijska | narave | | člen |
| | | | Naselje | zemljišča | | | |
| | | | Fikšinci | | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 93.| EU 4 | Pertoča | Odprta | K2-druga | varstvo | / | 20. |
| | | |krajina – | kmetijska | narave | | člen |
| | | | Naselje | zemljišča |(NV-obm), | | |
| | | | Pertoča | | območje | | |
| | | | | |katastrofalnih| | |
| | | | | | poplav | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 94.| NH 1 | Ocinje |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28. |
| | | | habitat | kmetijska | narave | | člen |
| | | | | zemljišča | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 95.| NH 2 | Ocinje |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28. |
| | | | habitat | kmetijska | narave | | člen |
| | | | | zemljišča | HMO | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 96.| NH 3 |Rogašovci |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28. |
| | | | habitat | kmetijska | narave | | člen |
| | | | | zemljišča | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 97.| NH 4 | Sveti |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28. |
| | | Jurij | habitat | kmetijska | narave | | člen |
| | | | | zemljišča | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 98.| NH 5 | Sveti |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28. |
| | | Jurij | habitat | kmetijska | narave | | člen |
| | | | | zemljišča | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
| 99.| NH 6 | Pertoča |Nadomestni | K2-druga | varstvo | NHT za | 28. |
| | | | habitat | kmetijska | narave |mokrotne | člen |
| | | | | zemljišča, |(NV-obm), |habitate | |
| | | | | G-gozdna | območje |(37.2 in | |
| | | | | zemljišča |katastrofalnih| 44.13) | |
| | | | | VC-celinske | poplav | | |
| | | | | vode | | | |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
|100.| NH 7 | Sotina |Nadomestni | G-gozdna | varstvo | NHT za | 28. |
| | | | habitat | zemljišča | narave | Ilirsko | člen |
| | | | | | (NV-obm) |hrastova | |
| | | | | | |belogabrovja| |
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+
*opombe: varstvo narave pomeni, da je celotna občina v območju Nature 2000, v
ekološko pomembnem območju (EPO) in zavarovanem območju Krajinskega parka Goričko,
za posamezno enoto so navedeni podatki o naravnih vrednotah (NV), kulturni dediščini
(KD), območjih katastrofalnih poplav, izvedenih hidromelioracijah (HMO) in
raziskovalni prostor (RP) Murska depresija.
2.0. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih enotah urejanja
14. člen
(centralni del občinskega središča – Rogašovci – Sveti Jurij – Nuskova)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja SJ 11, SJ 12, RO 6, RO 8 in NU 3 so na območju stavbnih zemljišč, ki so opredeljena kot osrednja območja centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne in podobne dejavnosti ter bivanje), z oznako podrobne namenske rabe CU, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe (razen počitniških in vrstnih hiš) pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo,
– večstanovanjske stavbe,
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni kiosk,
– spominska obeležja,
– objekti za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) V enotah urejanja NU 3 in RO 6 so na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena drugim centralnim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe CD (območja kapel), dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– druge nestanovanjske stavbe:
– stavbe za opravljanje verskih obredov,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališča odpadkov,
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe: dovozna pot,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti: pločnik, kolesarska steza,
– spominska obeležja,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe: utrjeno dvorišče,
– pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,
– vsi pomožni energetski objekti, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk,
– pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek,
– začasni objekti: oder z nadstreškom,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(3) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, vadbenih objektov (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
(4) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo (tudi iz skupine nezahtevnih in enostavnih objektov),
– gradnja objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
– izvajanju nalog policije.
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. V strnjeni zazidavi se novi objekti lahko locirajo na mejo. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Ob cestah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike. Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh ter fasad.
(2) Višina stanovanjskih stavb je K+P+1 ali K+P+M. Višina večstanovanjskih, nestanovanjskih objektov in stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine je lahko K+P+1+M ali K+P+2. Višina objektov se lahko poveča, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom. Sakralni objekti in stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji, oblika se prilagodi namenu. Sakralni objekti se izvedejo pod kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
(3) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu objektu.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali lomljena in za objekte javnega značaja tudi kvadratna. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Fasade so popleskane v svetlih, zemeljskih barvah. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano.
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Strehe naj bodo v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe na območjih centralnih dejavnosti, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Na sakralnih objektih so dopustne drugačne strehe v skladu z kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Ravne strehe so možne na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani skladno z osnovnim objektom. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtono drevje in grmovje.
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se morajo ograje postaviti tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) morajo biti enake višine.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+---------------------------------+-----------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) |
| |na enoto |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Stanovanjski in večstanovanjski |1–2 PM na stanovanje |
|objekti | |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1 PM na /5–8 postelj |
|družbene skupine | |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Poslovni in javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne |
| |površine |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Gostišča s prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 |
| |sedeže |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Obrt, servisi |1 PM na 2 zaposlena |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Vrtci |1 PM 20/30 otrok |
+---------------------------------+-----------------------------+
(3) Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja NU 3 je objekt kulturne dediščine EŠD 12290 – Nuskova – Kapela Sv. Trojice, v enoti urejanja RO 6 pa objekt kulturne dediščine EŠD 3048 Rogašovci – Kapela Marije vnebovzete. Varujejo se gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje. Za vsak poseg v enote kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) Na poplavnem območju na delu enote urejanja SJ 11, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(3) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
15. člen
(cerkveni in šolski kompleks v občinskem središču)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja SJ 19 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe CU in so namenjena za verske, izobraževalne, upravne, gostinske, trgovske in vzgojne dejavnosti, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v kombinaciji z drugimi dejavnostmi),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej, vzgojo in izobraževanje ipd),
– druge nestanovanjske stavbe (razen stavb za kmetijske dejavnosti),
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,
– nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni kiosk,
– spominska obeležja,
– objekti za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki (ne na sakralnih ali ob sakralnih objektih), pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti (razen skladišča za nenevarne snovi),
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitve in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanja in odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, vadbenih objektov (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Nezahtevne in enostavne objekte k cerkvenim objektom se lahko zgradi ali postavi pod pogojem, da ne zakrivajo pogledov na enoto kulturne dediščine in so v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem.
(2) Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina šolske stavbe je največ K+P+3, višina ostalih poslovno stanovanjskih objektov, kakor tudi stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, so lahko K+P+2. Višina in oblika cerkvenih objektov in objektov znotraj cerkvenega kompleksa se prilagodi namenu in morajo biti skladni s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Višina objektov se lahko poveča, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je lahko največ 30 cm nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom.
(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. V strnjeni zazidavi se novi objekti lahko locirajo na mejo. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja
(1) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju cerkvenega objekta se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev strešine, kritina, nakloni streh, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.
(2) Strehe na šolskem kompleksu so lahko v poljubnem naklonu, ravne ali enokapne s poljubno kritino. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na cerkvenem kompleksu je dopustna streha in kritina, ki je skladna s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Pri vkopanih objektih je streha lahko ozelenjena.
(3) Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje okoli šolskega kompleksa je lahko višine do 1,2 m. Varovalne ograje so lahko višje in morajo biti transparentne (žičnate ali pletene). Okoli cerkve je višina in oblika ograje, škarpe ter podpornega zidu določena v skladu z kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Na strani parcele, ki meji na cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(4) Fasade se opleska v svetlih, zemeljskih barvah. Signalne barve kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano.
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Spominska obeležja in objekte za oglaševanje se ne sme nameščati na cerkveno stavbo, razen če to zahteva Ministrstvo za kulturo ali njegove strokovne službe.
(7) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih. Pri določanju velikosti enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo enostavnih objektov.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Pri nadaljnjih gradnjah v šolskem kompleksu se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša 0,6.
(2) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+-----------------------------------+---------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM)|
| |na enoto |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1 PM na/5–8 postelj |
|družbene skupine | |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Poslovni in javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine|
+-----------------------------------+---------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne |
| |površine |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Gostišča s prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 |
| |sedeže |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Obrt, servisi, storitvene |1 PM na 2 zaposlena |
|dejavnosti | |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Osnovne šole |1 PM/30 učencev |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Vrtci |1 PM 20/30 otrok |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Cerkve |1 PM 10/20 sedežev |
+-----------------------------------+---------------------------+
(3) Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja SJ 19 gradnja južno od cerkve ni možna. Zaradi izjemne vedute cerkve Sv. Jurija mora ta prostor ostati nepozidan. Ostali posegi v prostor so možni ob pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. V to območja se ne dovoli umeščanje reklamnih tabel.
(2) Vse posege v cerkvenem kompleksu se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in s soglasjem.
(3) Zaradi varovanja netopirjev, se morajo, pred začetkom izvajanja vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na objektih v enotah SJ 19, izvajalci posvetovati z območno službo za varovanje narave. Izvajanje del je potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri ohranja drevesna in grmovnata vegetacija.
(4) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
16. člen
(stanovanjska območja v občinskem središču)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja NU 2, RO 3, RO 4, RO 7, RO 12, SJ 4, SJ 5, SJ 13 in SJ 14, SJ 17 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobne namenske rabe SS in SB, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– eno ali več stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš),
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe, pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali znotraj stanovanjske stavbe, vključno z avtomehaničnimi in drugimi delavnicami, pod pogojem, da ne presegajo predpisane mejne ravni hrupa,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), ki nimajo negativnih vplivov na okolje,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti; rastlinjaki, vodni zbiralnik,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak, čebelnjak,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
(b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije, ki se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja, to je gradbeni liniji obstoječih objektov. Kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena ali je globja od 10 m se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih objektov.
(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Višina stanovanjskih objektov je K+P+1 ali K+P+M. Višina se lahko poveča, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna gradnja le ene etaže nad terenom (P).
(2) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu objektu.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna ali lomljena. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Strehe so dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj in s smerjo slemena po daljši stranici objekta, v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne strehe so možne na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Ravni deli streh in vkopani objekti so lahko ozelenjeni. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah, delno so lahko obdelane z lesom. Signalne barve (vijolične, izrazito rumene ali turkizne), kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni.
