Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 - ZUJF), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB2; 23/07 popr.; 41/07 popr., 122/07 odl. US: U-I-11/07-45, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list, RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj sprejel na 20. seji dne 12. 12. 2012
O D L O K
o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: Odlok) določa vrste socialno varstvenih storitev, financiranje, izvajalce, upravičence, pogoje in postopke za uresničevanje socialno varstvenih storitev v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: MOK).
2. člen
Socialno varstvena dejavnost v Mestni občini Kranj obsega preprečevanje socialne problematike in reševanje socialne problematike posameznikov in družin.
3. člen
Socialno varstvene storitve so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav in obsegajo aktivnosti in pomoč posamezniku in družini.
Socialno varstvene storitve, ki jih (so)financira MOK in so zakonska obveza so:
- družinski pomočnik,
- pomoč družini na domu,
- storitve v zavodih za odrasle,
- nevladne organizacije,
- razvojni in dopolnilni programi, pomembni za občino,
- pogrebni stroški,
- območno združenje Rdečega križa Kranj.
MOK v skladu z Zakonom o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog, za spremljanje in koordinacijo preprečevanja uživanja prepovedanih drog in za izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje uporabe prepovedanih drog lahko ustanovi lokalno akcijsko skupino in za ta namen zagotovi sredstva za njeno delovanje.
MOK lahko skladno z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo in zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtuje, financira in izvaja politike razvoja socialnega podjetništva na območju MOK oziroma na ravni razvoja regije.
MOK zagotavlja sredstva za storitve iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v skladu z vsakoletnim veljavnim proračunom.
4. člen
MOK zagotavlja sredstva za financiranje socialno varstvenih storitev za občane, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v MOK ter tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v MOK.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene storitve iz tretje alineje drugega odstavka drugega člena v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu javnega zavoda Doma upokojencev Kranj financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu navedenega zavoda.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene storitve iz šeste alineje 19. člena v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu javnega zavoda Centra za socialno delo Kranj financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu navedenega zavoda.
5. člen
Izvajalci storitev so naslednji:
- javni zavodi,
- zasebni zavodi,
- društva, ustanove - fundacije in druge neprofitne organizacije.
6. člen
Sredstva za financiranje storitev izvajalci pridobivajo iz naslednjih virov:
- MOK,
- druge občine,
- pristojna ministrstva,
- Evropska sredstva,
- donacijska in sponzorska sredstva,
- drugo.
II. DRUŽINSKI POMOČNIK
7. člen
Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje.
Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (v nadaljnjem besedilu: invalidna oseba).
8. člen
Invalidna oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo, katerega v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika v skladu z veljavno zakonodajo.
Postopek o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika vodi Center za socialno delo Kranj v skladu z veljavno zakonodajo.
9. člen
Če je invalidna oseba lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj financira to storitev, vendar le v primeru, če gre za nepremičnino na kateri uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča.
III. POMOČ DRUŽINI NA DOMU
10. člen
Pomoč na domu je socialno varstvena storitev, ki obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko pomoč na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
Socialna oskrba je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.
11. člen
Javno službo za storitev pomoč družini na domu lahko opravljajo javni socialno-varstveni zavodi (domovi za starejše ali centri za socialno delo) na podlagi neposredne pogodbe o izvajanju in druge pravne osebe oziroma zasebniki v skladu s predpisanimi standardi in normativi na podlagi koncesije, ki jo podeli občinski upravni organ.
Za MOK opravlja javno službo za storitev pomoč družini na domu javni zavod Dom upokojencev Kranj na podlagi pogodbe za nedoločen čas, z možnostjo enoletnega odpovednega roka. MOK javno službo pomoči na domu sofinancira po dejanskih stroških. Dom upokojencev Kranj sredstva pridobiva od: MOK, drugih občin, države in uporabnikov.
12. člen
K ceni storitve pomoči na domu si mora izvajalec socialno varstvene storitve pomoči na domu pridobiti soglasje Sveta MOK.
Izvajalec socialno varstvene storitve pomoči na domu opravlja storitev pomoči na domu skladno z veljavno zakonodajo.
13. člen
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoči na domu, lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj financira to storitev, vendar le v primeru, če gre za nepremičnino na kateri uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča.
IV. STORITVE V ZAVODIH ZA ODRASLE, KADAR JE UPRAVIČENEC OZIROMA DRUG ZAVEZANEC DELNO ALI V CELOTI OPROŠČEN PLAČILA
14. člen
Institucionalno varstvo obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo.
Institucionalno varstvo opravlja dom za starejše. Dom za starejše lahko pri tem opravlja tudi institucionalno varstvo za mlajše invalidne osebe, vendar se opravljanje teh storitev organizira v posebni enoti.
Posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe opravlja posebni socialno varstveni zavod za odrasle.
15. člen
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena odloča in vodi postopek Center za socialno delo Kranj, in sicer za nedoločen čas.
