Na podlagi drugega odstavka 21.e člena in tretjega odstavka 21.g člena Zakona o blagovnih rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 - uradno prečiščeno besedilo in 83/12) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ta pravilnik določa metode in postopke izračunavanja količin obveznih in posebnih rezerv nafte in naftnih derivatov, načine vodenja, roke ter način dostave seznamov in statističnih poročil o obveznih in posebnih rezervah nafte in naftnih derivatov Evropski komisiji v skladu z Direktivo Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L št. 265 z dne 9. 10. 2009, str. 9).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. rezerve nafte in naftnih derivatov: rezerve nafte in naftnih derivatov naslednjih energetskih proizvodov: surova nafta, NGL, petrokemične surovine, druge ogljikovodike, plin iz rafinerije (neutekočinjeni), etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo (petrolejsko reaktivno gorivo ali JP4), kerozinsko reaktivno gorivo, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja), transportno dizelsko gorivo, plinsko olje za ogrevanje in drugo plinsko olje (z nizko in visoko vsebnostjo žvepla), beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinske voske in petrolkoks;
2. referenčno leto: koledarsko leto podatkov o porabi ali neto uvozu, upoštevanih pri izračunih za določitev ravni rezerv nafte in naftnih derivatov, ki jih je treba vzdrževati, in ravni rezerv nafte in naftnih derivatov, ki se dejansko vzdržujejo v določenem trenutku;
3. domača poraba: skupne količine, ki se dobavljajo znotraj države za proizvodnjo energije in neenergetsko rabo. Vključuje dobavo sektorju za transformacije, dobavo industriji, prevozu, gospodinjstvom in drugim sektorjem za končno porabo ter lastno porabo energetskega sektorja (razen goriva za rafinerije);
4. zabeležena bruto notranja dobava: zabeležena dobava končnih naftnih proizvodov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg. Od tega dobava za mednarodni civilni letalski promet, dobava za javne elektrarne, dobava za UNP za motorna vozila in dobava (bruto) za petrokemični sektor. Ta številka se lahko razlikuje od izračunane številke zaradi razlik v področju uporabe in/ali razlik v opredelitvah v različnih sistemih poročanja;
5. mednarodna pomorska skladišča: količine goriv, nabavljene za ladje vseh zastav v mednarodni plovbi. Mednarodna plovba lahko poteka po teritorialnem morju, celinskih vodah in obalnem morju. Zajeta ni poraba ladij v notranji plovbi (razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada), poraba ribiških plovil in poraba vojaških sil;
6. drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v zakonu, ki ureja blagovne rezerve.

Dejanska raven rezerv nafte in naftnih derivatov se izračuna na podlagi števila dni neto uvoza nafte ali na podlagi števila dni domače porabe nafte v skladu z merili iz 4. in 5. člena tega pravilnika.

(1) Povprečni dnevni neto uvoz se izračuna na podlagi ekvivalenta surove nafte uvoza v prejšnjem koledarskem letu.
(2) Za obdobje od 1. januarja do 31. marca tekočega leta se dnevni povprečni neto uvoz iz prvega odstavka tega člena določi na podlagi uvoženih količin v predzadnjem koledarskem letu pred zadevnim koledarskim letom.
(3) Uvoz naftnih derivatov v ekvivalentu surove nafte se določi po metodi iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Povprečna dnevna domača poraba se izračuna na podlagi ekvivalenta surove nafte domače povprečne dnevne porabe v predhodnem koledarskem letu.
(2) Za obdobje od 1. januarja do 31. marca tekočega leta se dnevna domača poraba iz prvega odstavka tega člena določi na podlagi porabljenih količin v predzadnjem koledarskem letu pred zadevnim koledarskim letom.
(3) Domača poraba v ekvivalentu surove nafte se določi po metodi iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Za izračun višine rezerv, vzdrževanih v določenem trenutku, se upoštevajo podatki referenčnega leta, kot je določeno v prvem in drugem odstavku 4. in 5. člena tega pravilnika.
(2) Za izračun ravni rezerv se uporabljajo naslednja pravila:
- nobena količina se ne sme večkrat upoštevati kot rezerva,
- rezerve surove nafte se zmanjšajo za štiri odstotke,
- rezerve primarnega bencina in naftnih derivatov za mednarodna pomorska skladišča se ne upoštevajo.
(3) Zavod naftne derivate celo zadevno koledarsko leto knjiži v rezerve tako, da:
- upošteva rezerve nafte in naftnih derivatov, opredeljene v 2. točki 2. člena tega pravilnika in izračuna ekvivalent surove nafte tako, da količine pomnoži s faktorjem 1,065; ali
- vključi samo naslednje derivate: motorni bencin, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo (petrolejsko reaktivno gorivo ali JP4), reaktivno letalsko gorivo, druge kerozine, plinsko olje ali dizelsko gorivo (destilirano pogonsko gorivo), kurilno olje (z visoko in nizko vsebnostjo žvepla), in izračuna ekvivalent surove nafte tako, da količine pomnoži s faktorjem 1,2.
(4) Za izračun rezerv naftnih derivatov se lahko upoštevajo količine, shranjene v cisternah v rafinerijah, tovornih terminalih, cisternah ob cevovodih, baržah, obalnih tankerjih, tankerjih v pristaniščih, prostorih za zaloge na ladjah v notranji plovbi, na dnu cistern, v obliki obratnih zalog, pri velikih potrošnikih v skladu s predpisanimi obveznostmi in drugimi usmeritvami javnih organov.
(5) Količin naftnih derivatov, razen tistih, ki so shranjene v rezervoarjih rafinerij ali cevovodih ali tovornih terminalih, se ne sme upoštevati pri izračunu ravni posebnih rezerv, kadar se te ravni izračunavajo ločeno od obveznih rezerv.
(6) Pri izračunu rezerv naftnih derivatov se ne upoštevajo še ne proizvedena surova nafta in količine shranjene v naftovodih, vagonskih cisternah, prostorih za rezerve na morskih ladjah, bencinskih črpalkah in prodajalnah, pri drugih potrošnikih, v tankerjih na morju, v obliki vojaških rezerv.
(7) Zavod pri izračunu rezerv naftnih derivatov za deset odstotkov zniža vse količine, ki se upoštevajo pri izračunu.
(8) Znižanje iz sedmega odstavka tega člena se ne uporabi pri izračunu ravni posebnih rezerv, kadar se te posebne rezerve obravnavajo ločeno od obveznih rezerv.