(3) Ograja, škarpa in podporni zid morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se morajo ograje postaviti tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in obliko novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+---------------------------------+-----------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) |
| |na enoto |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Stanovanjski objekti |1–2 PM na stanovanje |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1 PM na /5–8 postelj |
|družbene skupine | |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Prodajni prostori, storitvene |1 PM na 30 m2 koristne |
|dejavnosti |površine |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Obrt, servisi, storitvene |1 PM na 2 zaposlena |
|dejavnosti | |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Poslovni in javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine |
+---------------------------------+-----------------------------+
(3) Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine RO 3 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) Na poplavnem območju na delu enot urejanja NU 2, SJ 4 in SJ 14, ki se nahajajo (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(3) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
17. člen
(podeželski del naselja občinskega središča)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja SJ 3, SJ 7, SJ 18, RO 5, RO 10 in NU 4 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobne namenske rabe SK, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– eno stanovanjske stavbe (razen počitniških in vrstnih hiš),
– nestanovanjske stavbe – v kombinaciji s stanovanjskimi deli:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske (naselja, ki so strnjena ob regionalni cesti R2-440) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in podobnimi delavnicami, slednje pod pogojem, da ne presegajo mejnih ravni hrupa,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, poljske poti, gozdne poti in gozdno vlako pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in priključevanje na javno cesto,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– objekti za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– vrtina ali vodnjak,
– vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, gozdna cesta, pod pogojem če gre za funkcionalno povezavo ali če gre za priključevanje na javno cesto,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije. Objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto. Kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena ali je globja od 10 m se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih objektov.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko samostojni ali priključeni na stanovanjski objekt. Kmetijske objekte ter kmetijske nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjost parcele. Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi, predelava ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. V notranjost parcele se lahko gradijo servisni, obrtni objekti in stavbe za storitvene dejavnosti.
(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost novih objektov se prilagodi parceli in predpisanim odmikom. Višina stanovanjskih objektov je K+P+1 ali K+P+M. Višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov se prilagodi namenu, višji so lahko tudi stanovanjski objekti, če to dopušča višinska zasnova okoliških objektov. Višje zasnovani objekti ne smejo presegati višinskega gabarita okoliških objektov in same silhuete naselja. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom.
(2) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu objektu.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna ali lomljena na ključ. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah, lahko se kombinirajo z lesom. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah, je prepovedano. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom.
(2) Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Smeri slemen so praviloma vzporedne z cesto. Štirikapne strehe v naklonu od 25 do 35 stopinj so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne strehe so možne na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na nestanovanjskih objektih, razen na kmetijskih objektih, kjer so strehe dvokapnic v naklonu od 12 do 45 stopinj. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Ravni deli streh in vkopani objekti so lahko ozelenjeni. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija. V okolici kmečkih gospodarstev se sadi tudi visokodebelno sadno drevje.
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m ob cestni – vhodni strani, in mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Prepovedane so plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje. Praviloma se postavljajo lesene, kovinske in žične ograje, ki se lahko kombinirajo s stebri (zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in talnim zidcem, zasadi se lahko živo mejo.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in obliko novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+----------------------------------+----------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) |
| |na enoto |
+----------------------------------+----------------------------+
|Stanovanjski objekti |1,5 PM na stanovanje |
+----------------------------------+----------------------------+
|Poslovni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne |
| |površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Obrt, servisi |1 PM na 2 zaposlena |
+----------------------------------+----------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+----------------------------------+----------------------------+
|Gostišča s prenočišči |1 PM na 4 ležišča in 1 PM na|
| |10 sedežev |
+----------------------------------+----------------------------+
(3) Na 3 PM se zasadi 1 drevoredno drevo.
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja NU 4 je objekt kulturne dediščine EŠD 26049 – Nuskova – Mekiševa kašča. Varujejo se gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje. Za vsak poseg v enote kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) Na poplavnem območju na delu enote urejanja SJ 3 in RO 5, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(3) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
18. člen
(gospodarska cona)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja SJ 8, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja gospodarskih con, namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe IG, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe v sklopu proizvodnih objektov,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– industrijske stavbe in skladišča ter spremljajoči objekti,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– objekti za oglaševanje,
– objekt za TK opremo,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z obstoječimi objekti in vzporedno z dovozno cesto.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5,0 m. Odmiki morajo biti taki, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m in so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob cesti se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8. V tej enoti višina novih objektov ne sme presegati obstoječih proizvodnih objektov nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(2) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Oblika in obdelava enostavnih in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
(2) Strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino. Ravne strehe so lahko ozelenjene.
(3) Fasade se opleska v svetlih ali zemeljskih barvah, lahko se jih obdela z različnimi materiali.
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedeno znotraj kompleksa, posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno območje in delih, ki so vizualno izpostavljeni.
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+----------------------------------+----------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) |
| |na enoto |
+----------------------------------+----------------------------+
|Poslovni prostori (pisarne) |1 PM na 30 m2 neto površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne |
| |površine |
+----------------------------------+----------------------------+
|Obrt, servisi |1 PM na 2 zaposlena |
+----------------------------------+----------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+----------------------------------+----------------------------+
|Industrijske stavbe |1 PM na 2 zaposlena |
+----------------------------------+----------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(4) Izvedena mora biti ozelenitev parkirišča, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
19. člen
(rekreacijska cona v občinskem središču)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja SJ 15, ki je območje športnih površin namenjeno za igrišča in športne objekte, z oznako podrobne namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– stavbe za šport, klubski objekti, tribuna, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni prostori ter spremljajoči objekti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– gradbeno inženirske objekte:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevne objekte:
– objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni objekti: kiosk,
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– enostavne objekte:
– objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti, razen objektov namenjenih skladiščenju nenevarnih snovi,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) V enoti urejanja SJ 15 so na območju zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji na prostem, z oznako podrobne namenske rabe ZS, dopustni posegi iz 13. člena za:
– gradbeno inženirske objekte:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevne objekte in enostavne objekte:vsi, ki so navedeni v a) točki prvega odstavka tega člena pod pogoji predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, da so zagotovljene požarne zahteve. Oblika objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Etažnost objekta je P+1 ali P+M nad urejenim terenom.
(2) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov, njihova oblika in obdelava se podredi osnovnemu objektu.
(3) Žična oziroma transparentna ograja je lahko do višine 2,0 m. Varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv) so lahko višje, njihova višina se prilagodi namenu. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
Na strani parcele, ki meji na cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Območje se mora zasaditi z avtohtonim drevjem in grmovjem, vključi se lahko hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih površin, poti in utrjenih parkirišč.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+----------------------------------+----------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) |
| |na enoto |
+----------------------------------+----------------------------+
|Športnega igrišča in naprave (le |1 PM na 250 m2 |
|za vadbo) | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Za obiskovalce športnih |1 PM na 10–15 prostorov |
|prireditev oziroma gledalci | |
+----------------------------------+----------------------------+
|Za športne dvorane brez |1 PM na 50 m2 površine |
|obiskovalcev |dvorane |
+----------------------------------+----------------------------+
|Igrišča za tenis |4 PM na igrišče |
+----------------------------------+----------------------------+
|Kegljišče, bowling |4 PM na stezo |
+----------------------------------+----------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+----------------------------------+----------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(4) Izvedena mora biti ozelenitev parkirišča, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
d) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
e) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
f) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
20. člen
(kmetijsko zemljišče med poselitvenim območjem)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Enoti urejanja EU 3 in EU 4 sta območji najboljših in drugih kmetijskih zemljišč, obdana s stavbnimi zemljišči. Namenjeni sta kmetijski dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2.
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
∙ K1 – naslednji pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki (skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08)), poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest.
∙ K2 – nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko gozdarski objekti (pod pogoji, ki so navedeni v tretji in četrti alineji te točke),
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest.
∙ nezahtevni objekti (na K1 in K2):
– ograje (dopustne so samo obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči) ter ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop, če izhaja iz zahtev nosilcev urejanja prostora ali področne zakonodaje,
– škarpe in podporni zidovi pod pogojem, če gre za varovanje pred posledicami naravnih in drugih nesreč,
– pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, vsi trije pod pogojem, da gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, bazne postaje in male komunalna čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08): rastlinjak, betonsko korito, poljska pot, obora za rejo divjadi, vodni zbiralniki. Kmečka lopa, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice ob pogoju, da se funkcionalno navezujejo na obstoječe kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko proizvodnjo (paša živine, vzgoja vrtnin ipd.).
– začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,
– objekt za telekomunikacijsko opremo,
∙ enostavni objekti (na K1 in K2):
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa) pod pogojem, da gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, vsi pomožni energetski objekti, razen etažni plinski priključek in tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, telekomunikacijske antene in oddajniki katerih uporabni signal ne pokriva več kot 100-metrski pas okoli oddajne točke, vsi pomožni komunalni objekti (cestni priključek le ob rekonstrukciji lokalne ceste, tipska ali montažna greznica in mala komunalna čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08): Gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot, čebelnjak, ribnik, vrtina ali vodnjak. Hlevski izpust, pod pogojem, če se navezuje na zemljiške parcele kmečkega gospodarstva. Krmišče, molzišče, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji ter kašča in senik (pod pogojem, če se funkcionalno navezujejo na zemljiško parcelo kmečkega gospodarstva kmetijsko proizvodnjo (pašo, gojenje vrtnin, rastlin ipd.),
– začasni objekti,
∙ ostali posegi:
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
– rekonstrukcije ter vzdrževanje: lokalnih cest, občinskih prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti. Pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja prostora ali izvedbenega dela v kartografskih prilogah Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture ali evidentne iz katastrskih načrtov ali so zavedene v kategorizaciji občinskih cest ali so površine, ki so po dejanski rabi ceste/poti.
(3) Obdelava kmetijske zemlje se izvaja na tak način, da ne ogroža sosednje parcele ali nepremičnine na njej. Kakršen koli drugi poseg na sosednje zemljišče je možen le v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča.
(4) Na kmetijska zemljišča se gnojevka in gnojnica razvažata v skladu z predpisom o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, prepovedano je izvajati druge kmetijske dejavnosti, ki bi ogrožale zdravje ljudi.
(5) Prostorske ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini na kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne zadrževalnike in druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se ohranja varovane habitatne tipe ali pa naj se zanje pridobi naravovarstveno soglasje.