16. člen
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva lastnik nepremičnine, se mu z odobritvijo storitve prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Mestne občine Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev.
V. SODELOVANJE Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI
17. člen
MOK za namene sodelovanja z nevladnimi organizacijami letno objavi javni razpis za sofinanciranje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva.
Postopek javnega razpisa vodi strokovna komisija, ki jo imenuje Svet MOK, skladno s Pravilnikom o postopku izvedbe javnih razpisov na področju družbenih zadev v MOK.
18. člen
MOK na javnem razpisu sofinancira naslednje programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije:
- programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in drugi programi s področja varovanja duševnega zdravja;
- programi, ki omogočajo neodvisno življenje invalidov in drugi programi pomoči invalidom;
- programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovorništva za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in za njihove svojce;
- programi za delo z zasvojenimi;
- programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugi programi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjšanje socialne izključenosti starostnikov;
- programi svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev;
- preventivni programi za ogrožene skupine otrok in mladostnikov ter programi pomoči žrtvam nasilja;
- programi pomoči različnim starostnim skupinam in posameznikom kot osebam s posebnimi potrebami, namenjeni odpravljanju socialnih stisk, ki niso del drugih razpisnih programov;
- individualno družabništvo.
VI. RAZVOJNI IN DOPOLNILNI PROGRAMI, POMEMBNI ZA OBČINO
19. člen
Razvojni in dopolnilni programi, pomembni za občino, so naslednji:
- enkratni denarni prispevek za novorojence v MOK,
- enkratna socialna pomoč v MOK,
- novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov,
- nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj,
- nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe,
- program Zavetišče za brezdomce,
- program Razdelilnice hrane,
- program Škrlovec, dnevni center za mlade in družine,
- program Center za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih,
- program Reintegracijski center,
- program Varna hiša Gorenjske,
- program Materinski dom,
- varovanje na daljavo,
- medgeneracijski center.
VI. 1 Enkratni denarni prispevek za novorojence v MOK
20. člen
Enkratni denarni prispevek je enkratna denarna pomoč upravičencu, ki se zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna, s katero se družini zagotovi dopolnilni prejemek za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.
21. člen
Upravičenci, pogoji, način dodelitve, višina in postopek za dodelitev enkratnega denarnega prispevka za novorojence so podrobneje določeni v Odloku o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v MOK.
VI. 2 Enkratna socialna pomoč v MOK
22. člen
Enkratna socialna pomoč v MOK je materialna pomoč namenjena enkrat letno posamezniku ali družini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti (težke bolezni, nesposobnosti za pridobitno delo, elementarne nesreče in drugih posebnih okoliščin, ki bi lahko ogrožale preživetje posameznika ali družine) nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev stiske in so se znašli v posebnih socialnih razmerah, tako da potrebujejo enkratno socialno pomoč.
23. člen
Enkratna socialna pomoč je namenjena:
- nakupu šolskih potrebščin, kurjave in ozimnice, podaljšano bivanje, šolska kosila,
- doplačilu šole v naravi,
- doplačilu zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne pokriva zavarovalnica,
- ob elementarnih nesrečah ali smrti,
- drugim posebnim socialnim potrebam posameznika ali družine.
24. člen
Upravičence, pogoje, višino in postopek za dodelitev enkratne socialne pomoči so podrobneje opisani v Navodilu o dodeljevanju enkratne socialne pomoči v MOK.
VI. 3 Novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov
25. člen
Center za socialno delo Kranj izvede vsakoletno dobrodelno novoletno obdaritev za socialno ogrožene otroke in mladostnike, ki ne živijo doma in za katere starši iz kakršnih koli razlogov ne skrbijo. Gre za otroke in mladostnike, ki so nameščeni v vzgojne zavode ali zavode za usposabljanje in rehabilitacijo, rejniške družine ali živijo pri skrbnikih.
26. člen
Center za socialno delo Kranj sredstva za novoletno obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov pridobiva od MOK, donatorjev in drugih občin.
VI. 4 Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj
27. člen
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj je namenjen odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju, ki so dodatno senzorno in gibalno ovirani in so vključeni v javni zavod Varstveno delovni center Kranj. Vsebine nadstandardnega programa uporabnikom predstavljajo pomemben prispevek v kakovost njihovega življenja tako na kulturnem in športnem področju življenja kot tudi na področju vseživljenjskega učenja. V okviru nadstandardnega programa se uporabnikom nadgrajuje uresničevanje socialnega vključevanja in potrjevanje v občutku pomembnosti za družbo. Programi so namenjeni tudi razbremenjevanju družin.
28. člen
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj obsega programe, ki se izvajajo izven zavoda kot enodnevni ali večdnevni programi.