(1) Posebne rezerve nafte in naftnih derivatov sestavljajo ena ali več kategorij naslednjih proizvodov: motorni bencin, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski bazi, dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin, letalsko gorivo na kerozinski bazi, kurilno olje, etan, UNP, beli špirit in posebni bencini, maziva, bitumen, parafinski voski, naftni koks.
(2) Zavod, za referenčno leto, opredeli kategorijo proizvodov, ki sestavljajo posebne rezerve nafte in naftnih derivatov in zagotovi, da je ekvivalent porabe surove nafte v skladu s pravili iz 5. člena tega pravilnika na območju Republike Slovenije vsaj 75 odstotkov domače porabe.
(3) Zavod zagotovi, da vsak vzdrževani proizvod posebnih rezerv ustreza določenemu številu dni povprečne dnevne porabe, ki se meri na podlagi njegovega ekvivalenta surove nafte v referenčnem letu, določenem v skladu s 5. členom tega pravilnika.
(4) Ekvivalenti surove nafte iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izračunajo na način, da se s faktorjem 1,2 pomnoži vsota agregatov zabeležene bruto notranje dobave za produkte, ki so uporabljeni ali se jih to zadeva.
(5) Mednarodna pomorska skladišča se pri izračunu posebnih rezerv ne upoštevajo.
(6) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, pošlje Evropski komisiji seznam o kategorijah in količini proizvodov ter obdobju vzdrževanih posebnih rezerv. Seznam mora ostati veljaven vsaj eno leto, spremeni se lahko šele z začetkom učinka na prvi dan koledarskega meseca.
(7) Najnižja priglašena količina rezerv se v enaki meri uporablja za vse kategorije posebnih rezerv.
(8) Če se posebne rezerve hranijo za manj kot 30 dni, zavod pripravi letno poročilo, v katerem so analizirani ukrepi za zagotavljanje in preverjanje razpoložljivosti in dostopnosti obveznih rezerv. V poročilu tudi opiše ureditev, na podlagi katere se nadzira uporaba teh rezerv v primeru težav pri preskrbi z nafto.
(9) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, pošlje Evropski komisiji poročilo iz osmega odstavka tega člena do konca prvega meseca koledarskega leta, na katerega se poročilo nanaša.

(1) Zavod vodi seznam vseh svojih obveznih rezerv, ki se vzdržujejo na ozemlju Republike Slovenije ali na ozemlju drugih držav članic.
(2) Seznam vsebuje podatke o natančni lokaciji vseh vrst skladišč, rafinerije ali objekta za vzdrževanje rezerv, podatke o količini, lastništvu in značilnosti glede na kategorijo rezerv.
(3) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, vsako leto do 25. februarja Evropski komisiji posreduje izvod povzetka seznama rezerv.
(4) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, na zahtevo Evropske komisije v 15 dneh posreduje celoten izvod seznama, pri čemur se lahko občutljivi podatki glede lokacije rezerv ne posredujejo.