(6) Za enoto urejanja na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo še splošni pogoji iz 34. člena tega odloka.
b) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Omrežja gospodarske javne infrastrukture, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, ki se izvajajo v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, se izvaja pod pogojem, da poteka infrastruktura čim bolj v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.
(2) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta.
(2) Za enote urejanja na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo splošni pogoji iz 34. člena tega odloka.
(3) Na poplavnem območju na delu enote urejanja EU 4, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, se za vsak poseg iz točke a) tega člena, preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(4) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
č) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
21. člen
(podeželska naselja in zaselki)
a) pogoji glede namembnosti območja:
(1) V enotah urejanja OC 1, SE 1, SE 3, SE 4, SE 8, SE 10, SE 11, SO 1, SO 2, SO 3, KR 1, FI 1, FI 4, RP 1, RP 4, RP 9, RP 6, RP 8, PE 1, PE 2, PE 3, PE 4, PE 5, PE 7, VE 1, VE 2, VE 5, SJ 1, SJ 2, RO 1, RO 2, NU 1 in NU 6 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobne namenske rabe SK, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe (razen vil, počitniških in vrstnih hiš) in enostanovanjske stavbe v enoti urejanja RP 8, PE 5 (razen vil in vrstnih hiš),
– nestanovanjske stavbe (z možnostjo bivanja):
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske stavbe do 400 m2 le v enotah urejanja RP 1, PE 1, PE 7, VE 1, FI 1, SE1, KR 1 in OC 1, večje kot 400 m2 pa v naseljih, ki so strnjena ob regionalni cesti R2-440 in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in podobnimi delavnicami, pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice le v enotah urejanja SE 1, SO 3, KR 1, RO 1, NU 1, FI 1, FI 4, PE 1, PE 3 in RP 1),
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter njihovi spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti,
– nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, poljske poti, gozdne poti in poti za gozdno vlako, pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in priključevanje na javno cesto,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– objekti za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– vrtina ali vodnjak,
– vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, gozdna cesta pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo ali če gre za priključevanje na javno cesto,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) V enotah urejanja OC 1, SE 3, SE 10, KR 1, FI 1 in PE 7 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe CU, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe: (lahko v kombinaciji s stanovanji)
– trgovske stavbe (do 400 m2, večje le ob regionalni cesti R2-440),
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe, vključno z župniščem, razen kmetijskih,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– objekti za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(3) V enotah urejanja SE 8, SO 2, KR 1, FI 1, RP 1, RP 4, PE 2, PE 7, VE 1 in VE 5 so na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena centralnim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe CD (vaško-gasilski domovi, cerkve, kapele, poslovni objekti ipd.), dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za te objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske in gostinske stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe, vključno z župniščem, razen kmetijskih,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov, odlagališč),
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe: dovozna pot, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pločnik, kolesarska steza,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe: utrjeno dvorišče, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,
– vsi pomožni energetski objekti, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk in telekomunikacijskih anten ter oddajnikov na sakralnih objektih,
– pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek, tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni objekti: oder z nadstreškom,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča), razen ob sakralnih objektih,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(4) V enoti urejanja PE 7 na območjih športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako podrobne namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– športna dvorana, klubski objekt, tribuna, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni prostori, ipd. z vsemi spremljajočimi objekti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni objekti: kiosk,
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti, razen objektov namenjenih skladiščenju nenevarnih snovi,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(5) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter tekoča vzdrževalna dela podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
(6) V enotah urejanja OC 1 in SO 3 so na območjih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC in območjih vodne infrastrukture ter na priobalnih zemljiščih, poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(7) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije. Stanovanjske in druge objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov. Kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena ali je globja od 10 m se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih objektov.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko samostojni ali priključeni na stanovanjski objekt. Kmetijske objekte ter kmetijske nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjost parcele. V primeru gradnje samostojnega kmetijskega objekta, brez stanovanjskih delov, se ti ne postavljajo v obcestno gradbeno linijo, pač pa prav tako v notranjost parcele in v predpisanih odmikih. Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi, predelava ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. V notranjost parcele se lahko gradijo servisni, obrtni objekti in stavbe za storitvene dejavnosti.
(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele in odmiki od meja in sosednjih objektov. Višina stanovanjskih objektov je K+P+1 ali K+P+M, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo bistveno izstopati iz višinskega gabarita naselja ali predstavljati novo veduto v prostoru. Objekti namenjeni centralnim dejavnostim so lahko višji, če to dopušča višinska zasnova okoliških objektov. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Sakralni objekti in zvoniki ob vežicah ali gasilskih domovih so lahko višji. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna ena etaža manj nad terenom.
(2) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu objektu.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena. Kvadratni tlorisi so lahko pri objektih namenjenih centralnim dejavnostim. Pri stanovanjskih objektih so prepovedani večkotni, okrogli ali polkrožni tlorisi in izzidki. Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice z nakloni od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici, objekti v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so možne na objektih centralnih dejavnost v naklonu od 25 do 35 stopinj. Štirikapne strehe na območjih individualne zazidave, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne strehe so možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
(2) Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah, lahko so kombinirane z lesom. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. V okolici kmečkih gospodarstev se predvsem na območjih, ki mejijo na odprto krajino, sadi visokodebelno sadno drevje. Za ostalo zasaditev se uporablja avtohtono vegetacijo.
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m ob cestni – vhodni strani ter mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Prepovedane so plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje. Postavljajo se lesene, kovinske in žične ograje, ki se lahko kombinirajo s stebri (zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in talnim zidcem, zasadijo se lahko žive meje.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in obliko novih parcel narekuje tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Nove parcele so pravokotne na cesto, podolgovate z ožjo stranico ob cesti. Vsaka parcela mora imeti varen dostop na javno cesto. Dostopi morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+---------------------------------+-----------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) |
| |na enoto |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Stanovanjski objekti |1,5 PM na stanovanje |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Poslovni in javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne |
| |površine |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Obrt, servisi, spremljajoči |1 PM na 2 zaposlena |
|objekti | |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Gostišča s prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 |
| |sedeže |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Športnega igrišča in naprave (le |1 PM na 250m2 |
|za vadbo) | |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Za obiskovalce športnih |1 PM na 10–15 prostorov |
|prireditev oziroma gledalci | |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Za športne dvorane brez |1 PM na 50 m2 površine |
|obiskovalcev |dvorane |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Igrišča za tenis |4 PM na igrišče |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Kegljišče, bowling |4 PM na stezo |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Osnovne šole |1 PM/30 učencev |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Vrtci |1 PM 20/30 otrok |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Cerkve |1 PM 10/20 sedežev |
+---------------------------------+-----------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enotah urejanja veljajo naslednje usmeritve:
– V enoti urejanja SE 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 26047 – Zaselek Na grebenu (Ocinje), v enoti urejanja SO 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 26048 – Gasilski dom (Sotina), v enoti urejanja KR 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 12287 – Kapela (Kramarovci), v enoti urejanja FI 1 so objekti kulturne dediščine EŠD 12284 – Kapelica (Fikšinci), EŠD 26045 – Domačija Gaber (Fikšinci) in EŠD 26046 – Domačija Gomboc (Fikšinci), v enoti urejanja RP 1 so objekti kulturne dediščine EŠD 3227 – Kapela Srce Jezusovega (Ropoča), EŠD 26038 – Domačija Marič (Ropoča), v enoti urejanja PE 5 je objekt kulturne dediščine EŠD 26041 – Domačija Pertoča 24 (Pertoča), v enoti urejanja VE 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 26044 – Zaselek Pusta (Večeslavci), v enoti urejanja VE 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 26043 – Domačija Večeslavci 39, v enoti urejanja VE 5 je objekt kulturne dediščine EŠD 3228 – Kapela (Večeslavci). Varujejo se gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje.
– V enoti urejanja SE 3 je objekt kulturne dediščine EŠD 6867 – Mlin Serdica 10 (Serdica), v enoti urejanja PE 5 je objekt kulturne dediščine EŠD 6866 – Mlin in žaga Pertoča 6 (Pertoča). Varuje se spomenik v celoti.
– V enoti urejanja FI 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 3047 – Cerkev Marije Snežne (Fikšinci), v enoti urejanja PE 7 je objekt kulturne dediščine EŠD 3225 – Cerkev sv. Helene (Pertoča). Varuje se zunanja podoba cerkve, ambient in njena podoba v širšem prostoru. Varuje se tudi notranjost cerkve in inventar.
(2) Za vsak poseg v enote kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) Na poplavnem območju na delu enot urejanja SE 3, SE 4, RP 4, PE 4, PE 5, VE 5 in SJ 2, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(4) V enotah urejanja SE 3, SO 1, RP 4, RP 9, PE 4 in PE 5 so evidentirane naravne vrednote, zato se pri načrtovanju posegov v njihov prostor in v bližino upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote. V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja v SO 1, OC 1 in SO 3 se naj ob rekonstrukciji vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Pred rekonstrukcijo ceste naj investitor preveri črne točke povozov dvoživk na predmetnem odseku ceste in ZRSVN zaprosi za usmeritve.
(5) Zaradi varovanja netopirjev, se morajo, pred začetkom izvajanja vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na objektih v enotah FI 1, PE 7, izvajalci posvetovati z območno službo za varovanje narave. Izvajanje del je potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri ohranja drevesna in grmovnata vegetacija.
(6) Na območju raziskovalnega prostora Murska depresija v enoti urejanja RP 8 niso možne raziskave.
(7) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
22. člen
(rekreacijske površine – igrišča)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja SE 6, SO 5, KR 2, FI 3, RP 5 in VE 4 so na območjih športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako podrobne namenske rabe BC, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– stavbe za šport, klubski objekti, tribune, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni prostori, točilnice in drugimi spremljajočimi objekti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe: nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) V enotah urejanja SE 6, SO 5, KR 2, FI 3, RP 5 in VE 4 so na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji na prostem, z oznako podrobne namenske rabe ZS, dopustni posegi iz 13. člena za:
– gradbeno inženirske objekte:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevne objekte in enostavne objekte: vsi, ki so navedeni v a) točki prvega odstavka tega člena pod pogoji predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Objekt mora biti pritličen oziroma je lahko tudi P+M in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni.