- Športne igre so namenjene aktivnemu športnemu udejstvovanju, spodbujanju zdravja in ohranjanju osebnostne celovitosti preko gibal, čutil in čustev. Ozaveščanje telesa omogoča uporabnikom celostno doživljanje sebe, ponuja mu bolj dejaven, zdrav, uravnovešen in odgovoren odnos do lastnega telesa. Poleg tega je to priložnost za pridobivanje novih socialnih veščin in širjenje socialne mreže.
- Večdnevni programi (zimovanje, letovanje in letovanje z individualnim spremstvom) so programi, ki poleg oddiha uporabnika pomembno vplivajo tudi na razbremenitev družine. Programi enakopravno vključujejo uporabnike v družbo, kjer skozi konkretne socialne izkušnje v različnih vlogah pridobivajo različne življenjske izkušnje za uporabo v vsakdanjem življenju. Zlasti pa se potrdijo v samostojnosti, odraslosti in vlogi enakopravnega koristnika turističnih uslug.
- Večdnevne izobraževalne programe kot so lončarsko kiparske delavnice in podobne ustvarjalne delavnice, preko katerih uporabniki spoznavajo lokalno kulturno dediščino in običaje.
29. člen
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj za upravičence organizira in zagotovi Varstveno delovni center Kranj. Sredstva za ta namen Varstveno delovni center Kranj pridobiva iz proračuna Mestne občine Kranj, z lastno zaposlitveno dejavnostjo in prodajo lastnih izdelkov, s prispevki posameznikov ter iz donacij.
VI. 5 Nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe
30. člen
Nadomestne oblike bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe opravljajo stanovanjske skupine za osebe s težavami v duševnem zdravju ali se opravljajo v drugi organizirani obliki.
31. člen
O delni ali celotni oprostitvi plačila nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe odloči pristojen občinski upravni organ, v skladu z Navodilom o plačilu stroškov namestitve v nadomestni obliki bivanja in oskrbi izven mreže javne službe.
32. člen
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe lastnik nepremičnine, se mu z odobritvijo storitve prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Mestne občine Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev.
VI. 6 Program Zavetišče za brezdomce Kranj
33. člen
Zavetišče za brezdomce Kranj (v nadaljnjem besedilu: Zavetišče) opravlja socialno varstveno storitev, ki ima obliko dnevnega centra z nočno nastanitvijo in je namenjen izboljšanju trenutne situacije, z možnostjo kasnejšega prehoda v dom upokojencev ali posebni socialno varstveni zavod.
Zavetišče nudi osebno pomoč brezdomcu v smislu urejanja: njegovega statusa, dokumentov, dohodkov, stikov s sorodniki, zdravstvenega stanja, higiene, iskanja možnosti zaposlitve, aktivnega preživljanja prostega časa, druženja in s tem širjenja socialne mreže.
34. člen
Uporabniki Zavetišča so materialno in socialno ogrožene brezdomne osebe brez premoženja in so:
- državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji,
- državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji z zadnjim stalnim prebivališčem v MOK, ki so sedaj brez urejenega stalnega bivališča oziroma brez urejenih veljavnih dokumentov,
- posamezniki, ki zaradi svojega načina življenja nimajo več urejenih dokumentov, vendar že daljše obdobje (20 do 30 let) živijo v tem okolju in imajo v tem okolju razvito socialno mrežo.
Prednost pri namestitvi v Zavetišče imajo občani s prijavljenim stalnim prebivališčem v MOK.
35. člen
O sprejemu, namestitvi ali odpustu stanovalcev odloča vodja Zavetišča. Vodja Zavetišča lahko po potrebi oblikuje posebno komisijo za sprejem, premestitev ali odpust, ki jo sestavljajo strokovni delavec Zavetišča, strokovni delavec Centra za socialno delo Kranj in predstavnik MOK.
36. člen
Uporabniki Zavetišča, ki so občani MOK, so dolžni prispevati k svoji namestitvi v Zavetišče, in sicer:
- uporabniki, ki prejemajo denarno socialno pomoč so dolžni prispevati od dneva namestitve k plačilu storitve 75 % denarne socialne pomoči. Uporabnik, ki nima urejene denarne socialne pomoči, je dolžan s pomočjo strokovnih delavcev Zavetišča takoj po sprejemu urediti vse formalnosti za pridobitev materialnih pravic,
- uporabniki, ki prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki presega 25 % cene mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve celotno ceno mesečne namestitve,
- uporabniki, ki prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki ne presega 25 % cene mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve sorazmerni znesek tako, da jim od pokojnine oziroma dohodka ostane znesek žepnine v višini 25 % denarne socialne pomoči.
Uporabniki Zavetišča, ki so niso občani MOK, so dolžni prispevati k svoji namestitvi v Zavetišče celotno ceno mesečne namestitve. Kolikor celotne cene mesečne namestitve ne zmorejo plačati, mora namestitev za njih (do)plačati občina iz katere prihajajo.
Prispevek uporabnikov je prihodek Zavetišča.