(1) Zavod vodi seznam vseh posebnih rezerv, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Seznam vsebuje podatke, ki so potrebni za določitev natančne lokacije rezerv.
(3) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, na zahtevo Evropske komisije v 15 dneh posreduje celoten izvod seznama posebnih rezerv, pri čemur se lahko občutljivi podatki glede lokacije rezerv ne posredujejo.

(1) Zavod vodi mesečna statistična poročila o dejanski ravni obveznih rezerv na zadnji dan koledarskega meseca.
(2) Zavod v poročilu navede, zakaj je osnova za izračun število dni uvoza ali število dni porabe, in opredeli, katera metoda iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika je bila uporabljena pri izračunu rezerv.
(3) Zavod za rezerve, ki se hranijo za druge države članice ali njihove osrednje organe za vzdrževanje rezerv na ozemlju Republike Slovenije, pripravi poročilo o obstoječih rezervah po proizvodih na zadnji dan koledarskega meseca.
(4) Zavod vodi statistična poročila o obveznih rezervah, ki se za zavod hranijo v drugih državah članicah ali njihovih osrednjih organih za vzdrževanje rezerv, na zadnji dan obdobja, na katerega se poročilo nanaša.
(5) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, posreduje Evropski komisiji statistična poročila o ravni obveznih rezerv v 55 dneh po mesecu, na katerega se poročilo nanaša.
(6) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, na zahtevo Evropske komisije posreduje statistična poročila o ravni obveznih rezerv v dveh mesecih po zahtevi.

(1) Zavod vodi mesečna statistična poročila o posebnih rezervah na zadnji dan vsakega koledarskega meseca za vsako kategorijo derivatov.
(2) Zavod v poročilu natančno opredeli količino in število dni povprečne porabe v referenčnem koledarskem letu, kateremu te rezerve ustrezajo.
(3) Če se posebne rezerve vzdržujejo tudi izven ozemlja Republike Slovenije, v drugi državi članici ali njihovih osrednjih organih za vzdrževanje rezerv, mora zavod v poročilu podrobno opredeliti te rezerve.
(4) Zavod vodi statistična poročila o proizvodih in količini posebnih rezerv, ki se na ozemlju Republike Slovenije vzdržujejo za drugo državo članico ali njen osrednji organ za vzdrževanje rezerv.
(5) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, posreduje Evropski komisiji dokončna statistična poročila o dejanski ravni posebnih rezerv v koledarskem mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se poročila nanašajo.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                                           PRILOGA 1

     METODA ZA IZRAČUN UVOZA NAFTNIH DERIVATOV V EKVIVALENTU SUROVE NAFTE

   Uvoz naftnih derivatov v ekvivalentu surove nafte se določi po naslednji metodi:
   Uvoz naftnih derivatov v ekvivalentu surove nafte je vsota neto uvoza surove nafte,
LNG, rafinerijskih surovin, drugih ogljikovodikov, kot so opredeljeni v oddelku 4
Priloge B k Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra
2008 o statistiki energetike (UL L 304, 14. 11. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu:
Uredba (ES) št. 1099/2008), prilagojenega z upoštevanjem morebitnih sprememb zalog in
zmanjšanega za 4 %, kar predstavlja donos primarnega bencina (ali če povprečna stopnja
donosa primarnega bencina na nacionalnem ozemlju presega 7 %, zmanjšanega za dejansko
neto porabo primarnega bencina ali za povprečno stopnjo donosa primarnega bencina), na
eni strani in neto uvoza drugih naftnih derivatov, razen primarnega bencina, prav
tako prilagojenega z upoštevanjem sprememb zalog in pomnoženega z 1,065, na drugi
strani.
   Mednarodna pomorska skladišča se pri izračunu ne upoštevajo.

                                                                         PRILOGA 2

          METODA ZA IZRAČUN DOMAČE PORABE V EKVIVALENTU SUROVE NAFTE

  Domača poraba v ekvivalentu surove nafte izračuna po naslednji metodi:
  Domača poraba je vsota skupne „zabeležene bruto notranje dobave“, kakor je
opredeljena v oddelku 3.2.1 Priloge C k Uredbi (ES) št. 1099/2008, le naslednjih
derivatov: motornega bencina, letalskega bencina, bencinskega reaktivnega goriva
(petrolejskega reaktivnega goriva ali JP4), reaktivnega letalskega goriva, drugih
kerozinov, plinskega olja/dizelskega goriva (destiliranega pogonskega goriva),
kurilnega olja (z visoko in nizko vsebnostjo žvepla), kot so opredeljeni v oddelku 4
Priloge B k Uredbi (ES) št. 1099/2008.
  Mednarodna pomorska skladišča se pri izračunu ne upoštevajo.
  Izračun domače porabe v ekvivalentu surove nafte se pomnoži s faktorjem 1,2.