(2) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava enostavnih in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče, na parkirišču mora biti na 3 PM zasajeno eno drevo. Območje mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem.
(4) Ograja ob parcelni meji je lahko višine 1,2 m, varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv) so lahko višje, njihova višina se prilagodi namenu. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Na strani parcele, ki meji na cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih površin, poti in utrjenih parkirišč.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+------------------------------------+--------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest |
| |(PM) na enoto |
+------------------------------------+--------------------------+
|Športnega igrišča in naprave (le za |1 PM na 250 m2 |
|vadbo) | |
+------------------------------------+--------------------------+
|Za obiskovalce športnih prireditev |1 PM na 10–15 prostorov |
|oziroma gledalci | |
+------------------------------------+--------------------------+
|Za športne dvorane brez |1 PM na 50 m2 površine |
|obiskovalcev |dvorane |
+------------------------------------+--------------------------+
|Igrišča za tenis |4 PM na igrišče |
+------------------------------------+--------------------------+
|Kegljišče, bowling |4 PM na stezo |
+------------------------------------+--------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+------------------------------------+--------------------------+
č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Na poplavnem območju, na delu enote urejanja SE 6, RP 5 in VE 4, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(2) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
23. člen
(območja pokopališč)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja OC 2, SE 7, SO 4, SO 9, KR 4, FI 2, PE 8, VE 3, SJ 10, RO 9 in NU 5 so na območju stavbnih zemljišč, ki so zelene površine, namenjene za pokop in spominu na umrle, z oznako podrobne namenske rabe ZK, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti, pod pogojem, da se funkcionalno navezujejo na obstoječi objekt oziroma območje opredeljeno z oznako podrobne namenske rabe CD,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– gradnja gradbeno inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na območju ali če gre za povezovalne vode. Slednji pod pogojem, da potekajo po robovih ali koridorjih, kjer ni obstoječih ali predvidenih grobnih polj,
– pokopališča,
– parkovna ureditev in oprema.
(2) Na območju stavbnih zemljišč, ki so zemljišča drugih centralnih dejavnosti, s podrobnejšo namensko rabo CD, je poleg vseh objektov iz prvega odstavka tega člena dopustna še izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 13. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Če služijo potrebam pokopališča so dopustne tudi manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v območju), stavbe za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– drugi gradbeni inženirski objekti.
(3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe ZK in CD je možna gradnja:
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe: uta, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti, pločnik in kolesarska steza, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– vsi pomožni cestni objekti, razen cestnega silosa,
– pomožni energetski objekti tako, da ne vplivajo negativno (vizualno in funkcionalno) na ureditev pokopališča,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– začasni objekti: oder z nadstreškom, začasna tribuna,
– vadbeni objekti: kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(4) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC in PO, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, vadbenih objektov (sprehajalna pot) v soglasju z upravljavcem objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Odmik od parcelne meje mora biti 4,0 m ali manj, če soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Dopustne so enokapne, ravne strehe ter dvokapne strehe. Vežice in ostali objekti so pritlični (P), sakralni objekti se po višini prilagodijo namenu. Fasade so popleskane v svetlih, zemeljskih barvah. Uporaba kričečih in živih barv, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah, je prepovedana.
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih, površin, poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. Ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 1,8 m. Škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
(2) Vsaka dejavnost mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+---------------------------------+-----------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) |
| |na enoto |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Pokopališke stavbe in |1 PM/600 m2 ne manj kot 10PM |
|spremljajoči objekti | |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Pokopališča |1 PM/600 m 2 ne manj kot 10PM|
+---------------------------------+-----------------------------+
č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja OC 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 6848 Ocinje – Zvonik. Varuje se zvonik v celoti. Vse posege v enoti urejanja OC 2 se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem.
(2) Za vse enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
24. člen
(kmetijska proizvodna območja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja OC 3, OC 4 in KR 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobne namenske rabe IK, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– poslovne in upravne stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti,
– skladišča za kmetijske namene,
– nestanovanjske kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti, potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje,
– nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe (drvarnice, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti),
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,
– spominska obeležja,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa), pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– začasni objekti,
– urbana oprema.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju nekmetijskih objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z obstoječimi objekti in vzporedno z dovoznimi potmi. Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi, predelava ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov in se umeščajo v notranjost parcele. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih (če povzročajo smrad, prah in hrup) ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču.
(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 5,0 m, lahko je manj, če s tem soglaša sosed in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Višji kmetijski objekti morajo biti izdatno obsajeni z avtohtono drevnino.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja
(1) Višina nekmetijskih objektov je največ P+1 nad urejenim terenom, višina kmetijskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(2) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna. Kmetijski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Strehe na nekmetijskih objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Strehe na kmetijskih objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 12 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in s kritino opečne, sive ali rjave barve. Fasade se opleska v pastelnih, neizstopajočih barvah, lahko so obdelane z različnimi materiali. Strehe na enostavnih in nezahtevnih objektih so lahko enokapne ali ravne. Pri vkopanih objektih je streha lahko ozelenjena.
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(4) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu objektu.
č) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka dejavnost mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+-----------------------------------+---------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM)|
| |na enoto |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Druge nestanovanjske kmetijske |1 PM/80 m2 |
|stavbe | |
+-----------------------------------+---------------------------+
d) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
e) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
f) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
(2) Pri vseh vhodih in uvozih v enoto urejanja, kjer se izvaja reja živine, morajo biti urejene dezinfekcijske bariere v skladu s predpisi.
25. člen
(območje počitniških hišic/vinskih kleti)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja SE 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe SP, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– počitniške stavbe,
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe (vinotoči, kmečki turizem),
– kleti, vinske kleti, zidanice in pripadajoči objekti,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti,
– nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti: kolesarska steza, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– kmetijsko-gozdarski objekti: kmečka lopa, vodni zbiralnik, betonsko korito, poljska pot, gozdna cesta pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in priključevanje na javno cesto,
– spominska obeležja,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe: mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– pomožno kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, poljska pot, gozdna cesta, pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in priključevanje na javno cesto, ribnik, vrtina in kašča,
– vadbeni objekti: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije. Objekte se locira pravokotno na cestno gradbeno mejo, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Ostale objekte se smiselno umesti na parcelo z upoštevanjem odmikov in ostalih pogojev tega člena.
(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se povečajo, je največ 80 m2, razen pri vinotočih in turističnih objektih, kjer velikost lahko znaša do 100 m2, če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednih meja. Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 7,0 m. Višina objektov je K+P+M. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom.
(2) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu objektu.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2 in je lahko lomljena v L ali U. Strehe so enakostranične dvokapnice v naklonu od 40 do 45 stopinj in z opečno kritino. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne, manjši nakloni in ravne strehe so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta ter na enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
(2) Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah, talni zidec je temen. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem visokodebelno sadno drevje. Pri umeščanju objektov na zemljiščih, ki so kvalifikacijski habitati, se v največji možni meri ohranjajo travniške površine. Teh ni dopustno nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere, uporaba pesticidov in umetnih gnojil pri vzdrževanju travniških površin ni dopustna. Objekte se umešča tako, da se v največji možni meri ohranijo visokodebelni sadovnjaki.
(4) Ograje na območju počitniških hiš niso dovoljenje. Zasadi se lahko avtohtona živa meja, višine do 1,2 m.
(5) Urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območje.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+------------------------------------+--------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest |
| |(PM) na enoto |
+------------------------------------+--------------------------+
|Počitniški objekti, zidanice |1 PM na stanovanje |
+------------------------------------+--------------------------+
|Gostinski objekti (vinotoči) |1 PM na 10 sedežev |
+------------------------------------+--------------------------+
|Gostišča, kmečki turizem s |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4|
|prenočišči |sedeže |
+------------------------------------+--------------------------+
e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V vseh enotah urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za OPN Občine Rogašovci (ZRSVN, OE Maribor, marec 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
26. člen
(turistična območja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja KR 5 in SO 6 so na območju nekdanjih mejnih prehodov in na območju enote urejanja RP 7, ki so namenjena za turistične dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe BT, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe le na območju RP 7,
– nestanovanjske stavbe (z možnostjo bivanja v RP 7):
– upravne, pisarniške, trgovske, turistične stavbe (namenjene izključno turistični ponudbi),
– gostinske stavbe,
– stavbe za šport in drugi spremljajoči objekti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– gradbeno inženirske objekte:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti (male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe (mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa, pomožni energetski objekti (razen tipskega zabojnika), pomožni komunalni objekti pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti (čebelnjak, ribnik, ograje za pašo živine, kašča, gozdna učna pot pod pogojem, da so objekti namenjeni turistični ponudbi in ne vzreji rib ali živine),
– vsi začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in vzletišča),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Oblika objektov je podolžna. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano.
(3) Strehe enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, kritina sive, rjave ali opečne barve. Strehe so lahko krite s slamo. V enoti urejanja RP 7 opečne in krite s slamo. Na območju enote urejanja SO 6 so strehe lahko tudi ravne ali enokapne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na enostavnih, nezahtevnih objektih in pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih. Kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho in spojeni z okoliškim reliefom. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
(4) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava enostavnih in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Turistična območja morajo biti izdatno ozelenjena z avtohtono drevnino.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Turistično območje/objekt mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Objekte se locira ob cestno gradbeno mejo, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih igrišč za igre z žogo, utrditev dvorišč in ureditev utrjenih poti ter utrjenih parkirišč.