Ceno mesečne namestitve sprejme pristojni organ Zavetišča, ki si mora k ceniku pridobiti soglasje župana MOK.
37. člen
Zavetišče sredstva pridobiva iz proračuna države, proračuna MOK, evropskih sredstev, prispevka uporabnikov in drugih virov. MOK zagotavlja Zavetišču sredstva za plačo zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo, materialne stroške in investicijske transfere.
38. člen
Zavetišče organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Zavetišče pridobiti soglasje Sveta MOK.
MOK za potrebe Zavetišča zagotovi prostore, katere da Zavetišču za čas njegovega delovanja v brezplačno uporabo.
39. člen
Zavetišče preneha delovati v naslednjih primerih:
- da potreb po Zavetišču ni več,
- kolikor Zavetišče ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
- nima prostorskih pogojev za delovanje.
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Zavetišča s strani MOK sprejme Svet MOK.
VI. 7 Program Razdelilnica hrane
40. člen
Program Razdelilnica hrane (v nadaljnjem besedilu: Razdelilnica) je socialno varstvena storitev, ki je namenjena:
- dnevnemu zagotavljanju hrane socialno najbolj izključenim posameznikom,
- zmanjševanju stiske vključenih v program,
- spodbujanju k razvijanju in vzdrževanju minimalnih higienskih standardov,
- spodbujanju in razvijanju nekonfliktnih komunikacij in vzajemnega neagresivnega vedenja,
- spodbujanju k smotrnejšemu izkoriščanju časa vključenih posameznikov,
- spodbujanju k delu pri urejanju okolice in prostorov.
41. člen
Uporabniki Razdelilnice so osebe, ki na Centru za socialno delo Kranj prejmejo napotnico.
Kriterije za pridobitev napotnice določi z navodilom Center za socialno delo Kranj.
42. člen
Razdelilnica praviloma obratuje vse dni v letu. Ob delavnikih Razdelilnica zagotavlja tople obroke, ob dela prostih dnevih pa Razdelilnica zagotavlja tople obroke ali lunch pakete.
Razdelilnica v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, pridobi cenovno najugodnejšega izvajalca za zagotavljanje prehrane.
Za uporabnike Razdelilnice, ki so občani MOK, je topel obrok hrane oziroma lunch paket brezplačen.
Uporabniki Razdelilnice, ki so občani drugih občin, oziroma njihove občine, so dolžni plačati izvajalcu ceno toplega obroka oziroma lunch paketa v celoti.
Prispevek uporabnikov je prihodek Razdelilnice.
43. člen
Razdelilnica sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Razdelilnici sredstva za plačo zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo, materialne stroške, investicijske transfere in sredstva za potrebno število toplih obrokov.
44. člen
Razdelilnica organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Razdelilnica pridobiti soglasje Sveta MOK.
MOK za potrebe Razdelilnice zagotovi prostore, katere da Razdelilnici za čas njenega delovanja v brezplačno uporabo.
45. člen
Razdelilnica preneha delovati v naslednjih primerih:
- da potreb po Razdelilnici ni več,
- kolikor Razdelilnica ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
- preneha delovati v prostorih MOK.
Sklep o prenehanju delovanja Razdelilnice sprejme Svet MOK.
VI. 8 Program Škrlovec, dnevni center za mlade in družine
46. člen
Škrlovec, dnevni center za mlade in družine (v nadaljnjem besedilu: Škrlovec) je namenjen mladim med okvirno 10 in 20 letom starosti ter njihovim skrbnikom. V prvi vrsti je Škrlovec namenjen mladim z že znanimi težavami v procesu odraščanja in mladim s težjim materialnim, socialnim ali kako drugače oteženim statusom ter njihovim svojcem, skrbnikom ali rejnikom, prav tako pa se v dejavnosti Škrlovca lahko vključujejo tudi mladi brez večjih življenjskih težav.
47. člen
Škrlovec izvaja naslednje osnovne dejavnosti:
- svetovalno delo z otroci, mladostniki in družino,
- prostočasne dejavnosti ob delavnikih (družabne, športne, kreativno-umetniške in pogovorne delavnice),
- prostočasne dejavnosti v času počitnic (skupinsko preživljanje zimskih, prvomajskih, poletnih, jesenskih in prednovoletnih počitnic).
Škrlovec izvaja naslednje spremljevalne dejavnosti:
- sodeluje v okviru raznih Preventivnih programov za mlade,
- sodeluje z nevladnimi organizacijami,
- izvaja mednarodne projekte,
- predstavlja Škrlovec širši javnosti.
48. člen
Škrlovec sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Škrlovcu sredstva za plačo zaposlenega delavca s VII. stopnjo izobrazbe, materialne stroške in investicijske transfere.
Za uporabnike občin, ki sofinancirajo program Škrlovca, je udeležba v programu brezplačna.
Občine uporabnikov, ki programa Škrlovec na sofinancirajo, so v šolskem letu 2013/14 dolžne prispevati enkratno pristopnino na uporabnika za obiskovanje programa Škrlovec v višini 40 €. V primeru, da občina ne zagotovi plačila pristopnine za uporabnika svoje občine, je to dolžan storiti uporabnik oziroma njegova družina. V izjemnih primerih (socialno-ekonomska stiska družine), izvajalec uporabnika lahko oprosti plačila pristopnine.
Pristopnine za naslednja šolska leta, s sklepom letno določi župan MOK.
49. člen
Škrlovec organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Škrlovec pridobiti soglasje Sveta MOK.
MOK za potrebe Škrlovca zagotovi prostore, katere da Škrlovcu za čas njenega delovanja v brezplačno uporabo.
50. člen
Škrlovec preneha delovati v naslednjih primerih:
- da potreb po Škrlovcu ni več,
- kolikor Škrlovec ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
- nima prostorskih pogojev za delovanje.
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Škrlovca s strani MOK sprejme Svet MOK.
VI. 9 Program Center za odvisnosti
51. člen
Center za odvisnosti izvaja program za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih (v nadaljnjem besedilu: Center). Center nudi svetovanje in organiziranje psihosocialne pomoči posameznikom, ki imajo težave z različnimi oblikami zasvojenosti. Center zagotavlja sprejemno obliko obravnave, dnevno obliko obravnave in bivalno obravnavo, to je stanovanjsko skupino.
Uporabniki Centra so osebe s težavami z zasvojenostjo od nedovoljenih drog, ki izkazujejo primerno psiho-fizično sposobnost in so motivirani za sodelovanje v programu ter imajo željo po aktivnem vključevanju v socialno delovno okolje, učenju delovnih in praktičnih navad, spremembi načina življenja, oziroma se pripravljajo za vstop v katerega izmed visokopražnih programov (npr. komune ali terapevtske skupnosti) zdravljenja odvisnosti. Uporabniki programa so tudi partnerji in svojci oseb s težavami z zasvojenostjo od nedovoljenih drog. Prednost obravnave v programu imajo občani s prijavljenim stalnim prebivališčem v MOK.
52. člen
Sprejemna oblika obravnave je prvi stik uporabnika s Centrom. V sprejemnem delu uporabnik preživlja prosti čas, se druži, pridobi različne informacije, se pogovori s strokovnim delavcem Centra, naredi načrt za reševanje svoje problematike, si išče zaposlitev ipd.
Dnevna oblika obravnave je namenjena obravnavi in dnevnemu bivanju posameznikov, ki imajo težave z zasvojenostjo od nedovoljenih substanc.
Bivalna oblika obravnave oziroma stanovanjska skupina je namenjena posameznikom, ki so bili najmanj mesec dni vključeni v dnevno obliko obravnave in so dosegli določen napredek v urejanju zasvojenosti.
53. člen
Uporabniki občin, ki sofinancirajo program Centra so dolžni prispevati k dnevni obliki obravnave mesečno 30 % vrednosti denarne socialne pomoči.
Uporabniki občin, ki programa Centra ne sofinancirajo, so dolžni prispevati k dnevni obliki obravnave mesečno 50 % vrednosti denarne socialne pomoči.
Stroški dnevne obravnave so namenjeni psihosocialni obravnavi oziroma izvajanju terapije, materialu za izvedbo individualnih in skupinskih vsebin ter prehrani (v programu dnevne oblike obravnave je zagotovljen en topel obrok).
Uporabniki občin, ki sofinancirajo program Centra so dolžni prispevati k namestitvi v stanovanjsko skupino mesečno 80 % vrednosti denarne socialne pomoči.
Uporabniki občin, katere program Centra ne sofinancirajo, so dolžni prispevati k namestitvi v stanovanjsko skupino mesečno 100 % vrednosti denarne socialne pomoči.
Prispevek uporabnikov je prihodek Centra.
54. člen
Center sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Centru sredstva za materialne stroške in investicijske transfere.
55. člen
Center organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Center pridobiti soglasje Sveta MOK.
MOK za potrebe Centra zagotovi prostore, katere da Centru za čas njenega delovanja v brezplačno uporabo.
56. člen
Center preneha delovati v naslednjih primerih:
- da potreb po Centru ni več,
- kolikor Center ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
- nima prostorskih pogojev za delovanje.
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranju Centra s strani MOK sprejme Svet MOK.
VI. 10 Program Reintegracijski center
57. člen
Program Reintegracijskega centra (v nadaljnjem besedilu: Reintegracija) je namenjen pomoč pri socialni rehabilitaciji oziroma ponovni vključitvi v primarno okolje ter kot takšen šteje za ključni del obravnave zasvojenosti od psihoaktivnih substanc. V sklopu individualne in skupinske obravnave Reintegracija nudi pomoč pri vedenjskih težavah, pri zastavljanju ciljev in evalvaciji le-teh ter pomoč pri vzpostavljanju odnosov z bližnjimi kot tudi vzpostavljanju nove socialne mreže. Reintegracija uporabniku ponudi oporo pri urejanju odnosov z najbližjimi, oporo pri iskanju zaposlitve in nadaljevanju šolanja ter pomoč pri iskanju stanovanja.