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+-----------------------------------+---------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM)|
| |na enoto |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Turistične nastanitvene stavbe |1 PM na 2–6 postelj in |
| |1 PM na 8–12 sedežev v |
| |restavraciji |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Poslovni, trgovski prostori, |1 PM na 30 m2 neto površine|
|upravne in pisarniške stavbe (bivši|pisarne |
|mejni prehodi) |1 PM na 30–40 m2 koristne |
| |prodajne površine |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Gostišča s prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 |
| |sedeže |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Športnega igrišča in naprave |1 PM na 250 m2 |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Za športne dvorane brez |1 PM na 50 m2 površine |
|obiskovalcev |dvorane |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Igrišča za tenis |4 PM na igrišče |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Bowling |4 PM na stezo |
+-----------------------------------+---------------------------+
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5) Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
d) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
e) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
f) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
3.0. Območja predvidenih prostorskih načrtov
27. člen
(območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
a) pogoji glede namembnosti območja
(1) V območju enote urejanja SO 8, s podrobno namensko rabo LN, so zemljišča namenjena za izkop kamna, kjer velja občinski podrobni prostorski načrt, se upošteva prostorske ureditvene pogoje iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini (Uradni list RS, št. 54/10). Pri načrtovanju posegov v ta prostor in v bližino območja se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote, predvsem njihovo ohranjanje. Upošteva se omilitvene ukrepe iz Dopolnjenega okoljskega poročila (Geateh d.o.o., september 2008) in dodatka za varovana območja (Aquarius, avgust 2008).
(2) V enotah urejanja SE 5, SE 9, SO 7, RP 2, RP 3, PE 6, SJ 6 in SJ 16 je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Do uveljavitve le-teh niso dopustni nobeni posegi razen, če s tem odlokom ni določeno drugače.
(3) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt.
(4) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja:
– v enotah urejanja SE 9, SO 7, RP 2, RP 3 in PE 6 (romski zaselki), ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe SS, ZS, BC in PC, so dopustne stanovanjske stavbe, gostinske stavbe, trgovske stavbe, stavbe za promet, stavbe splošnega družbenega pomena in druge nestanovanjske stavbe, poslovne in upravne stavbe, gradbeno inženirski objekti, pomožni, enostavni in nezahtevni objekti v skladu z namembnostjo,
– v enotah urejanja SJ 6 in SJ 16, ki so namenjena bivanju, s spremljajočimi dejavnostmi z oznako podrobne namenske rabe SS in s prometnimi površinami, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja stanovanjskih stavb, gostinskih, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti ter gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– pred sprejemom OPPN so v enotah SE 9, SO 7, RP 2, RP 3 in PE 6 (romski zaselki) ter SJ 16 na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije in dozidave obstoječih objektov, pod pogoji oblikovanja, kot to velja za območja z oznako podrobne namenske rabe SS v 16. členu,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih zazidanih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov, ograj, vadbenih objektov in urbane opreme, pod pogoji, kot to velja za območja z oznako podrobne namenske rabe SS v 16. členu,
– odstranitve obstoječih objektov,
– rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov, gradnje nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov, v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– v enotah urejanja SE 5, s podrobno namensko rabo IG, kjer so zemljišča namenjena gospodarski coni za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne upravne in pisarniške dejavnosti so dopustne obrtne, proizvodne, trgovske, poslovne, upravne, pisarniške, skladiščne stavbe ter stavbe za storitvene dejavnosti, gradbeno inženirski objekti, pomožni, enostavni in nezahtevni objekti in urbana oprema z namenom pridobivanja, predelave, distribuiranja, transporta in promoviranja naravnega vira – mineralne vode. Agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bližnja stanovanjska območja, na naravni vir, niso dopustne,
– do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta je na območju nezazidanih gradbenih parcelah možna postavitev začasnih objektov.
b) pogoji glede velikosti in oblikovanja
(1) V vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. Parcelacija v enotah SE 9, SO 7, RP 2, RP 3, PE 6, SJ 6 in SJ 16 je praviloma pravokotna na dovozne ceste. Oblika objektov je podolgovata ali lomljena. Strehe stanovanjskih objektov so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, z opečno, sivo ali rjavo kritino. V enoti urejanja SJ 19 v kombinaciji z ravno ali enokapno streho (2/3 enakostranične dvokapnice in 1/3 ravne ali enokapne). Višina stanovanjskih objektov je K+P+1 ali K+P+M. Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, večstanovanjski in ostali nestanovanjski objekti, manjši pomožni, enostavni in nezahtevni objekti so lahko z manjšim naklonom, ravno ali enokapno streho. Odmik objekta od parcelne sosednje meje mora biti 4,0 m. Pogoji glede fasad in ograj so isti kot za ostala območja s podrobno namensko rabo SS v 16. členu.
(2) V enotah urejanja SJ 6 in SJ 16 se upošteva faktor zazidanosti 0,4.
(3) V enoti urejanja SE 5 je predvidena gospodarska cona – IG, kjer se območje nameni izključno izrabi/predelavi naravnega vira – mineralne vode. Na območju gospodarske cone se upošteva faktor zazidanosti 0,8. Pri gospodarskih dejavnostih morajo biti objekti od parcelne meje odmaknjeni 5 m. Oblikovanje območja in objektov se prilagodi funkciji objekta, maksimalne višine objektov so P+2, poudari se oblikovanje zelenih površin.
(4) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu objektu. Možnost vrste gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov se opredeli v posameznem občinskem podrobnem prostorskem načrtu.
c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za uničen habitat v enoti urejanja SE 5 se upoštevajo določila iz 32. člena tega odloka.
4.0. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine
28. člen
(območja urejanja na območju krajine in razpršene poselitve)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Enota urejanja EU 1 je območje krajine, namenjena pretežno kmetijski, gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se deli na najboljša kmetijska zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC, na površine cest, z oznako podrobne namenske rabe PC, na ostale prometne površine, z oznako podrobne namenske rabe PO, na površine območij za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, z oznako podrobne namenske rabe N, na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi, z oznako podrobne namenske rabe A, na območja energetske infrastrukture, z oznako podrobne namenske rabe E in na območjih okoljske infrastrukture z oznako podrobne namenske rabe O.
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
∙ K1– naslednji pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki (skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest.
∙ K2 – nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko gozdarski objekti (pod pogoji, ki so navedeni v tretji in četrti alineji te točke),
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest.
∙ nezahtevni objekti (na K1 in K2):
– ograje (dopustne so samo obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči) ter ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop, če izhaja iz zahtev nosilcev urejanja prostora ali področne zakonodaje,
– škarpe in podporni zidovi pod pogojem, če gre za varovanje pred posledicami naravnih in drugih nesreč,
– pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, vsi trije pod pogojem, da gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, bazne postaje in male komunalne čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08): rastlinjak, betonsko korito, poljska pot, obora za rejo divjadi, vodni zbiralniki. Kmečka lopa, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice ob pogoju, da se funkcionalno navezujejo na obstoječe kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko proizvodnjo (paša živine, vzgoja vrtnin ipd.).
– začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,
– objekt za telekomunikacijsko opremo,
∙ enostavni objekti (na K1 in K2):
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa) pod pogojem, da gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, vsi pomožni energetski objekti, razen etažni plinski priključek in tipski zabojnik z skladiščenje jeklenk, telekomunikacijske antene in oddajniki katerih uporabni signal ne pokriva več kot 100-metrski pas okoli oddajne točke, vsi pomožni komunalni objekti (cestni priključek le ob rekonstrukciji lokalne ceste, tipska ali montažna greznica in mala komunalna čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08): Gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot, čebelnjak, ribnik, vrtina ali vodnjak. Hlevski izpust, pod pogojem, če se navezuje na zemljiške parcele kmečkega gospodarstva. Krmišče, molzišče, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji ter kašča in senik (pod pogojem, če se funkcionalno navezujejo na zemljiško parcelo kmečkega gospodarstva kmetijsko proizvodnjo (pašo, gojenje vrtnin, rastlin ipd.),
– začasni objekti,
∙ ostali posegi:
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
– rekonstrukcije ter vzdrževanje: lokalnih cest, občinskih prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti. Pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja prostora ali izvedbenega dela v kartografskih prilogah. Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture ali evidentne iz katastrskih načrtov ali so zavedene v kategorizaciji občinskih cest ali so površine, ki so po dejanski rabi ceste/poti.
(3) Celotno območje enote je v območjih varstva narave. Na vseh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. V vseh namenskih površinah, na površinah s kmetijsko namensko rabo le po obstoječih poteh, je dopustna ureditev turističnih, rekreacijskih in učnih poti, kolesarskih stez in območju opazovalnic za naravovarstvene vsebine v skladu z varstvenimi zahtevami in soglasju s pristojnimi službami. Za prostorske ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini na kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne zadrževalnike in druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se ohranja varovane habitatne tipe in pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.
(4) Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(5) V EU-1 je predvideno ohranjanje obsega ekstenzivnih travišč v velikosti, kot je bilo leta 2003 (PA koda 38 in 37, Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko, 2003). Kar pomeni, da se ohranja sedanje travniške površine (šifra dejanske rabe 1300 in 1222, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012). Obstoječe ekstenzivne travnike se ne spreminja v intenzivne, površine, katere so se pa v obdobju med 2003 in 2012 zaradi intenzifikacije kmetijstva naravovarstveno razvrednotile (šifra dejanske rabe: 1100, 1190, 1211, 1221, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012) se pa nadomesti na obstoječih zaraščajočih površinah (šifra dejanske rabe 1410, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012). S tem se zagotovi ohranjanje in ponovno vzpostavitev travniških površin na približno 530 ha.
(6) Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti: izven sklenjenih kmetijskih površin, na robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo. Po izvedeni gradnji se zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje. Na območju EU 1 s podrobno namensko rabo K2, na parceli 128/1 k.o. Serdica, je možna postavitev objektov za telekomunikacijsko opremo, za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami, tudi iz skupine nezahtevnih objektov in postavitev baznih postaj za mobilno telefonijo.
(7) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta.
(8) Za enoto urejanja na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo splošni pogoji iz 34. člena tega odloka.