Uporabniki Reintegracije so osebe, ki so (o)zdravljeni odvisniki po končani obravnavi znotraj terapevtskih skupnosti in komun. Sekundarno so uporabniki programa tudi najbližje osebe (o)zdravljenih odvisnikov, ki so eden od najpomembnejših mostov do njegovega »normalnega« življenja znotraj družbe.
58. člen
Program Reintegracije traja šest mesecev, s tem da se lahko bivanje podaljša za nadaljnje tri mesece. Po končanem bivanju v Reintegraciji se oseba vključi v izvenbivalni del (namenjen je opori osebi, potem ko zaživi samostojno življenje), ki traja šest mesecev.
59. člen
Reintegracija sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Reintegraciji sredstva za materialne stroške.
60. člen
Reintegracija organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Reintegracija pridobiti soglasje Sveta MOK.
61. člen
Reintegracija preneha delovati v naslednjih primerih:
- da potreb po Reintegraciji ni več,
- kolikor Reintegracija ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
- nima prostorskih pogojev za delovanje.
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Reintegracije s strani MOK sprejme Svet MOK.
VI. 11 Program Varna hiša Gorenjske
62. člen
Osnovni namen programa Varne hiše Gorenjske (v nadaljnjem besedilu: VHG) je zagotoviti ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, varen prostor bivanja in jim nuditi zaščito in podporo pri zavestnem spreminjanju lastnega življenja na prehodu iz življenja v nasilju v življenje brez nasilja, jim nuditi strokovno pomoč in zagovorništvo.
Čas bivanja v VHG je omejen na največ leto dni.
63. člen
Uporabniki programa VHG so ženske, ki so žrtve nasilja v družini in se želijo same ali z otrokom oziroma otroki umakniti iz nasilnega odnosa na varno. V program se vključuje večina uporabnic iz gorenjske regije in v skladu s prostorskimi zmožnostmi tudi uporabnice iz drugih regij.
64. člen
Izvajalec programa VHG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjska.
Društvo program VHG izvaja v dveh enotah v Gorenjski regiji, in sicer v stavbi, katere lastnik so gorenjske občine, in v prostoru enote VHG, ki ga ima društvo v najemu.
65. člen
VHG sredstva pridobiva sredstva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov občin Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja VHG delež finančnih sredstev za izvedbo programa in sredstva za investicijsko vzdrževanje objekta, katerega solastnice so občine Gorenjske, in sicer v deležu, določenem glede na število prebivalcev v gorenjski regiji.
66. člen
MOK sofinancira program VHG za čas, ko bo društvo izvajalo program varne hiše v gorenjski regiji.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa kolikor katera od gorenjskih občin preneha sofinancirati program VHG, Svet MOK odloči o nadaljnjem sofinanciranju VHG oziroma prenehanju sofinanciranja VHG tudi s strani MOK.
VI. 12 Program Materinski dom
67. člen
Osnovni namen programa Materinski dom Gorenjske (v nadaljnjem besedilu: MDG) je zagotoviti ženskam in otrokom začasno namestitev, jim nuditi psihosocialno pomoč oziroma jim nuditi socialno terapevtske aktivnosti, krepiti njihovo samozavest, izboljšati komunikacijo, pomagati jim pri razvoju čustvene inteligence, osebne moči, zvišanju praga premagovanja stresa, prevzemanju odgovornosti, vzpostavljanja in krepitve socialne mreže.
Čas bivanja v MDG je omejen največ na leto dni.
68. člen
Uporabnice programa MDG so nosečnice in matere z otroki do 15. leta starosti, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči socialni stiski in nimajo drugih možnosti bivanja skupaj z otroci in so pripravljene aktivno reševati svojo stisko. V program se vključuje večina uporabnic iz gorenjske regije in v skladu s prostorskimi zmožnostmi tudi uporabnice iz drugih regij.
69. člen
Izvajalec programa MDG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjska, ki program izvaja v gorenjski regiji.
70. člen
MDG sredstva pridobiva sredstva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov občin Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja MDG delež finančnih sredstev za izvedbo programa, in sicer v deležu določenem glede na število prebivalcev v gorenjski regiji.
71. člen
MOK sofinancira program MDG za čas, ko bo društvo izvajalo program materinskega doma v gorenjski regiji.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa kolikor katera od gorenjskih občin preneha sofinancirati program MDG, Svet MOK odloči o nadaljnjem sofinanciranju MDG oziroma prenehanju sofinanciranja VHG tudi s strani MOK.