(9) Na gozdnih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za vrste objektov v velikosti in pogojih, kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:
– vsi gradbeno inženirski objekti razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine 22232 – čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča;
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe: utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine 4,0 m,
– ograje so možne le v primeru zaščite mladja; postavitev škarp in zidov je dopustna le, če višina ne presega 1,5 m,
– pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne infrastrukture, mala komunalna čistilna naprava pod pogojem, da se postavi na rob gozdnega zemljišča,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: vodni zbiralnik, poljska pot, betonsko korito, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka, lovska preža. Kmečke lope, rastlinjaki, silosi, skednji, seniki, gnojišča, zbiralniki gnojnice ali gnojevke se na gozdnih zemljiščih lahko gradijo pod pogojem, da se objekt nahaja na zemljišču, ki se funkcionalno navezuje na zemljiško parcelo, ki pripada stavbi, in sicer najdlje za čas njenega obstoja,
– vsi začasni objekti,
– enostavni objekti:
– od objektov za lastne potrebe: rezervoar za utekočinjeni naftni plin in nafto ter zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo ob pogoju, da se objekt funkcionalno navezujejo na zemljiško parcelo, ki pripada stavbi, h ali ob kateri se gradi, in sicer najdlje za čas njenega obstoja,
– pomožno infrastrukturni objekti,
– pomožni obrambni objekti,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, krmišče, gozdna cesta. Senik in rastlinjak sta dopustna le ob pogoju, da se zemljišče funkcionalno navezuje na zemljiško parcelo kmečkega gospodarstva, ki pripada stavbi, in sicer najdlje za čas njenega obstoja,
– vsi vadbeni objekti razen igrišča za šport in rekreacijo na prostem ter vzletišča; kolesarske steze so dopustne ob pogoju, da so določene v gozdnogospodarskem območnem načrtu,
– spominska obeležja,
– urbana oprema, če se nahaja na obrobju gozda,
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine kot so paintbol, adrenalinski park ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije).
(10) Za enote urejanja na območju gozdov (G) veljajo splošni pogoji iz 35. člena tega odloka.
(11) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbenih objektov (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
(12) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo
– gradnja objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(13) Na območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda, z oznako podrobne namenske rabe O, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vodohranov, črpališč in drugih objektov, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave ter gradnja vseh vrst gradbeno inženirskih objektov. Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo krajevno značilna vegetacija. Območja se lahko ogradijo z ograjo višine 2 m.
(14) Na območju stavbnih zemljišč, ki so območja elektroenergetske infrastrukture, z oznako podrobne namenske rabe E, in na katerih je urejena elektroenergetska infrastruktura, so dopustni gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje elektroenergetske in ostale infrastrukture, ki je potrebna za delovanje in oskrbo elektroenergetske infrastrukture.
(15) Na območju drugih zemljišč, ki so območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, z oznako podrobne namenske rabe N, in je namenjeno za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanja na obstoječih objektih in pripadajočih površinah, gradnja infrastrukturnih objektov in naprav (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, vodovodni priključek ipd.) oziroma posegi, ki jih za tovrsten objekt dovoljujejo predpisi. Vse posege se izvaja v skladu s projektnimi pogoji in vodnim soglasjem pristojne vodnogospodarske službe.
(16) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobne namenske rabe A, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– eno stanovanjske (razen vil in vrstnih hiš)
– nestanovanjske stavbe:
– upravne in pisarniške stavbe,
– družbene, gostinske stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti ter druge stavbe za storitvene dejavnosti vključno z avtomehaničnimi in drugimi delavnicami, pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa,
– druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima potencialni investitor v lasti in obdelavi vinograd),
– stavbe za šport in drugi spremljajoči objekti,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeno inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– vsi pomožni infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, poljske poti, gozdne poti in poti za gozdno vlako, pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in priključevanje na javno cesto,
– začasni objekti,
– spominska obeležja,
– objekti za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti razen cestnih silosov, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene pod pogojem, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene ter da nimajo negativnega vizualnega vpliva na poselitev, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– vrtina ali vodnjak,
– vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, gozdna cesta, pod pogojem če gre za funkcionalno povezavo ali če gre za priključevanje na javno cesto,
– začasni objekti,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, razen strelišča in vzletišča,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(17) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja, je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih posegov se smiselno uporabljajo prostorsko izvedbeni pogoji glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(18) Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji, kot je določeno za razpršeno poselitev z oznako podrobne namenske rabe A, in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje. Smiselno se za območja razpršene gradnje upoštevajo tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območjih razpršene poselitve
(1) Pri gradnji novih objektov v območjih razpršene poselitve se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne in nekmetijske stavbe) se mora graditi praviloma ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih državnih in občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo tudi pomožne kmetijske nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. V primeru gradnje samostojnega kmetijskega objekta, brez stanovanjskih delov, se ti ne postavljajo v obcestno gradbeno linijo, pač pa prav tako v notranjost parcele in v predpisanih odmikih. Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi, predelava ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. V notranjost parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.
(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava enostavnih in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
(4) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno kritino. Strehe so lahko krite s slamo. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na nezahtevnih in enostavnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Strehe so lahko tudi ozelenjene. Kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren so objekti lahko tudi delno vkopani v pobočje z ozelenjeno streho in spojeni z okoliškim reliefom.
(5) Fasade so v svetlih in zemeljskih barvah, lahko so kombinirane z lesom. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.
(6) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem visokodebelno sadno drevje.
(7) Ograje so dopustne, kadar je potrebno varovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice, ljudi in ali živali, ki so višine 1,2 m. Možna je tudi postavitev ograj okrog čistilnih naprav, črpališč, vodohranov in ostalih infrastrukturnih objektov do višine 2,0 m. Ograje se postavijo znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
c) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Omrežja gospodarske javne infrastrukture, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin ter da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(2) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.
(3) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
č) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja EU 1 je več enot kulturne dediščine, in sicer:
– EŠD 6760 – Arheološko najdišče Bela cerkev (Ocinje) – varuje se arheološke plasti in morebitne še ohranjene na površini ne več vidne strukture.
– EŠD 6830 – Peršov križ (Večeslavci) – varuje se znamenje v celoti.
– EŠD 6866 – Mlin in žaga Pertoča 6 (Pertoča), EŠD 6867 – Mlin Serdica 10 (Serdica) – varuje se spomenik v celoti.
– EŠD 6868 – Dajčev mlin (Sotina) – varuje se mlin v celoti.
– EŠD 26034 – Domačija Rogašovci 3 (Rogašovci), EŠD 26035 – Domačija Lang (Serdica), EŠD 26036 – Domačija Buček (Serdica), EŠD 26041 – Domačija Pertoča 24 (Pertoča), EŠD 26042 – Domačija Pertoci (Pertoča), EŠD 26043 – Domačija Večeslavci 39 (Večeslavci), EŠD 26044 – Zaselek Pusta (Večeslavci), EŠD 26047 – Zaselek Na grebenu (Ocinje) – varujejo se gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje.
– Na naštetih objektih so dopustna le vzdrževalna, sanacijska in obnovitvena dela v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Kakršnokoli gradnjo, poseg in rušitev na zavarovanih območjih kulturne dediščine določi pristojna kulturnovarstvena služba.
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) V enoti urejanja EU 1 so naravne vrednote z evidenčno številko:
+--------+---------------+------------------+-------------------+
|Zap. št.|Evidenčna |Ime naravne |Pomen naravne |
| |številka |vrednote |vrednote |
| |naravne | | |
| |vrednote | | |
+--------+---------------+------------------+-------------------+
|1. |2014 |Ledava |državni |
+--------+---------------+------------------+-------------------+
|2. |2015 |Ledavsko jezero |državni |
+--------+---------------+------------------+-------------------+
|3. |7524 |Nuskova – |državni |
| | |slatinski vrelec | |
+--------+---------------+------------------+-------------------+
|4. |7304 |Pertoča – mokrotni|državni |
| | |travniki | |
+--------+---------------+------------------+-------------------+
|5. |7531 |Sotinski breg |državni |
+--------+---------------+------------------+-------------------+
|6. |7535 |Slatinska graba – |državni |
| | |izvir slatine | |
+--------+---------------+------------------+-------------------+
|7. |7401 |Pertoča – rastišče|državni |
| | |narcis | |
+--------+---------------+------------------+-------------------+
(4) Na območju naravne vrednote so dopustne le vodnogospodarske ureditve, ki se izvajajo sonaravno in tako, da se ne ogrozi obstoj naravne vrednote: ne spreminjajo se količina vode, hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka. Poseg v obrežno vegetacijo je dopusten le zaradi vzdrževalnih del in čiščenja, pri čemer se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
(5) V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja v EU 1 naj se ob rekonstrukciji vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Pred rekonstrukcijo ceste naj investitor preveri črne točke povozov dvoživk na predmetnem odseku ceste in ZRSVN zaprosi za usmeritve.
(6) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja obmejke, živice, gozdne otoke.
(7) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju kvalifikacijskih habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(8) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.
(9) Na delih območja enote urejanja EU 1, ki se nahaja delno ali v celoti na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(10) Enote urejanja NH 1 do NH 7 so nadomestni habitati za stavbna zemljišča, ki so uničena z gradnjo objektov v enotah urejanja s stavbnimi zemljišči. Območje nadomestnih habitatov se uredi pred izdajo gradbenih dovoljenj za objekte v enotah urejanja, ki so razvidne iz Prikaza stanja prostora, Preglednica 3: Nepozidana stavbna zemljišča s kvalifikacijskimi habitatni tipi, ki jih je potrebno nadomeščati in v grafičnem delu pod imenom 4.1. Prikaz varovanja habitatov in v shp obliki »podatek_PHT_uniceni.shp«, ki se nahaja v mapi »03_priloge\32_sta_ pro\ 323_prikaz_ varstv_rezimov\03_vektor_shp«, ki posegajo na zemljišča, ki so evidentirana kot kvalifikacijski habitati. Podrobni pogoji za ta območja so podana v 32. členu.
(11) V enotah urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Rogašovci (ZRSVN, OE Maribor, marec 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(12) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka.
d) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
5.0. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
29. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)
(1) Gradbene posege v vseh prostorskih enotah se lahko izvaja le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v skladu s prikazi v občinskem prostorskem načrtu (v strateškem ali izvedbenem delu grafičnega in tekstualnega dela) in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto, zagotovljeno odvajanje odpadnih voda, zagotovljeno pitno vodo in elektriko.
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da se ne bo poslabšalo obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
(3) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se v največji možni meri umešča vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.
(4) Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju.
30. člen
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o oskrbi s pitno vodo. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(2) Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic. Vsebino greznic se odvaža na bližnjo komunalno čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobne pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski odlok.
(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike ali predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob v skladu s predpisi.
(4) V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma v primerno kanalizacijo ali zadrževalnike. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih.
(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na zemljišča izven območij varstva narave. Vsebina se lahko predela tudi v bioplinarnah.
(6) Zbiranje, odvoz, obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov komunalnih odpadkov izvaja izvajalec gospodarske javne službe. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način kot ga predpisuje zakonodaja. Ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otoki) se omogoči znotraj stavbnih zemljišč.
(7) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– za umestitev bazne postaje mobilne telefonije v prostor je potrebna okoljska presoja tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši,
– upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave in njihove varnostne pasove,
– oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten),
– za postavitev in obratovanje bazne postaje mobilne telefonije znotraj bivalnega okolja (stanovanjskih hiš, varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov) je potrebno soglasje občine,
– na zavarovana območja naravne in kulturne dediščine objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati. Izjemoma jih je možno postavljati v širša zavarovana območja narave ali na objekte in območja kulturne dediščine ob soglasju pristojnih služb za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine.
(8) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Uredi se javna razsvetljava ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah.
(9) Nove in nadomestne električne vode in priključke ter priključitev objektov na električno omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(10) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(11) Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x40 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220 kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV ter za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m okoli ograje razdelilne ali transformatorske postaje. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(12) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermične energetske vire in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva. V vseh enotah urejanja je na strehah možna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
(13) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(14) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega TK omrežja. V primeru premestitve TK naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo TK omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec TK omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca TK naprav.
(15) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah urejanja skladno s predpisi. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. V stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja.
(16) Kakršnikoli objekti s celostnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.
(17) Pri načrtovanju, rekonstrukciji in vzdrževalnih delih se mora zagotoviti:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem skozi katerega državne ceste potekajo,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– usklajeno načrtovanje z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(18) Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije RS za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:
– globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
– višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,
– odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
(19) Varovalni pas pri lokalnih cestah je 6,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh 4,0 m, pri javnih poteh za kolesarje 4,0 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju občinske uprave. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah.
6.0 Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
31. člen
(celostno ohranjanje KD)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v ostalih členih tega odloka.
Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
32. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju Občine Rogašovci je več območij varstva narave, in sicer: zavarovano območje Krajinski park Goričko, območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja (območja NATURA 2000), ekološko pomembna območja (EPO). Celotna Občina Rogašovci je v zavarovanem Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03). Vsa območja varstva narave, razen območij kvalifikacijskih habitatnih tipov, so razvidna iz javnih evidenc.
(2) Zaradi načrtovanih posegov se v nekaterih enotah urejanja uničijo kvalifikacijski habitati, ki se jih nadomesti in ohrani v enotah urejanja NH 1 (nadomestni habitati se ne vzpostavljajo na območjih z dejansko rabo 1100), NH 2, NH 3 (nadomeščanje le na območju z dejansko rabo 1410), NH 4, NH 5, NH 6 (nadomestni habitati se ne vzpostavljajo na območjih z dejansko rabo 1100) in NH 7. To so območja kmetijskih, gozdnih zemljišč in tudi vodna zemljišča, kjer se ohranjajo in nadomestijo kvalifikacijski habitatni tipi, uničeni z gradnjo objektov v enotah urejanja s stavbnimi zemljišči. Zemljišča, ki se jih nadomešča v enotah od NH 1 do NH 7, so razvidna iz priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Rogašovci: Prikaz stanja prostora, Poglavje 3.2 Habitatni tipi in iz Okoljskega poročila OPN Občine Rogašovci, julij 2011. Območja nadomeščanja in njihova velikost je za posamezni poseg prikazan v tekstualnem delu Prikaza stanja prostora v Preglednici 3: Nepozidana stavbna zemljišča s kvalifikacijskimi habitatni tipi, ki jih je potrebno nadomeščati in v grafičnem delu pod imenom shp »podatek_PHT_uniceni.shp«, ki se nahaja v mapi »03_priloge\ 32_sta_pro\323_prikaz_varstv_ rezimov\03_vektor_shp«.
(3) Na površinah nadomeščanja kvalifikacijskih habitatnih tipov v enotah urejanja iz drugega odstavka tega člena ni dopustna gradnja nobenih objektov. V območju posameznega nadomestnega habitata (v nadaljevanju: NHT) se do ureditve NHT raba ne intenzivira, po ureditvi NHT se zagotavlja raba, ki omogoča ohranjanje ugodnega stanja habitata.
(4) V enotah urejanja NH 1 do NH 5 se nadomesti in vzdržuje habitatne tipe za mezotrofne do evtrofne gojene travnike ali PHT 38.2. Na mezotrofnih do evtrofnih gojenih travnikih (38.2) se ustrezna raba lahko zagotovi skozi ukrepe kmetijsko okoljske politike (npr. MET/STE ali EKS). Za vzpostavitev tega habitatnega tipa naj se na tem območju odstrani lesno vegetacijo. Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je priporočljivo sejanje ustrezne travne mešanice. Zagotavlja se naj ekstenzivna raba. Kosi se naj dva do trikrat letno. Pokošen material se naj vedno odstrani s travnikov.
(5) V enoti urejanja NH 6 se nadomesti in vzdržuje habitatni tip mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki ali HT 37.2 in obrežna belovrbovja ali HT 44.13. Na habitatih 37.2 se izvaja ekstenzivna košnja ali paša.
(6) V enoti urejanja NH 7 se nadomesti in vzdržuje habitatni tip Ilirska hrastova belogabrovja ali PHT 41.2A, kjer se gospodari v skladu z Gozdno gospodarskim načrtom. Znotraj NH 6 so opredeljena tudi prednostna območja nadomeščanja habitatov, ki so podobno opredeljena iz Okoljskega poročila OPN Občine Rogašovci, julij 2011, v poglavju 12. Omilitveni ukrepi in podrobno prikazana na Sliki 4 (EUP za mokrotne habitate (37.2 in 44.13), ki je priloga OPN Rogašovci.
(7) Zemljišča, na katerih se nahajajo NHT, se lahko odkupi ali uredi najemno razmerje in funkcionalne NHT preda v upravljanje krajinskemu parku/občini/skladu … ali pa se z lastniki zemljišč sklene dolgoročno pogodbo o rabi zemljišča v skladu z naravovarstvenimi pogoji proti ustrezni odškodnini. EUP za NHT se lahko na podlagi novo pridobljenih dejstev in v skladu z naravovarstvenimi pogoji optimizira.
(8) Urejanje nadomestnih habitatov, razmerja med lastniki zemljišč/upravljavci zemljišč, na katerih se nadomeščajo habitatni tipi in investitorji, ki so zavezani nadomestiti habitatne tipe, ureja občina. NHT morajo biti vzpostavljeni pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
(9) Ureditve turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti, postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine ter vodnogospodarske ureditve, paintball, adrenalinski park, ki so dovoljene v vseh namenskih rabah v območjih varstva narave, naj se umešča tako, da se v največji možni meri ohranja obstoječa vegetacija in hidrološki režim. Dejavnosti, ki bi presegale 50 dB (A) naj se ne umešča v bližino razmnoževalnih habitatov vrst, katerih populacije bi bile lahko ob tem ogrožene. Naštete dejavnosti se ureja na sonaraven način in v skladu z varstvenimi cilji območij ohranjanja narave. Glede na to, da podrobnosti glede posegov še niso poznane v obsegu, ki bi omogočale natančno presojo, je potrebno pri njihovi ureditvi sodelovati s pristojnimi organizacijami za varstvo narave.
(10) Na območju evidentiranih kvalifikacijskih habitatnih tipov in habitatov varovanih vrst se večja gradbena dela prilagodi biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst; ne izvaja se jih med 15. aprilom in 30. julijem. Čiščenje in vzdrževanje obrežne vegetacije naj se v območjih ohranjanja narave izvaja izven gnezditvenega obdobja ptic (ne med 15. aprilom in 30. julijem). Vsako leto (lahko tudi redkeje) se izmenjujoče očisti le ena brežina.
(11) Morebitne posege v vodotoke se izvaja izven obdobja drstitve rib in izven obdobja, ko lahko pričakujemo visoke vode (jeseni). Čas, ko bo vodni živelj najmanj prizadet ob posegih v vodotoke, je med 15. junijem in 15. septembrom.
(12) Ekoremediacije in hidrotehnične ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ter morebitne druge protipoplavne ukrepe se načrtuje in izvaja na sonaraven način ter ob upoštevanju varstvenih usmeritev in ciljev območij ohranjanja narave. Za protipoplavne ukrepe v območjih ohranjanja narave se pridobi naravovarstveno soglasje.
(13) Iztoki iz čistilnih naprav, ki so predvideni v površinske vodotoke, se izvedejo sonaravno. Brežin in dna vodotoka se ne utrjuje. Kolikor se utrditvam zaradi tehničnih specifik ureditve ne bo moč izogniti, naj se te izvedejo z nasutjem naravnega kamna v najmanjšem možnem obsegu. Ureditve brežin in dna vodotokov se v nobenem primeru ne izvaja z betonom.
(14) Gradbeno inženirskih, nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov se praviloma ne osvetljuje. Kolikor je osvetljevanje nujno zaradi varnosti, bo osvetlitev v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) ter s senzorji za vklop in izklop svetil. Višina drogov javne razsvetljave naj bo čim nižja, število svetilk pa čim manjše.
(15) Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinja, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom se v vseh enotah urejanja prostora po ureditvi (tudi gradbeno inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja) predvidi takojšnja sanacija (zatravitev in po potrebi zasaditev) prizadetih površin. V vseh enotah urejanja prostora naj se pri sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporablja lokalno avtohtone vrste vegetacije.
(16) V vseh enotah urejanja prostora, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno prizadeta drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske vrste ptic. Evidenca ekstenzivnih sadovnjakov, kjer veljajo določila tega odstavka je v Prikazu stanja prostora v poglavju 32. Habitatni tipi in v grafičnem delu pod imenom shp »DR-ID_1222«, ki se nahaja v mapi » 3_ priloge\32_ sta_pro\324_1_prik_ var_hab\03_vektor_DR_sadovnjaki\ DR_ID_1222.shp. in v Prilogi G Okoljskega poročila za OPN Rogašovci, junij 2011 (v nadaljevanju: OP). Načrt gnezdilnic je prikazan v OP v poglavju 12. Omilitveni ukrepi, njihove velikosti pa v Preglednici 31: Dimenzije gnezdilnic (Vir: DOPPS).