VI. 13 Varovanje na daljavo
72. člen
Storitev varovanja na daljavo obsega celodnevno nadzorovanje preko osebnega telefonskega alarma v primeru, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.
S storitvijo starostnik lahko dalj časa ostane v domačem okolju in ni potrebna namestitev v domsko varstvo. Upravičenci do te storitve so osebe, ki jim psihofizične sposobnosti še omogočajo, da s to storitvijo in z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju.
73. člen
Storitev izvaja izbrani ponudnik telekomunikacijskih storitev, ki ga izbere pristojno ministrstvo.
Cena storitve je sestavljena iz stroška mesečnega najema in dveh enkratnih stroškov: priključnina in prvi obisk.
MOK novemu uporabniku, ki ima stalno prebivališče v MOK in v MOK tudi stalno prebiva, krije strošek prvega obiska, o čemer odloči pristojni občinski organ s področja socialnega varstva skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Vse ostale stroške krije uporabnik.
VI. 14 Medgeneracijski center
74. člen
Uporabniki programa medgeneracijskega centra (v nadaljnjem besedilu: MC) so prebivalci MOK. V MC se povezujejo in v njem sodelujejo različne generacije prebivalstva, s ciljem prenašanja znanja, izkušenj in spretnosti med ljudmi. Starejša populacija svoje znanje, izkušnje in spretnosti prenaša na druge in s tem ohranja socialne vezi ter starejši ostajajo s tem aktivni kot prostovoljci.
75. člen
Program MC uporabnikom nudi druženje, skupno ustvarjanje, promocijo zdravega življenja in prostovoljstvo. V ta namen program MC izvaja različne delavnice, igre, ekskurzije, kulturne in športne dogodke ter aktivnosti, ki prispevajo k boljši socializaciji med mlajšo in starejšo populacijo.
76. člen
MC se lahko sofinancira iz sredstev proračuna MOK, sponzorskih in donatorskih sredstev ter sredstev razpisov ministrstev, Evropskega socialnega sklada in drugih virov.
MOK lahko z ostalimi partnerji v projektu zagotavlja prostorske pogoje.
77. člen
Program MC organizacijsko lahko deluje v okviru javnega zavoda ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot fundacija.
VII. POGREBNI STROŠKI
78. člen
Pogrebni stroški so stroški plačila pogreba za pokojne občane, ki imajo dediče oziroma sorodnike, le-ti pa niso sposobni poravnati pogrebnih stroškov.
Upravičenci do plačila pogrebnih stroškov so občani, ki so na dan smrti imeli prijavljeno stalno prebivališče v MOK in občani, ki so umrli v MOK, pa ni mogoče ugotoviti njihovega zadnjega stalnega prebivališča.
79. člen
Za občane, ki nimajo dedičev oziroma sorodnikov, MOK krije sredstva za raztros pepela, ki ga opravi pogrebno podjetje, skladno z Navodilom o plačilu pogrebnih stroškov v MOK.
VIII. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA KRANJ
80. člen
Rdeči križ Slovenije je nepridobitna, neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki deluje na območju Republike Slovenije.
Rdeči križ Slovenije sestavljajo lokalne organizacije, in sicer na območju Mestne občine Kranj je Območno združenje Rdečega križa Kranj (v nadaljnjem besedilu: OZRK Kranj).
81. člen
MOK z OZRK Kranj sklene letne neposredne pogodbe za sofinanciranje delovanja OZRK Kranj in njegovega specifičnega programa lokalnega pomena, ki jih v javnem interesu izvaja OZRK Kranj, in sicer na podlagi dogovorjenih letnih programov. OZRK Kranj dogovarja letne programe s pristojnim občinskim organom MOK na podlagi letnega neposrednega poziva za predložitev finančnih načrtov.
82. člen
OZRK Kranj za MOK opravlja predvidoma naslednje naloge:
- organizira, izvaja in zagotavlja razne oblike humanitarnih pomoči,
- skrbi za starejše občane,
- skrbi za zdravje občanov,
- dela z mladimi člani Redečega križa,
- skrbi in razvija prostovoljstvo,
- druge naloge kot so: teden Redečega križa, mednarodno in medobčinsko sodelovanje, izdaja biltena Redečega križa in podobno.
IX. LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA ZA PREPREČEVANJE ZLORABE DROG
83. člen
Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v MOK (v nadaljnjem besedilu: LAS) je strokovno posvetovalno telo župana. LAS sestavljajo strokovnjaki, predstavniki služb, ki se profesionalno ukvarjajo z bio-psiho-socialnimi vidiki zdravja prebivalstva, predstavniki prostovoljnih in humanitarnih organizacij, predstavniki uporabnikov preventivnih programov, predstavniki represije in politike.
84. člen
Člane LAS imenuje in razrešuje s sklepom župan MOK.
Delovanje in članstvo LAS je vezano na mandat župana in je prostovoljno.
LAS pri svojem delovanju uporablja žig župana MOK.