(17) Vsa obstoječa nepozidana in nova predvidena stavbna zemljišča, ki se nahajajo na najvišje vrednotenih habitatnih tipih (ocena 5) naj se ohranjajo, razen v SJ-9 in ostalih posameznih primerih, kjer je gradnja dovoljena samo ob predhodni pridobitvi soglasja in pogojev s strani pristojne naravovarstvene službe. Novi objekti na visoko vrednotenih habitatnih tipih naj se prednostno umeščajo ob obstoječe objekte in/ali prometno infrastrukturo tako, da se poškoduje čim manjši del visoko vrednotenega habitata ali ekstenzivnega sadovnjaka. Prav tako naj se v vseh enotah urejanja v največji možni meri ohranjajo zelo visoko (ocena 4) in visoko (ocena 3) vrednoteni habitatni tipi ter strukturni elementi krajine. Objekte in posege v vseh enotah urejanja prostora, ki posegajo v varovane in vrednejše habitatne tipe, se naj prednostno umešča izven varovanih habitatnih tipov oziroma se za gradnjo na teh območjih pridobi soglasja oziroma dovoljenje za poseg v naravo in pogoje s strani pristojne naravovarstvene službe.
(18) V enotah urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor ter urejanju nadomestnih habitatnih tipov upošteva tudi usmeritve in priporočila navedena v Presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN Rogašovci na varovana območja narave SCI Goričko, SPA Goričko in KP Goričko (Oikos d.o.o., junij 2011) ter usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Rogašovci (ZRSVN, OE Maribor, marca 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(19) Za vse posege, določene v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja, je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.
33. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja, se v skladu s predpisi o varstvu okolja izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
34. člen
(varstvo kmetijskih zemljišč)
(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da:
– ne bodo dodatno obremenjevala okolja,
– ne kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih,
– ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice ipd.,
– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.
(2) V enotah urejanja, kjer so izvedene hidromelioracije, se omrežja gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov.
35. člen
(varstvo gozdov)
(1) Gozdove v Občini Rogašovci se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS (21. člen Zakona o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl. US: U-I-53/95, 24/99 Skl. US: U-I-51/95, 56/99 – ZON (31/00 popr.), 67/02, 110/02 – ZGO-1, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 115/06, 110/07, 61/10 Odl. US: U-I-77/08-14, 106/10).
(3) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v času zaščite mladja in primerih, ki jih dopušča zakon o gozdovih. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(4) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(5) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost.
(6) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(7) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(8) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove.
(9) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd in niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda.
(10) Ohraniti se morajo vse obstoječe gozdne prometnice ter priključki teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom. Zagotovi se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami.
(11) Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS lastniku strokovna navodila za poseg.
(12) Če pri novogradnjah ne znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru padca drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(13) Če za divja odlagališča odpadkov v gozdu ni možno ugotoviti povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja.
(14) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialno funkcijo s skladno rabo gozda.
(15) Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbno zemljišče, razen objektov, ki so navedeni v devetem in desetem odstavku a) točke 28. člena tega odloka. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (21. člen Zakona o gozdovih).
(16) Za postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje (11. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost).
(17) Sečnje drevja, žaganje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta.
(18) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.
(19) Ohranja se gozdni ostanek ob vodotokih, ker vpliva na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost.
(20) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrči na golo, je potrebno še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.
(21) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.
36. člen
(raziskovalni prostor za nafto in plin)
Celotno območje občine je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin. V enoti urejanja EU 1, na območju raziskovalnega prostora Murske depresije, se omogoči raziskave in pridobivanje nafte in zemeljskega plina, razen na območju z oznako podrobne namenske rabe A, K1 in K2.
37. člen
(varstvo vodotokov)
(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri potokih Ledava in Kučnica, ki sta vodotoka 1. reda, sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih (Črnec, Lukaj, Rogašovski potok in ostali manjši vodotoki) pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Na vodah 1. reda zunaj območij naselij pa sega meja priobalnega zemljišča najmanj 40,0 m od meje vodnega zemljišča.
(2) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(3) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(4) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V naseljih, kjer kanalizacija ne bo zgrajena, se odpadne vode odvaja v greznice, vsebina se odvaža na komunalno čistilno napravo ali očisti z manjšimi čistilnimi napravami. Občina bo izboljšala tudi sistem zbiranja odpadkov (ločeno zbiranje, zmanjšanje odloženih odpadkov itd).
38. člen
(varstvo vodnih virov)
Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz državnih ali občinskih predpisov.
39. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Če opozorilna karta ne prikazuje območja poplav in erozije, iz novih podatkov ali analiz obravnavanega območja pa izhaja, da na območju posega v prostor ali izvajanja dejavnosti obstaja možnost poplav in z njimi povezane erozije, je treba pri presoji posegov in omejitev upoštevati nove podatke in z njim opozorilno karto dopolniti. Gradnja na poplavnih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za varstvo in upravljanje voda in na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo.
(3) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu.
(4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara.
(5) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov in erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem njegove materialne dobrine.
(6) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno dejavnosti umeščati in izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti.
(7) Na gričevnatem delu občine, ki se nahaja na območju srednje intenzitete se pred posegom v prostor morajo zagotoviti ustrezni običajni in zahtevnejši protierozijski ukrepi. Na teh območjih se ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov, in sicer v fazi projektne dokumentacije. Na teh območjih se uredi odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije ali strokovnih podlag.
(8) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodi režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena območja površinskih voda) in ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita) se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(9) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačana plošča nad pritličjem.
(10) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.
40. člen
(obrambne potrebe)
Na območju Občine Rogašovci ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.
7.0. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
41. člen
(osončenost in svetlobno onesnaženje)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 108/09) se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016).
(3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:
+----------------------+------------------+---------------------+
| Oddaljenost okna od | Osvetljenost od | Osvetljenost od 24. |
| osvetljene površine | večera do 24. ure| ure do jutra |
+----------------------+------------------+---------------------+
| do 3 m | 25 lx | 5 lx |
+----------------------+------------------+---------------------+
| 3 m do 10 m | 10 lx | 2 lx |
+----------------------+------------------+---------------------+
| 10 m do 20 m | 5 lx | 1 lx |
+----------------------+------------------+---------------------+
| nad 20 m | 2 lx | 0,2 lx |
+----------------------+------------------+---------------------+
Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri.
42. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah.
43. člen
(varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem)
a) Varstvo pred hrupom
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora.
(2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na območjih poselitve iz četrtega odstavka a) točke tega člena in površin podeželskega naselja (SK), območju centralnih dejavnosti (C), območju športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A), se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom. Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih izpolnjene zahteve II. stopnje varstva pred hrupom.
(5) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(6) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske infrastrukture (T) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(7) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(8) Za območja voda se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.
(9) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(10) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.
b) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
(1) V Občini Rogašovci je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire EMS. Visokonapetostnih daljnovodov ni. V primeru gradnje novih elektroenergetskih objektov se upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Potrebni minimalni odmiki oziroma koridorji na nivoju tal ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti, navedeni v I. območju varstva pred sevanjem od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m.
44. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav ter pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermičnih energetskih virov, skupni energetsko varčni sistemi …). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. Viri vode za gašenje se v naseljih z zgrajenim vodovodom zagotovijo iz hidrantnega omrežja, v ostalih naseljih se voda za gašenje zagotovi iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov.
(3) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine. Začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del se izvaja pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
(4) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(5) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela.
45. člen
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah projektiranja brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje in ustrezno število parkirnih mest.
8.0. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev urejanja prostora
46. člen
(pogoji nosilcev urejanja prostora in spremljanje stanja prostora)
a) Pogoji nosilcev urejanja prostora
(1) Preko območja Občine Rogašovci potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati omejitve v območjih zračnih poti predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet iz 110. člena Zakona o letalstvu (Uradni list, RS, št. 113/06) in v primeru vpliva objektov na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Med ovire iz prvega odstavka tega člena štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
b) Spremljanje stanja okolja
Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja in izvaja ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja:
– povprečni letni dnevni promet,
– število individualnih kurišč in način ogrevanja le teh,
– emisije snovi iz nepremičnih virov onesnaževanja na območju občine,
– število stikov med stanovanjskimi in gospodarskimi conami,
– kemijsko stanje površinskih voda,
– ekološko stanje površinskih voda,
– kemijsko stanje podzemnih voda,
– površina nepozidanih stavbnih zemljišč,
– količina zajete pitne vode,
– število enot kulturne dediščine,
– ogroženost enot kulturne dediščine,
– delež prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda,
– kakovost pitne vode,
– delež prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način,
– površina pozidanih zemljišč v območjih z veliko in zelo veliko verjetnostjo pojavljanja, plazov glede na dejansko rabo tal,
– površina pozidanih zemljišč v poplavnem območju glede na dejansko rabo tal,
– prisotnost, velikost populacij in ugodno stanje zavarovanih vrst,
– prisotnost, obseg in ugodno stanje prednostnih habitatnih tipov,
– prisotnost, obseg in stanje lastnosti, zaradi katerih so bila območja ohranjanja narave opredeljena,
– površina, delež in ohranjenost gozda.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(spremembe in dopolnitve prostorskega načrta)
(1) Spremembe in dopolnitve prostorskega načrta se izvedejo po enakem postopku, ki je določen za njegov sprejem, če zakonske spremembe ne določajo drugače.
(2) Za ugotovljene napake tehnične narave v dokumentaciji občinskega prostorskega načrta se sprejme popravek.
48. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov Občine Rogašovci, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
49. člen
(vpogled v prostorski načrt)
(1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni del.
(2) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Rogašovci, področni upravni enoti in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor.
50. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986–2000 in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 za območje nove Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 37/00, 87/04),
– Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Murski Soboti (Uradne objave pomurskih občin št. 10/90 (za območje Občine Rogašovci)),
– Odlok o uskladitvi prostorsko izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 45/00, 87/04),
– Odlok o dopolnitvi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Goričkega v Občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 69/10).
51. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
52. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-6/2012-16
Rogašovci, dne 7. decembra 2012
Župan
Občine Rogašovci
Edvard Mihalič l.r.