85. člen
Naloge LAS v okviru lokalne skupnosti so:
- priprava operativnega letnega programa za MOK, ki ga mora potrditi župan MOK,
- najmanj enkrat letno poročanje Svetu MOK,
- ocenjevanje stanja na področju zlorabe drog iz preventivnega in kurativnega vidika,
- sprotno spremljanje gibanja problematike drog v občini in svetovanje pri usklajevanju služb, programov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem zlorabe drog,
- strokovno usposabljanje članov LAS in razvijanje lokalnih kadrovskih potencialov za delo v lokalni skupnosti na področju problematike drog,
- vzpostavljanje pogojev za aktivno izvajanje preventivnih programov v MOK,
- obveščanje javnosti o problematiki drog v lokalni skupnosti, s ciljem konstruktivnega odziva na problematiko drog,
- vplivanje na državno in lokalno politiko, ki kakorkoli vpliva na zdravje in na zakonske vidike problematike odvisnosti,
- izvajanje drugih nalog v skladu z namenom skupine, ki jih določi župan MOK v letnem operativnem programu.
86. člen
LAS pridobi proračunska sredstva iz proračuna MOK.
Proračunska sredstva LAS lahko porabi za:
- sofinanciranje preventivnih programov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah MOK,
- sofinanciranje okroglih miz, predavanj, kongresov, preventivnih programov in preventivnih akcij,
- pobiranje odvrženih igel, ki jih organizira LAS v sodelovanju z drugimi organizacijami, in nakup zbiralnikov za odvržene igle,
- strokovna izobraževanja članov LAS, pogostitev.
X. SOCIALNO PODJETNIŠTVO
87. člen
Socialno podjetništvo je vrsta družbeno odgovornega podjetništva, ki si v prvi vrsti prizadeva za ustvarjanje javnega dobrega. Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela.
88. člen
Program Socialnega podjetništva v MOK vodi in izvaja Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike - ustanove za zdravljenje odvisnikov, pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, socialno podjetje (v nadaljnjem besedilu: Fundacija). Fundacija nudi svetovanje in pomoč prebivalcem MOK pri ustanavljanju socialnih podjetij. Kot uporabniki se v programu usposabljajo in zaposlujejo težje zaposljive osebe kot so iskalci prve zaposlitve, dolgotrajno brezposelne osebe, invalidi, bivši odvisniki od prepovedanih drog in alkohola, starejši od 55 let in druge ranljive skupine na trgu dela.
89. člen
Fundacija sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, donatorjev in drugih virov. MOK Fundaciji sofinancira sredstva za materialne stroške, vodenje programa in investicijske transfere.
XI. KONČNE DOLOČBE
90. člen
Za (so)financiranje socialno varstvenih storitev pomoč družini na domu, OZRK Kranj, socialno podjetništvo in razvojnih dopolnilnih programov (Škrlovec, Razdelilnica, Center, Reintegracija, Zavetišče, VHG, MDG, enkratna denarna socialna pomoč, novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok, medgeneracijski center), pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK izvede neposredni poziv v skladu z Navodilom o izvedbi postopka neposrednega poziva za financiranje javnih zavodov v MOK.
91. člen
MOK vlaga predloge za omejitev dedovanja na Okrajno sodišče v Kranju za naslednje storitve:
- storitve v zavodih za odrasle,
- nadomestne oblike bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe,
- pogrebne stroške,
- družinskega pomočnika (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine),
- pomoč družini na domu (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine).
92. člen
Ob uveljavljanju pravic iz prve, druge in tretje alineje 3. člena tega Odloka, ki se financirajo iz občinskega proračuna in za katere postopke vodi in o njih odloča Center za socialno delo Kranj, pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK mora podati predhodno mnenje v roku 10 dni od prejema obvestila Centra za socialno delo Kranj, da vodi postopek, v katerem odloča o navedenih pravicah.
93. člen
Nadzor nad porabo proračunskih sredstev, ki jih MOK namenja za (so)financiranje socialno varstvenih storitev opravlja pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK pri izvajalcih enkrat letno.
Župan MOK lahko odredi tudi dodatni izredni nadzor.
Pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK sestavi o nadzoru zapisnik in o svojih ugotovitvah seznani župana MOK.
Kolikor pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK ugotovi manjše napake, nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na izvajanje storitve in finančno poslovanje, izvajalca na zadevo opozori in določi rok za njegovo odpravo in vse zavede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku ali če gre za večje napake, izvajalca župan pozove k odpravi s sklepom. Kolikor izvajalec nepravilnosti še vedno ne odpravi, lahko župan v nadzor vključi tudi Skupno službo notranje revizije Kranj.
94. člen
Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljati Odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za oprostitev plačil storitev (Uradni list RS, št. 101/99, 17/01, 96/02).
95. člen
Ta Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 122-449/2012-28(47/04)
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj l.r.
